GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO IN UPRAVA PTUJ. MLO. fl. NADSTR. - TKLEFON 8T. 156 ČEKOVNI RAČUN PRI NARODNI BANKJ PTUJ STEV. 643-90322-0 UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK V R A B L JOŽE ROKOPISOV NE VRAČAMO - MESEČNA NAROČNINA 20 DIN. POL- LETNA 120 DIN. CELOLETNA 340 DIN - TISKA MARIBORSKA TISKARNA gtev. 4 — Letnik V. PTUJ, 25. januarja 1952 Cena din 5. Of> zdMjuč^u o5čmfi z^^orov OF v Ptuju z občnim zborom terena ]^čevina 17. t. m. so ptujski terenski odbori zaključili občne jbore. Prve so ponovno bile najboljše terenske organizacije jjot Breg, Vičava-Orešje, Pre- jemov, Dravski in Gregorčičev, jjatere so imele občne zbore že v novembru minulega leta. Ob- račun dela teh frontnih organi- zacij je po istem vrstnem redu bil bogat, kakor tudi sklepi za iiadaljnje delo so nam dokaz, (3a bodo te naše najboljše front- ne organizacije tudi v letošnjem let-u prednjačile. Ostalih teren- skih organizacij 6 slabimi od- bori, ki nosijo del odgovornosti ga neaktivnosti pri delu, ne mo- remo pohvaliti. Vemo samo to, da po vseh terenih živijo in de- lajo zgledni in delavni frontov- d. Teh frontovcev slabi odbori niso zjiali pritegniti, da bi iz- boljšali sestav odborov in s tem poživell delo. 2ellm prikazati samo dva primera In to zgledni Breškl teren in slab Ormoški teren, prvi ima dober odbor OF in AF2, katera se sestajata in re- Jujeta vse probleme terena. Obačun dela teh dveh odborov nam nazorno prikazuje, da je r delu potrebna samoiniciativ- nost, sloga in pravilna razdeli- tev dela. Podrobnosti o delu breškega terena OF smo že či- tali v nalem Tednilru po oprav- ljenem občnem zboru. Vse dru- gačna Je bila situacija v Ormo- ikem terenu. Oba odbora se ne sestajata redno mesečno, a na sestankih, v kolikor so bili, se nI obravnavalo tisto, kar bi članstvo zanimalo. Vse nekako tako: Zopet smo se rešili enega lestanka. Tako vzdušje pri od- boru in članstvu, katero ni bilo niti obveščeno na primeren na- čin o sestankih, nI moglo ro- diti tistih sadov, kot jih Je ž^ «. pr. Broški teren. Posebej še moram omeniti slabo pripravo občnega zbora brez kritičnega pregleda dela. Da je bila ude- ležba na občnem zboru slaba, nI krivda frontovcev tega te- rena, temveč leži krivda na do- sedanjem odboru, ki Je še v na- glici isti večer, ko se je občni atbor vršil, obveščal članstvo, da Je občni zbor napovedan. Po- polnoma razumljivo, da je ude- ležba bila temu primerna. Or- moški teren poznamo iz prejš- njih let kot enega izmed vodil- nih osnovnih organizacij v me- lruaraml, ^ar bo imelo za po«!ledico dvig kmetilske produkcije, Desenškim ssadružnikom sve- tnjemo. da o teh stvareh resno razmišljalo, si izbijeT,<> H glave vsako nalmaniSo misel o rar- bitju zadruge In začno pridno In pametno »rosnodaritl sebi in skupnosti v korist. Delavci invalidskih obrtnih delavnic v Ptuju so razpravljali o družbenem planu Na razpravi o družbenem planu, ki je bila v petek 22. t. m., so bili delavci Invalidskih obrtnih delavnic podrobno se- znanjeni s i)omenom predloga družbenega plana, ki ga ima z odrom na nadaljnji razvoj našega gospodarstva, prav po- sebno pa še za delovne kolek- tive gospodarskih podjetij, ka- teri so dobili vodstvo podjetij v svoje roke. Osnutek družbenega plana je bil po dolgotrajni diskusiji sprejet, vendar pa so bili de- lavci mnenja, da se v kratkem še sestanejo ter posamezne pro- bleme ponovno prediskutirajo tako, da bi bile pripombe, ka- tere nameravajo poslati Vladi LRS, čimbolj konkretizirane. Diskusija je pokazala, da de- lovni kolektiv najbolj zanima vprašanje rentabilitete podjet- ja in s tem v zvezi vprašanje cen, kvalitete izdelkov, itd. Ugotovili so, da so v podjetju še mnoge neizkoriščene možno- sti za dvig produktivnosti dela, (kar bo edini predpogoj za dosego potrebne rentabilnosti) med katere spada; vsekakor premalo izkoriščeni stroji v ko- larski delavnici, slaba štednja z odpadki, prav tako pa orga- nizacija dela, ki še ni na po- trebni ■višini. Eno od zelo perečih in še do danes nerešenih vprašanj, ki bo :podjetju delalo največ pre- glavic pri rednem poslovanju in s tem doseganju potrebnih rezultatov v proizvodnji, je iz- redno slabo stanje poslovnih prostorov, kateri se že na ne- katerih krajih pričenjajo rušiti. Prostori so pretesni. V njih nI mogoče doseči pravilne razde- litve strojev in s tem organi- zacije delovnega procesa. Vsa- ka prošnja organom oblasti pa v tem primeru naleti na gluha ušesa. Nadalje je neredno oskrbo- vanje z električno energijo vir izredno velikih režijskih stro- škov, ki podjetju prinašajo le podražitev proizvodnje oz. pa- sivo. Zgodi se na primer, da DES enostavno odklopi tok nekoliko časa. Na urgenco pod- jetja pa sledi odgovor, da je tok reduciran. V tem primeru stoji v podjetju do 30 delavcev, ki ne morejo delati. Vsi ti de- lavci so doma po večini s po- deželja ter oddaljeni tudi do 20 km, ki morajo vsled preki- nitve toka čakati nanj tudi po 5 ur, pozneje pa toliko časa na- daljevati delo, da se zamujene ure nadoknadijo, vse to pa povzroča nervozo in izčrpanost, koncem pa slab učinek dela. Podjetje le ta problem sku- šalo z DES-om rešiti na ta na- čin, da bi se redukcija toka javljala vsaj en dan naprej, ker bi se tako dalo delo temu primerno prilagoditi, toda DES odgovarja »nismo bili za reduk- cijo prej obveščeni«. Iz tega sledi, da Je podjetje odvisno od mile volje DES-a, ki ni »mogel« redukcije planirati. Delavci so k pripombam druž- benega plana predlagali, da bi naj podjetja, ki na tak način oškodujejo katerokoli podjetje nosila za to materialno škodo. (Ce niso mogla prej predvideti redukcije.) V vezi s stopnjo fondov in akumulacije so delavci mnenja, da bo potrebno pred določitvijo stopnje akumulacije za posa- mezna podjetja opozoriti orga- ne oblasti na to, da bodo strogo upoštevali odnos organskega sestava kapitala v posameznih podjetjih, na osnovi katerega se bo določevala stopnja aku- mulacije. Izrazili so mnenje, da bi bilo zelo koristno, če bi po- samezni obrtniki pričeli razmiš- ljati o koncentraciji proizva- jalnih sredstev, kar bi pome- nilo boljše izkoriščanje strojev in pocenitev režije, oboje pa bt dalo rezultat znižanje cen obrt- niškim uslugam in proizvodom, ki so danes vsekakor izredno visoke. Delavci so zahtevali, da se pošlje Izvršilnemu ljudskemu odboru (svetu za Industrijo In obrt v Ptuju) pismo z zahtevo, da se uvede strožja kontrola nad šušmarstvom, kar povzro- ča samo zmedo na trgu, hkrati pa šušmarji oškodujejo državo na akumulaciji, ker ne odvaja- jo davkov In ostalih prispe v-' kov. Vič. množičnih organizacij, da o tem razpravljajo? Jasno, da je, zato bodo te odslej v večji po- vezavi ter podobnih primerov ne bodo več dopuščale. Na sestanku Je bilo sklenje- no, da se do zbora zadružnikov sestavi In predloži kandidatna lista ter da se bo zamenjal ce- loten stari upravni in nadzorni odbor. V novi odbor pa ne bo- do pustili ljudi, ki jim ni nič mar razvoj zadružništva in ki bi delali samo zase. Pri Kmetij- ski zadrugi bodo ustanovljeni razni odseki: vinarski, sadjar- ski, živinorejski, lesni itd., ker bo le na ta način Kmetijska za- druga lahko izvršila svojo na- logo v korist svojih članov. Navzoči so ob zaključku lah- ko ugotovili upravičenost In po- trebo takšnega sestanka, pa tudi smotrnost, ki bo v korist lokal- nega gospodarstva v Podlehnl- ku ter drugih perečih družbenih problemov. D. V. Hal raipra¥irall na ©dprtem parti|sif@ifi s@staeiky v P®cilehnlky? Z uvedbo novega gospodar- skega in finančnega sistema smo v Podlehniku vedno bolj čutili potrebo pogovoriti se o vsem tem z ljudmi, ki se za vse to bolj zanimajo kakor po- vprečni državljani. K temu so nas navajale tudi mnoge nove uredbe, ki so si jih ljudje na podeželju tolmačili največkrat po svoje in narobe. Prav tako pa je bilo treba preučiti pismo CK KPJ o bodočem razvoiu na vaseh, ki postavlja predvsem zadružnemu gibanju nove težke naloge. Da bi vse te stvari pre- diskutirali, je OPO Podlehnlk sklicala sestanek ter nanj po- vabila predstavnike množičnih organizacij, KLO, KZ, pa tudi druge, ki se zanimajo za sploš- no gospodarsko dejavnost v Podlehniku. Tov. Belšak Franc Je na se- stanku razložil celoten razvoj našega gospodarstva vse od leta 1945. Pojasnil je, zakaj so bili potrebni gospodarski ukrepi, ki jih Je izdala v zadnjem času vlada FLRJ. Proizvodnja je že tako napredovala, da so blll odkupi lahko odpravljeni. Po- stavlja se nova naloga in to je znižanje proizvodnih stroškov. To pa se v večji meri da doseči le na velikih In moderno ureje- nih ter mehaniziranih obratih. Takšne obrate v inozemst\ni nam Je prikazal tov. Bratec, ob- enem pa primerjal našo drobno in zaostalo proizvodnjo. Veliko nalogo pri modernizaciji naše kmetijske proizvodnje bodo imele kmetijske zadruge. Živahna diskusija Je pokaza- la, kako potreben Je bil ta se- stanek. V njej Je bila Iznesena vrsta problemov, za katere mnogi niso vedeli in ki bi lahko bili ob povezavi organizacij v Podlehniku že davno odprav- ljeni. Navzoči so predvsem strogo obsodili, da je Hriberšek Ivan neodgovorno kvaril ugled tu- kajšnje Kmetij, zadruge, trdeč, da ta prodaja moko za 5 din po kilogramu dražje kakor se ista prodaja v Ptuju In kar je znižalo promet zadruge, sam pa Je Istočasno kupil prav v isti zadrugi nad 100 kg bele moke. Zakaj Je to storil, če Je bila moka tukaj dražja? Izneseno je bilo, da podobnih nakupov na- vadni ljudje iz Haloz ne zmo- rejo, če pošteno živijo, da pa je nekaj krivde za to, da so ne- kateri posamezniki lahko nako- pičili tolikšne vsote denarja, tu- di na organizacijah samih. Padle so trditve, da ima Hriberšek v Ptuju pri nekih ljudeh zaslom- bo ter le tako lahko vrši svoje umazane posle. Nihče ga do- slej še ni vprašal, odkod ima toliko denarja, da je lahko na- kupil grmade hrastovega In smrekovega lesa, da lahko ku- puje v Podlehniku zemljišče, poleg tega pa še imenitno živi. Ali nI to stvar Partije in vseh Pred zaključkom sprejemanja v članstvo organizacije Zveze borcev Sprejemanje v članstvo Je trenutno najbolj aktualna na- loga Zveze borcev Tej nalogi so nekatere naše organizacije doslej posvečale premalo paž- nje kljub temu, da so mnogi sodelavci In borci Iz NOV, ki so doslej ostali izven organiza- cije pripravljeni sodelovati. V Dornavi na primer imajo seznam sodelavcev NOB, ki še niso vključeni v organizacijo in se niso še pogovorili osebno z vsakim o njihovem pristopu. V Ptuju bi naj odborniki mest- ne Zveze s pomočjo članov po terenih, oziroma po ulicah pre- gledali In vključili vse, ki ima- jo za to pogoje, kakor so člani na zadnjem sestanku predlaga- li. Zveza borcev v Strnišču bi naj uredila $ sprejemanjem na samem terenu po vaseh, ki so vključene v njeno organizacijo, prav posebno opozarjamo Kra- jevne Zveze v Halozah, v par- tizanskih krajih, itd., da Se posebej skrbno uredijo to na- logo, kjer skoraj ni prebivalca, ki ne bi aktivno sodeloval v narodno osvobodilnem gibanju. Razširitev naše organizacije Je dolžnost na« vseh, v prvi vistt pa tlitib tovaritev, ki to niso vključeni v našo organi- zacijo pa imajo pogoje, da po- stanejo njeni člani. Nihče naj ne izostane Iz naše organizacije, da ne bo pozabljen kot borec za svobodo, kar bi se gotovo zgodilo, če borci ne bi bili or- ganizacijsko povezani. Lotimo se gornje naloge sme- lo, da vlijemo čimveč življenja v delo naše borbene organiza- cije. Okrajni odbor Zveze borcev NOV Ptuj Samo razpravljati - fe premalo Ves čas odkar Je okupator porušil železniški nadvoz v Ro- goznlcl, torej že dobrih šest let, ljudje iz Rogoznice In bliž- nje okolice na levi strani želez- niške proge proti Moškanjcem razpravljajo, ugibajo In ugotav- ljajo potrebo njegove ponovne zgraditve. Vendar doslej do te- ga še nI prišlo. Izgleda, kot da KLO Rogoznlca podcenjuje to vprašanje, »aj doslej fie ni ni- česar ukrenil, da bi bil nad- voz ponovno zgrajen. Menda ne dvomi o njtgovl potnbl? Ct U ne bil potreben, bi najbrže tudi pred vojno ne obstojal. Poseb- no pereče je to vprašanje v Rogoznlcl pri vsaki družini, ko mora mrliča nositi na pokopa- lišče okrog železniške postaje, torej okrog 2 km dalje, kakor bi bilo čez železniški nadvoz. Ali bi se ne dalo organizirati zbiranje prostovoljnih prispev- kov ter pridobiti prav tako prostovoljnih delavcev za zgra- ditev rogozniškega nadvoza? In Fronta v Rogoznid, ali ne naj- ds ta tvojega dala? —L Novoletna jelka ie bila lahko prirejena le z znatno podporo ptujskih podietij Starešinski svet v Ptuju je pripravil za Novoletno jelko pogostitev pionirjev In drugih šoloobveznih otrok v osnovni šoli in v nižjih razredih gim- nazije, skupno za 1500 otrok. Za to Je bilo potrebnih precej denarnih sredstev. Starešinski svet se je obmll na razna pod- jetja v Ptuju. Pri nekaterih redkih posameznikih Je naletel na ovire, ki Jih nI pričakoval. Večina podjetij pa Je pokazala vse razumevanje in Je prispe- vala za otroke precejšnje vsote za pogostitev pod novoletno Jelko. Vzgojitelji so pripravili s pionirji ktiltuml program. Ta- ko Je bilo pionirjem priprav- ljenih ndcaj veselih ur. Največ so prispevali: Sindi- kalna podružnica OKMA 10.000 dinarjev, Potrošniška zadruga 5000 din, MOD 5000 din, OSS i9.1S0 din, 8v«t xa procvato In kulturo pri OLO Ptuj 5000 din, Tovarna perila 3000 din, OKMA 4000 din. SDZ Osojnik 1000 din. Manjše prispevke v materialu je dala Mestna mesarija. Mle- karna in Alkoholna industrija. Pri zbiranju prostovoljnih prispevkov po trgovinah so se nekatere blagajničarke zelo po- trudile. Največ je nabrala bla- gajničarka Potrošniške zadruge v poslovalnici štev. 1, ki je na- brala 1761,50 din. V poslovalni- ci štev. 12 iste zadruge so na- brali 1181,50 din, v Zeleznini 1004 din, v Veleblagovnici 925,50 dinarjev, v poslovalnici Državne založbe 786 din. Ostali so zbrali manj. Starešinski svet se zahvalju- je vsem, ki so prispevali de- narna sredstva, posebno pa le tovarišicam, ki so Imele mnogo dela 8 peko ter pripravljanjem pogoctitva tarna. i. Stran 2 »PTUJSKI TEDNIK« Ptui, 25. jatmarja 1932 Okrafno gradbeno po€8|et{e ,^rava" In nfegovi lanskoletni uspehi o mnogih podjetjih in ko- lektivih smo imeli priložnost prefeo dnevnega časopisja spo- znati njih delo, dosežene uspehe pa tudi težave. Z realizacijo in preseganjem svojih proizvodnih planov, z vztrajnim prizadeva- njem za povečanje in izboljša- nje proizvodnje se je bila tudi v preteklem letu mogočna bor- ba za čim boljše delovne uspe- he, ki so bili tudi doseženi in v mnogih panogah naše gospo- darske dejavnosti tudi daleč preseženi. To je zgovpren dokaz iloboke zavesti naših delovnih ljudi, ki v svojih kolektivih do- kazujejo vsem tistim, ki z ne- zaupanjem gledajo v našo stvarnost in vsem tistim izven naših meja, ki z lažno in sra- motno propagando skušajo oma- jati našo enotnost, da bodo z njihovimi računi klavrno pro- padli. Vendar so še tudi taki med nami, ki ne slišijo radi o naporih, o trdem delu, o šted- nji in končno še o velikih na- logah in težavah, ki so še pred nami do dosega končnega cilja. Niso redki, ki so nekdaj na last- ni koži občutili izkoriščanje lastnika podjetja ali tovarne. Mnogi so to danes pozabili in si predstavljajo, da je že čas za lagodno življenje brez večjih F-krbi in naporov in niso redki iz vrst teh, ki niso voljni sode- lovati v delavskih svetih, morda veči del vsled nerazumevanja funkcije delavskega sveta pa tudi iz bojazni do soodgovorno- sti v vodenju podjetja. Majhen drobec vsega tega do- gajanja, kar je uvodoma v razmeroma zgoščeni obliki na- kazano, je z mnogimi pozitivni- mi in tudi negativnimi odrazi, na5 gradbeni kolektiv. Negoto- vost, ki je vladala v zgodnji spomladi preteklega leta vsled ukinitve večjih investicijskih del v našem okraju in vsled velike potrebe delovne sile na najvažnejših ključnih objektih, je zelo zredčila vrste gradbin- cev in tako zrahljala trden in soliden delovni kolektiv. S pri- zadevanjem vodilnih ljudi v okraju, predvsem pa operativ- nega voditelja, se je stanje po- stopoma izboljševalo. Resnično lahko trdimo, da smo z mese- cem aprilom pričeli znova de- lati in konsolidirati podjetje. Parti.iska organizacija je v naj- tesnejši povezavi z delavskim svetom reševala tekoče proble- me In tako dejansko v najožjem sodelovanju celotnega kolektiva usmerjala delo na posameznih gradiliščih. Napačno bi bilo trditi, da je bilo vedno in na vsakem mestu vse v brezhib- nem funkcioniranju. Napake so se dogajale, kljub temu nam končna in celotna slika o do- segu orolzvodnje kaže zadovo- ljiv rezultat. Tako se je grad- beni plan izpolnil v preteklem letu s 156%. V okviru tega je dosežena investicijska zadolži- tev za 150% in so bila z ozirom na to preskrbljena dodatna fi- nančna sredstva od investitor- jev. Transportna sredstva pod- jetja so pri prevozu materiala prevozila preko 25.300 km in do- bavila na gradilišča čez 6700 ton raznega gradbenega materiala, ki se je vgradil. Ta količina predstavlja okrog 15 polnih obi- čajnih tovornih vlakov. Tako se je dogradila velika strojna lopa in obsežni kletni prostori pri KDZ Sobetinci, stanovanjska hiša Potrošniške zadruge, ob- novilo se je šolsko poslopje oanovne šole »Mladika« v Ptu- ju. O tem delu smo ob neki pri- liki čitali v časopisju, »da se je Mladika prebelila« ~ to bi bilo vsekakor eno6ta\'no in poceni, vendar moramo tu dopolniti, da se je za fasadna dela na tej stavbi porabilo nad 230 ton gradbenega materiala in da je bila na tem delu zaposlena skupina najboljših zidarjev in delavcev, ki so svojo nalogo, z ozirom na zahtevnost in nujnost kvalitetne Izdelave, tudi zado- voljivo in dobro rešili. Samo stroški gradbenih del so znašali nad 1 milijon dinarjev, ki jih je zagotovil odbor okrajne go- spodarske razstave. Naj Ptujča- ni tako hitro ne pozabijo na to plemenito dejanje odgovornih mož, ki so s svojo predanostjo in požrtvovalnostjo omogočili izvršitev teh del. Mnogi člani tega kolektiva se jih s spošto- vanjem spominjajo, prav tako, kot se s tihim ponosom ozirajo na dovršeno fasado, ki je izpre- menila »Mladiko« v prikupno poslopje. Manjše skupine kolek- tiva so bile zaposlene pri obnovi Zdravstvenega doma (Cučkova hiša), pri nadaljnji izgraditvi veterinarske bolnice, kjer so pa dela iz gotovih razlogov bila prekinjena. Nadalje na meha- nični tkalnici in drugod. V za- četku drugega polletja je pre- vzel kolektiv izgradnjo zakloni- šča pod ptujskim gradom, kjer so dela še v teku. Upamo, da se bo gradnja v tem letu do- vršila. V ostalem je podjetje za obsežna regulacijska dela pri rudniku Velenje izdobavilo nad 30 vagonov betonskih cevi in krilo s temi izdelki tudi večji del potreb v našem okraju. De- lo v lastni gramoznici nam je dalo velike količine materiala za naša gradbišča. Razen tega pa je šlo na republiške in okraj- ne ceste čez 2400 kub. metrov nasipnega materiala. Mizarska delavnica, ki jo vodi že dolga leta tov. Ignac Simončič je tudi v preteklem letu izvršila dolgo vrsto naročil, predvsem za drž. podjetja in s svojo kvalitetno izdelavo v celoti zadovoljila. Ni namen, s prikazanimi odstotki in številkami napraviti vtis iz- rednega napora In vlaganja skrajnih sil v delo — to ne bi bilo pravično! Uvodoma smo v splošnem razglabljanju prika- zali negativne pojave in pasiv- no zadrževanje gotovega dela ljudi, kar velja tudi v majhnem obsegu za to podjetje, čeprav je to neznatna manjšina, — ven- dar danes lahko trdimo, da so se naloge lanskega leta zado- voljivo rešile, ker je bil pravi- len odnos do dela in ker so bili medsebojni odnosi v kolektivu dobri. Bazirali so na sjKJŠtova- nju do našega družbenega ustvarjanja, to se pravi, na spoštovanju do dela in delavca, ker vsak posameznik na delov- nem mestu je del množice, ki iz dneva v dan dela za krepitev našega gospodarstva in s tem zboljšanja življenjske ravni, hkrati pa tudi za jačanje ob- rambne sposobnosti naše domo- vine. Trenutno je v gradben! de- javnosti majhen zastoj, kar pa je za zimsko obdobje normalen pojav. Naši gradbinci predvsem želijo, da bi se zamisel gradnje velikega kulturnega doma, ki bi naj bil namenjen spominu pad- lih borcev in žrtev iz NOB, čim- prej speljala v življenje. Celo- ten kolektiv pozdravlja veliko zamisel iniciatorjev in bi po svojih močeh bil voljan dopri- nesti tudi svoj delež. ar. Jiii sapora poffie^^efLo denarla Pred okrajnim sodiščem v Ptuju se je 11. januarja 1952 zagovarjal Križaj Milan, bivši administrator KLO Sodincl za- radi škode, ki jo je povzročil državi s poneverbo nad 32.000 din. Kot uslužbenec KLO So- dinci je imel opravka z denar- jem sovaščanov, ki so ga ti pla- čali za davek. Križaj je sodišču priznal, da je poneveril denar, ni pa hotel navesti, komu je s tem denarjem koristil. Ob kon- cu razprave je izjavil, da obža- luje dejanje in je prosil za mi- lo kazen. Med 19 davkoplače- valci, katerih denar ni dosegel svojega namena, je večina srednjih posestnikov, ki so vplačali zneske od 500 do 6000 din. Križaj je odpuščen iz službe, poleg tega pa bo moral KLO Sodinci poravnati 32.930 din škode. Glede obsodbe na leto dni zapora, se ni izjavil, če je zadovoljen ali pa se bo pritožil. Med ljudstvom v okolici So- dinc je razširjeno mnenje, da je Križaj orodje nekih izko- riščevalcev, ki so ga znali izra- biti sebi v korist. Križajevo ob- našanje pred sodiščem je bilo skladno temu mnenju, vendar je ostal trmast in ni hotel po- jasniti tega ozadja. Mladinci in mladinke iz Ptuja, ki ste še izven organizacije LM, vključujte se v aktiv „Jože Lacko" v preteklem tednuje na svo- jem letnem sestanku aktiv LM »Jože Lacko« razpravljal o do- brih in slabih straneh svojega dela. Poročilo o delu aktiva v letu 1951 je podal sekretar akti- va tov, Vajsbaher Fredi. Aktiv je bil v preteklem letu edsn izmed najboljših v našem okra- ju, Posebno dobre uspehe je do- segel pri šestmesečnem tekmo- vanju za deseto obletnico OF, za katere je prejel pohvalo od CK LMS. Tudi pri mobllizajlll mladine za progo Doboj-Banla- luka ima aktiv svoje zasluge Posebno je pri tem za pohvaliti tov. Jabločnik Anico, ki je sa- mo za eno smeno pridobila za MDB pet brigadirjev. Na željo mladincev in mla- dink je bila v letu 1951 'ista- novljena strelska družina, v ka- tero so se vključili po večini vsi mladinci, pa tudi mladinke niso zaostajale. Na prvenstvih dru- žine, ki so se vršile že dvakrat, je prvo mesto vedno odnesla mladinka Babošek Anica, pa tudi na izlete aktiv ni pozabil. Za 1. maj je večina članov akti- va šla na obisk I. ptujski MDB v Doboj. Od strani aktiva je bil organiziran tudi izlet na Bled '.n v Trakovčan. Aktiv se lahko po- hvali tudi s precejšnjim števi- lom delovnih ur, ki jih Je na- pravil pri raznih delih. Organi- ziral Je tudi nekaj političnih predavanj, vendar je pri tetn treba samokritično priznati, da se je na politično vzgojo članov aktiva polagalo premalo paž- nje. Napačno bi bilo govoriti samo o uspehih, pri tem pa ne vldsti napak, ki jih je aktiv tudi ne- dvomno imel. Navedemo lahko samo nekaj primerov. Proti koncu leta je aktiv prece) po- pustil, to pa zaradi tega, ker se- kretar aktiva zaradi prezaposle- nosti ni mogel sklicati se.stanica, na katerem bi se pogovorili o nadaljnjem delu. Iz tega se vidi, da sekretariat aktiva nI čutil t- ste kolektivne odgovornoeM ampak je vse delo slonelo ^^ •sekretarju aktiva. To je pačno in kaj takega se ne sftij več ponoviti pri novoizvoljenijv^^ sekretariatu. Tudi glede prihaja, nja na sestanke s« je pokazaj^ ta slabost, da so nekateri sestajj, ke zamujali v nevoljo tistih, so se določene ure točno držali To se je opazilo tudi pri prej^ volilnem in samem volilnem sg, I Stanku. S tem bo treab prene. hati in se v bodoče držati tof. nosti. Na volilnem sestanku si ig aktiv zadal kot prvo in osnovno nalogo, razširitev aktiva. V tiv pritegniti vso mladino, danes nikjer ne sodeluje v ak. tivu in ne ve, kam bi se naj vključila. Tako na primer ij podjetij in ustanov, kjer jj premalo mladine, da bi se usta. novil samostojen aktiv, ravno tako je s tisto mladino, ki delj doma in še do sedaj ni nikjeif povezana v mladinski organiza. ciji. V okviru aktiva se bodo vrti. la razna politična, zgodovina«} in strokovna predavanj-a. Da tu- me in teme predavanj bo odlo. čal aktiv na svojih sestankih,, Prvo tako predavanje se b; vršilo že v tem mesecu. Akti bo ustanovil tudi folklorno .ski pino, kamor bo povabil tijiJ mladino iz ostalih aktivov, ka tero to zanima. Organiziralo » bo tudi več izletov, kam se bo šlo in kdaj bo še odločal akllv. Člani aktiva LMS »Jože Lw!- ko« se že na svojem volilnem sestanku zavezujejo, da bodo vložili vse svoje mlade sile pri graditvi kulturnega doma »Jož« Lacko« v Ptuju. Se razne druge stvari so S8 pomenili mladinci in mladinke na svojem sestanku, kako bi življenje v aktivu napravili iim iDolj pestro, veselo, in v prri vrsti tudi to, da bi aktiv za njih res postal žola, kjer se bodo vzgajali. Vsi mladinci in mla- dinke aktiva LMS »Jože Lacko« vabijo tudi ostalo mladino, ka- tera še ni nikjer vključena v aictivn, aa priae v njinov uKiit in s svojimi predlogi, delom in dobro voljo pomaga, da bo ak- tiv dosegel še lepše uspehe, kot 51 je zadal. Pogojev za to v Ptu- ju ne manjka. Mladinci in mladinke! Za po- vezavo z aktivom povprašajte na mestni ali pa okrajni komite LMS v Ptuju. Z obenega zbora sindikalne podružnice bolnišnice v Ptuju v petek, 18, t. m., je imela sin- dikalna podružnica bolnice Ptuj svoj redni letni občni zbor. Izvršni odbor podružnice je skliceval redno mesečne sindi- kalne sestanke, na katerih se je razpravljalo o aktualnih notra- nje- in zunanjepolitičnih dogod- kih, o gospodarskih ter strokov- nih in sindikalnih vprašanjih. Po^užnica je posvečala veli- ko pažnjo tudi ideološkemu dvi- gu članov, ki je brezdvomno najvažnejša naloga sindikata. Priredila je več proslav in za- bavnih popoldnevov za otroke uslužbencev bolnice. Za Novo leto je obdarila otroke usluž- bencev. Sindikalni aktiv je organiziral med letom tudi več tekmovanj. Glavne točke teh tekmovanj so bile: štednja s sanitetnim ma- terialom, električno energijo, ga bolnikov, poživitev sindikal- nega in kulturnega dela ter PAZ. vključitev vseh članov sin- dikata v RK, okrasitev grobov padlih talcev, obdaritev parti- zanskih sirot, ki so med narod- noosvobodilno borbo pomagale in dobrinesle žrtve za našo osvoboditev. Ob zaključku občnega zbora so člani podružnice sprejeli sle- deče sklepe: 1. Uvedli bodo strogo varče- vanje pri uporabi sanitetnega materiala, električne energije in drugem. 2. Skrbeli bodo za strokovno Izobraževanje uslužbencev in Jih stalno seznanjali z najnovejšimi metodami dela. 3. v strokovnem, političnam In kulturnoprosvetnem delu bo- do usmerili delo tako, da bodo vzgojili dobrega, kulturnega in v vsakem oziru razgledanega zdravstvenega delavca. 4. V čim večjem številu bodo sodelovali v raznih organiztcijah, katerih delo zajema področje socialno-zdravstvene in politič- ne dejavnosti, kot n. pr.: RK, AF2, OF in s tem pripomogli k dvigu zdravstvene kulture politične zavesti. Č!il iiiili I iflrillll lil^Hi iMt II ififiil V četrtek, dne 16. Januarja 1.1. so se zbrali delavci in de- lavke, člani sindikalne podruž- nice, državnega posestva v Za- vrču in so na občnem zboru ocenili s\'oje delo v lanskem letu, V poročilih, ki so jih dali o lanskoletnem delu, izkušnjah, uspehih, naporih in težavah tov. Jože Zunec, predsednik, Ivan Kolenko, blagajnik in Ivan Kranjc, preds. nadz. odbora, je bilo poudarjeno, da šteje ta podružnica med lanskoletne uspehe dvig števila članov za 85 oseb, 8 množičnih se.5tankov, 9 sej upravnega odbora, lOO"-'« pobrano članarino, povečanje discipline in drugo. Med naj- vidnejše uspehe pa spadajo odr- ske predstave igralske skupine Zavrč in Hrastovec. Igralska skupina Zavrč je nastopila v Zavrču, Ormožu in Limbušu z Nušičevo komedijo »Doktor«, igralska skupina Hrastovec pa z »Nezaželenim ženinom«, dva- krat v Zavrču in v Muretincih. Knjižnica je izposodila čez 200 knjig, poleg tega pa je večina članov in članic prebirala »De- lavsko enotnost« in »Ptujski tednik«. Letni dopust je bil nekaterim članom v razvedrilo, drugi pa so ga izrabili za delo doma. Blagajnik Kolenko je predlagal zboru, da bi v letu 1952 zvišali sindikalno člana- rino med drugim v svrho kritja stroškov za udeležbo delegatov pri okrajnih skupščinah. Pred- sednik nadzornega odbora je grajal delo neltaterih funkcio- narjev. Delavci so pričakovali več sodelovanja med funkcio- narji sindikalne podružnice in delavskim svetom. Tov, Babič je v diskusiji nakazal perspek- tivo bodočega političnega in go- spodarskega dela na drž, pose- stvu v Zavrču, odgovarjal pa js tudi na razna vprašanja, ki so jih stavili člani podružnice. V diskusiji je bilo danih več predlogov za uspešnejše sindi- kalno delo novega odbora. 25 članov upravnega in nadzorne- ga odbora tovariškega sodišča in delegatov, ki so jih na zboru izvolili, je prevzelo odgovor- nost, da bo podružnica uresni- čila sprejete sklepe in dosegla uspehe, ki bodo odraz zavest- nega dela za boljše življenje v Halozah. P. V. Zbrani in pregledani so vsi stroji KZ TurnisSe Koncem decembra 1951 Je or- ganizirala KZ Turnlšče tehn^ pregled in ocenitev vseh 15 kme- tijskih strojev, ki so postali leta 1945 last KZ Tumišče in so b® na razpolago in v ugrabi pri raznih članih in nečlanih & Turnišče, ne da bi bila o n^lJi vodena zadostna ovidenqa. Sla nje je zgradila RZ po4j?eiboo strojno lopo. Tako je bilo mogoče spra-v4ti pod kontrolo KZ vso imoviaio v njeni upravi, ugotoviti po- pravilo ter jih zopet dati v službo ljudstvu, Id je soodgo- vorno za bodoče pravilno !*■ rahljanje in vzdrževanje «8- družnih strojev. Strojni od?«! KZ Turnišče je tako izpoi^ svojo nalogo, ki Jo Ima glsdS čuvanja zadružne imovine. -—frc Razbojniška tolpa iz Šikol obsojena 16. januarja 1952 je bila pred Okrožnim sodiščem v Mariboru razprava proti članom razboj- niške tolpe ii Sikol, ki so v I. 1950 in 1951 izvršili vrsto tatin- skih in razbojniških vlomov v gospodarska poslopja raznih kmetov, pokradli večje število svinj, telet, odnesli večje koli- čine vina, odmontirali več kilo- metrov bakrene žice ter oboro- ženi strahovali prebivalstvo v gornjem delu Dravskegra poIj.i. ODsojeni so bili: 1. Drevenšek Janez H Sikol na 16 let strogega zapora. 2. Lepej Franc iz Šikol ua 5 let in 6 mes, strogega zapora. 3. Pernat Vinko iz Sikol na 4 leta in 4 mesece strogega zapora. 4. Kušar Janez iz Sikol aa 1 leto in 6 mesecev strogega za- pora. 5. Pernat Jože iz Sikol na 10 mesecev strogega zapora, 6. Pernat Anton iz Sikol na 10 mescev strogega zapora. Petrolejka je močneje zagore- la. Vračko je vstal, se obrnil proč, da ga ne bi videla v obraz in se začel slačiti. Oba sta obmolknila in molča- la ves čas, dokler ni možki le- gel. Zdaj je legla tudi Juia. Ostala je docela na robu, da se ga je komaj dotikala. Nato je Vračko vzdihnil. »Ne bi ugasnila?« je skoraj poprosil. Viničarka je stegnila roko, privila stenj in pihnila luč. Tako sta potem ležala, oči pa nobeden ni zatisnil, ne Vračko in ne Jula. Na steni se je spu- stila ura in odbila, najprej štiri, zatem eno. Zdaj se je ženska zganila in vprašala z docela Iz- premenjenim glasom, z neki:"n vdano tihim in toplim glasom, kakršnega je imela vselej, k3- dar se je prebudila sredi noči: Kje bomo začeli s kop jo, Stef?s »S kopjo?« je vprašal Vračko in poi^edal potem, ko je dolgo, dolgo zroč v s^^trop, z rokami pr-?- križanimi pod tilnikom, vse pi'^- mislil: »Na Klancih bi začeli... Kaj praviS?« XV. Minila je zima, odtekli so se jarki in se osušili klanci, aa Kajžarju so kot pred vsako DO- mladjo pobelili koče. V t^ki zgodnji pomladi, ko so po gori- cah zacvele breskve, se le vzpenjala po klancu proti nek- danjemu gosposkemu hramu, ki je gospodoval med košatim drevjem nad goricami na Kaj- žarju, ženska z velikim haio- ških kožem na hrbtu. Ko je pri- šla pred hram, ki je bil na no- vo prepleskan, belo in zeleno, in od katerega so peljale s peskom posute in z grmiče\'jem ter z r> žami zasajene poti, je postala in prisluhnila kopanju v gorici. Potem se je obrnila In se napo- tila po stopnicah. Iz hrama je pritekla v belo odeta mlada \'zgojiteljIca in vzkliknila: »Bog daj, predsednica, kakšne dobrote prinašate?* Jula je stopila v vežo, posta- vila kož s hrbtom proti zidu ni klop in si ga snela. Dekle je od- gmilo ruto in pokazala so se jabolka. »Jabolka?« Je vzkliknila vzgo- jiteljica in se začudila, »Kje ste Jih vzeli?« Odšli sta po sobah. Jula na- prej, dekle za njo. Prva Izba, nekaka obednlca, je bila prazna, prav tako druga, kjer so ležiie Igrače. Jula je pogledala po omaricah in po umivalnikih, zs- tem sta tiho odprli vrata v in se pozdravili s kuharico. Po- tem sta tiho doprli vrata v srednjo sobo in obstali. Po le- žiščih so ležali otroci. Sli sta od ležišča do ležišča. Med otroki eo bili Sirkovi, Julini in od drugih. Otjroci so spali. Edino Peter, ki je ležal pri oknu, Je odprl oči, zagledal mater in se hotel dvigniti. Ali vzgojiteljica je da- la prst na usta in otrok je legel. Oči pa ni več zaprl, spremijal jo mater in vzgojiteljico z njimi do vrat, dokler nista odšli. Pred hramom je viničarka po- stala. V gorici so rezali in ko- pali. Po glasovih je Jula spozna- la brigado Ozmečkinega muzl- kanta. Viničarjl in viničaricc, največ je bilo med njimi žensk, so peli in se smejali. Omikovo dekle je pelo z visokim glasoin p^^sem o .svobodi, kopa.čice «n kopači so odgovarjali. »Oj Fisarica ti, kaj tebe boli, da si tak močno žalostna ti? Ne jezi se ti, če gorce več ni, zdaj vince je naše, ga pijemo mi...« Juia jih je gledala, se na- smehnila In odšla proti križm- ski zidanici. Tam je bila na ste- ni tabla in na tabli napis: Vino- gradniška zadruga na Kajžarju. Na drugem bregu čez goščo, tam kjer je malo prej zrla ?iračkovka, se je videl ito.p cerkve na Gomili. Za zgornjimi linami, katerih pollcne so bile na pol priprte in pod tramovjem, na katerem so viseli zvonovi, so ta čas ležali na odejah in na kocih trije mo- ški. Okrog sebe in po stenah «0 imeli razpostavljeno orožje, večinl so bile same kratke afri- ške brzostrelke. Na sebi so ime- li bombe in pižtole. Znenada se je eden moških dvignil In prisluhnil. Od tam preko, z gorice pod križnižko zidanico, se je slišalo petje. Sto- pil Jc k lini In jo previdno od- rinil. V svetlobi, ki je padla nanj, se je razločno pokazal z^- ra^en in bled obraz z vdrtimi očmi, ko da ga že jjol leta ne bi sonce obsijalo. Poslušal je in vi- delo se je. da postaja vznemir- jen čim dalj« čaaa j« vise! ood iiDo in čim dalje je poslušal pti- sem. Potegnil se je od okna in zasikal: »Tišina! Slišiš? To je Lajho- vkal Lizika!« je rekel in dregnil moškega na tleh. Tudi ta se je dvignil in stopil k lini. Pomencal si je oči in po- čakal, da so se privadile svet- lobe. »Miciko slišim,« je rekel, ko je pogledal skozi lino. Moška sta se potegnila pod li- no in začela preklinjati. Dekle- ta, ki sta jih prepoznala in pre- klinjala, sta bili Ornikovi dve in Lizika, oba moška pa sta bila Ornikova esesovca. Vrnila sta se iz Avstrije. Priprla sta lino In notranj- ščina zvonika se je znova po- nuračila. Moška sta znova poleg- la po cunjah, a sta se zdela ko senci, kj se pregibljeta in preklinjata. Vse na svetu ju je jezilo. »Hudiči, prepevajo, tu bomo pa od lakote poginili!« se je zdaj oglasila še tretja senca z ob- vezo preko desnega očesa. »Vse se je potuhnilo.« »Vsak vidi samo sebe.« »Pasja sodrga! Celi Kajžar, vse po vrsti je šlo v zadrugo! Naši dve sta prvi leteli...« Nastal je molk, zatem je re- kel tretji: »Far, kako se je prestrašil, tja- ha...« Moški se je zasmejal, za n^iJ^ sta se nasmehnila Omikova »Eh, lakota, to ti jo hudiče««' maslo!« Preden Je ta večer odSel zikant z dela, ga je Jula pokli' cala v pisarno v križaniiki ■zi- danici in mu rekla: »Liziko smo sprejeli.« Muzikant je stekel po gorfc^ In spadaj, na travnikih, na glas zavriskal. Jula je odšla v zidanico, kleti pa sta ostala Vračko Stefek in pripravljala škrofdl-i^' ce. Po goricah se je pošten^' zmračilo, V kleti je visela kavlju pod stropom šturmov^''' Vračko je vlačil škropilnice ® sodov in pri tem opravilu je odletela pipa. Stefek se je slc^' nil in začel brskati po tleh. i' pal je po ilovki, ali zaman, klical je očeta: »Luč.« Vračko je snel šturmovko ^^ mu posvetil, Stefek se je skloJi^ se splazil pod sod in vzkliki*^' »Jo že imam.« Potegnil je Izpod soda kovinasto stvar in jo podrf^' Ptuj, 25. januarja 1952 »PTUJSKI TEDNIK. Sran 3 V Markorcih so se pogovorili o naertnejsem Ifudskoprosvetnem delu priprave za letno skupščino ]judskoprosvetnega društva v jjarkovclh, ki se je vršila 13. t. jn., so sprožile marsikateri problem v zvezi z dosedanjo ne- zainteresiranostjo določenega dela njegovega članstva za kul- turne potrebe kraja. Dobro pripravljena skupščina nepričakovana udeležba je dala marsikomu misliti, da tudi pri njih dobiva Ijudskoprosvet- no delo večji razmah in globlji smisel. Po poročilih predsednika in gekcijskih vodij so člani posega- ji v živo in zanimivo diskusijo, grajali dosedanje napake in da- jali predloge z izboljšanje dose- danjega dela ter ustvaritev po- gojev, ki bi omogočili Ijudsko- prosvetnemu delu v Marko'/cih večje in trajnejše uspehe. Tov. Kafolova je govorila o vzgoji mladine, posebno onega dela, ki je hodil v okupatorjevo riolo, pri čemer bi izobraževalna sekcija s knjižnico in izobraže- valnim tečajem morala imeti eno glavnih vlog. Res je, v zad- njem času ljudje mnogo berejo, pogrešajo pa kvalitetnejša lepo- slovna dela, ki si jih naše knjiž- nice žal zaradi občutnih materi- alnih težav nikakor ne morejo nabaviti. Tudi na vzgojo starej- ših je mislila. Ob splošnem odo- bravanju navzočih je grajala ljudi, ki mislijo, da je dvorana mesto, kjer lahko daš duška svojim skrajno nedostojnim raz- vadam in po kulturni prireditvi uganjaš nekulturnosti. To nikii- kor ne more biti dostojno iz- pričevalo za Markovce — kraj, ki je organsko povezan z oko- lico mesta z nad sedem tisoč prebivalci. Mislim, da je ta pri- mer eden osrednjih problemov, ki so vsemu kulturnemu delu v Markovcih jemali njegovo pm- vo vrednost in ugled Nevarnost je, da bodo s takim odnosom ljudje pasivizirali Se teh nekaj tvornih sodelavcev v društvoi. Tov. Strafela je imel prav, ko je tožil glede zelo slabe založ- niS.ke dejavnosti, ki je ves .ras po vojni premalo skrbela za iz- dajo ljudskih iger. O tem so razpravljali in zdi se ml tudi pozitivno odločili naši republi- ški forumi. Zaenkrat se pač mo- ramo zadovoljiti s tem, kar Ima- mo. Posluževati pa se še brez dvoma moramo take izbire, ki nam nudi čim več kvalitetnih del. Govora je bilo tudi še o ljudski univerzi, knjižnici, pev- skemu in tamburaškemu zboru, odnosov staršev do mladina, ki sodeluje v društvu in zadruž- nem domu, ki še vedno čaka, da ga bo nekdo dogradil. Diskusijo je zaključil zastop- nik Ljudske prosvete iz Ptuja, njen tajnik Rebernak, ki je go- voril o nekaterih najvažnejših nalogah društva. Pridobivanje ljudi za delo v društvu naj bo ena naših osnovnih teženj, ki bo zagotovila ljudskoprosvetnemJ delu princip množičnosti Tudi več sodelovanja z ostalimi or- ganizacijami bo terjalo naše de- lo, posebno onim, ki kažejo za to več pripravljenosti. Ostro pa je obsodil vsakršen poizkus praktičnega nevrednotenja pro- gresivnega namena in ciljev Ljudske prosvete, ki je posi- meznikom iz osebnih, političnih ali kakršnih drugih nagibov v spotiko. Prav tako je potrebno onemogočati skrajno nezdrave pojave, da bi se za prosvetnim delom skrivale ozke zaslužk^r- ske težnje posameznikov in sku- pin ali pa celo organizacij, kot so to nekatera gasilska društva, ki n. pr. razumejo »potrebo P zdravljenje v ptujsko bolnišni- co. * Levičnik Julijano je 20. jan. t. 1. na sosedovem dvorišču v Dolanah ugriznil neznan pes v desno nogo pod kolenom. Vsi se zdravijo v bolnišnici v Ptuju. Dokaz poštenosti. Farmar potepuhu, ki išče delo: Obžalujem, trenutno nimam mnogo dela. Ampak če bi hoteli pobirati jajca iz kokošnjakov? Toda pazite, da boste prinesli vsa jajca in ne, da bi jih sami kaj pospravili! — Kako to mislite? Jaz sem najpoštenejši človek na svetu. Delal sem 25 let v kopališču, toda niti enkrat nisem vzel no- bene kadil V Zavri^u se zanimajo za strokovna predavanja v nedeljo, dne 20. januarja t. 1. je bilo v Zavrču drugo predavanje Ljudske univerze, ki je bilo namenjeno živino- rejcem. Predaval je živinozdravnik iz Ptuja tov. dr. Jedlička »O prvi pomoči živini«. Vsi udeleženci predavanja so vneto sledili nje- govim razlagam o raznih ranah, boleznih in zdravljenju živine. Predavanju samemu je sledila zelo zanimiva diskusija. Navzo- či živinorejci so stavljali živi- nozdravniku razna strokovna vprašanja, na katera jim jo slednji odgovarjal. Velika udeležba moških vse- eno ni bila zadovoljiva, če upo- števamo, da so skoraj pri vsaki hiši z živinorejo zaposlene tudi ženske, ki bi morale prve ve- deti, kako je treba pomagati živini ob nezgodi ali bolezni. ★ Preiskava v zadevi „Vino-Sad]0" je še v teku z merodajnega mesta smo obveščeni, da zajema preiskava glede gospodarjenja v podjetju »Vino-Sadje, Ptuj« razmeroma široko področje in bo končana najpozneje v prvi polovici fe- bruarja 1.1., nakar nam bo šele mogoče dati obširnejša pojas- nila o osebnostih, ki so zaple- tene v to zadevo. Ravno glede na važnost vsa- ke podrobnosti v tej preiskavi ni bilo mogoče dati našim bral- cem nikakih pojasnil, čeprav je preteklo že precej časa, od- kar je bila uvedena preiskava. Kjer so na delu ljudje s predolqimi prsti Pri transportu volne z žičnico iz Medvede v Majšperk za to- varno volnenih izdelkov in pri transportu blaga iz te tovarne na vagone v Medvedcah je pri- šlo lansko leto do škode nad 193.000 din, ki so jo povzročili nekateri korlstolovci, ki so bili zaposleni pii transportnih de- lih. Nekaj volne in blaga so porabili zase, nekaj pa razpro- dali. Storilcem so na sledu. Po- ravnati bodo morali nastalo škodo, zraven tega pa bodo še občutno kaznovani. Vinoarad v januarju v vinogradu delo v januarju — z izjemo rigolanja — počiva. Pri rigolanju pa je treba, če je parcela pokrita s snegom, pa-- žiti predvsem na to, da se ne podkoplje sneg; pa tudi zmrzlo zemljo, čisto površinsko plast, pustimo na površini. Ostanke stare trte je najboljše zbrati in sežgati. Na teh odmrlih delih trte se namreč razvija korenin- ska plesen in ta lahko preide. Če stare trte ne odstranimo, na novo trto. Zelo koristno Je, če eno ali dve leti pred rigolanjem pose- jemo v vinogradu kakšno vrsto detelje ali sploh dušik nabira- joče rastline. Podkopane kore- nine teh so dobra hrana mla- demu vinogradu. Ta čas je tudi primeren za pripravljanje gnoja za vino- grad. Gnoj mora ostati do upo- rabe vlažen. Sveži gnoj nositi v vinograd pa ni priporočljivo. Zimski čas je primeren tudi za pripravljanje kol j a. Trajnost istega je mogoče zelo povečati, če se ga na enem koncu ožge. Tako imr)regnirano kolje traja znatno dalje kakor navadno. K. A. IZ DORNAVE Dne 15. t. m. so otroci prine.^jli spričevala iz šole in nekateri z njimi svoje starše razveselili, a drugi pa razžalostili. Tudi mali Karel Primožič iz Dornave, ki mu je lani umrla mati, je prinesel bolj slabo spri- čevalo. Teta Treza, ki sedaj vo- di gospodinjstvo, mu opoldne In zvečer poleg grajanja ni dala jesti. Ko je prišel njegov oče zvečer iz službe, so vsi, ki sta- nujejo iznad stanovanja Primo- žičevih, čuli strašen krik obeh otrok, tudi malega Radota, .^d je jokal za svojega brata Karla, ki ga je oče zverinsko pretepel. Končno je otroku uspelo iztrgati se Iz rok razjarjenega očeta in pobegniti. Drugi dan ob 9. uri je našla neka uslužbenka, ki je Iskala sta- ro železo, v omari skrušenega in vsega zateklega. Njegova dobra teta, ne samo da mu prejšnjega dne ni dala jesti, še Iskat ga ni šla, xako da je ubogi otrok celo noč v tej zimi prebil in trepetal v omari, ker se ni upal domov. Ker ni mogel iti, ga je usluž- benka odnesla v posteljo, ga zula in mu dala čaj, da .se je opomogel, Citatelji naj sodijo, ali je to pravilen postopek očeta in vzgo- titelja! Nekaj za dekleta o važnosti gospo- dinjske izobrazbe Vsako delo lahko uspešno vo- di le mojster dotične stroke, ki je prešel za to dolgo pot pripra- ve in učenja. Pouk, vaja, na- por, ponavljanje in zopet pouk sta spremljala vsakega do moj- strske diplome. Koliko let uče- nja, pozneje pa p.rakse, Je po- trebno n. pr. učitelju, preden je kos svoji dolžnosti v šoli, če- prav izgleda vse na prvi videz tako enostavno. Ni težko dognati, da ni nič manj važna čim temeljite j ša iz- obrazba voditeljice gospodinj- stva in doma, žene in matere, tiste, ki skrbi za vzrejo, vzgojo otrok, ki odloča, če je dom pust ali prijeten, od katere je odvis- no, če so njegovi člani pravilno prehranjevanj, da so lahko sposobni za življenjske napore vsakega dne. Zena in mati je temelj družine in od nje je odvisno, kakšni bodo otroci, bodočnost naroda. Izobrazba in praksa sta stro- go predpisana za vse poklice, le za poklic žene - matere kljub vsej važnosti, kot smo videli, ni nobenih oblastvenih predpi- sov. To pa seveda ne zmanjšuje potrebe po izobrazbi pri dekle- tih. Ta bi se morala, ko dopol- nijo razvojno dobo, gospodinj- sko izobraziti, vzporedno pa se seznaniti z vzgojo in samovzgo- jo. Le tako dekle bo znalo ce- niti dom in njegov pomen, znalo bo ljubiti svoj narod, zemljo in delo, čas in zdravje, bo postala uvidevna, preudarna, skromna, štedljiva, redna in snažna, so- dobna in socialistična. Zanimala se bo za napredek živinoreje, vrtnarstva, poljedelstva, perut- nlnarstva, torej za vse, kar Je pametnejšega kakor obiranje ljudi. Zboljševala bo domače razmere, veliko veselje ji bo nudila izboljšava v hlevu, vrtu, posrečeno skuhane konserve, dober doma pripravljen sir in smetana. V ponos ji bo lepo belo oprano perilo, ki ga bo po- leg tega sama sešila. Kako za- dovoljna bo, ko bo postavila na mizo okusno pripravljeno kosilo, domačim še nepoznano jed, pripravljeno iz doma pri- delanih živil! Dobra predšola je materin pouk, toda ta danes v premno- gih primerih še zdaleka več ne zadošča. Dekle mora še v sta- novsko kulturno-poklicno šolo bodočega stanu. Veliko znanja pa si lahko pridobi tudi v te- čajih, ki jih Ljudska prosveta prireja po naših vaseh, da bi dekletom pomagala doseči naj- nujnejšo stopnjo gospodinjske izobrazbe. Da bi dekleta to dosegla, je treba težave po- gumno prebroditi, predvsem pa je treba — vztrajati! M. Berce-Vrabič. Rojstva, poroke, smrti... v matičnem okolišu Cirkovci je bilo v letu 1951 rojenih pet dečkov in 11 deklic, poročenih 27 parov, umrlo pa je 14 moških in 14 žensk. V okoUšu Vid pri Ptuju je bi- lo v letu 1951 rojenih 34 dečkov in 37 deklic, poročenih je bilo 31 parov, umrlo pa je 13 moških in 30 žensk. V letu 1951 Je v matičnem okolišu Leskovec bilo rojenih 26 dečkov in 22 deklic, poročenih je bilo 11 parov, umrlo pa Je 20 moških in 9 žensk. V matičnem okolišu Cirkula- ne je bilo v letu 1951 rojenih 18 dečkov in 35 deklic, poročenih je bilo 28 parov, umrlo pa je 22 moških in 18 žensk. Cene na trgu v Ptuju 23. Januarja 1952 Privatni sektor: za kllogranri, liter ali komad. Čebula 65—70 din, čebulček 120 din, česen 120—140 din, fi- žol 40—^50 din, gobe suhe 300 din, hren 40 din, hruške 35 din, jabolka 30—35 din, jajca 10—11 din, krompir 12 din, kis 18 ddivlja 70 din, sadje suho 50 din, smetana 100—120 din, sir 70—90 din, slive 80 din, špinača 50 din, zdrob koruzni 45 din. zelje kislo 20 din, zelje v glavah 25 din, zaseka 200 din. Mestna ekonomija: Zelje kislo 20 din, mleko 20 din, kaša prosena 55 din, kdša ječmena 50—60 din, hren 50 d ji, česen 100 din. Trgovsko podjetje Rožnik: Peteršilj 14 din, zeler 10 din, korenje za juho 15 din, jabolka 30 din, kaša ječmena 55 din, ^aša prosena 45 din, orehi 38 din, čebula 57 din, riž 400 din, česen 110 din, fižol 38—45 dm, koruza 20 din, slive suhe 58 iin, redkev črna 15 din, olje bučiio 225 din. Zanimivosti po svetu Kako se napravi kariera? — Nova uradnica neke velike trg. firme v Ameriki je dobila na- log, da razpošlje raznim klien- tom pisma z obvestilom, da se spet dobi neka nova vrsta ogre- valnega aparata. Gospodična je z vnemo nove uradnice pripra- vila kuverte, napisala naslove, nalepila znamke in odposlala iste — brez pisem, ker je poza- bila te vložiti v zavitke. Torej so sprejele stranke prazne ku- verte. Pomota se je kmalu izka- zala, kajti začela so prihajati telefonična vprašanja, za kaj gre. — Posledica Je bila, da je tvrdka razprodala mnogo več teh aparatov kot kdaj koli prej s še tako intenzivno reklamo. Zaslužna uradnica pa je takoj dobila zvišano plačo. Koristno drevo. — Ena izmed najkoristnejših rastlin na svetu je neka palma, ki raste v Bra- ziliji. Listi tega drevesa dajejo odličen polirni vosek, sad se uporablja za krmo živine, iz semena se pridobiva dober kav- ni surogat, iz soka pa vino, — in končno je les dragocen gradbeni material, ki ga niti slana voda niti insekti ne mo- rejo uničiti. Resnična zgodba. — V novi četrti velikega mesta je bila končana gradnja nekoliko hiš. V oknu vsake hiše je visela tabla z napisom: »V najem sa- mo družinam brez otrok.« Mladi pari so morali podpisati pogod- bo, da se bodo izselili, ko do- be otroke. — Nekega dne pa se je oglasil pri lastniku hiš šest- letni fantek In dejal: »Gospod, jaz sem šestletni samec in bi rad s svojimi starši stanoval v eni vaših hiš.« Pionirji, uganite kai je to? 1. Belo je ko goska, hodi kakor goska dere se ko goska, vendar pa ni goska. 2. Ce bogat ga vidi — jo po- i briše, siromak ga zbira poleg hiše. 3. Narava samo načrt nariše, človek zida — niso hiše, ni ne koča ne palača, samo osedlana kača. •JSOTII (8 'fOUS (z '3JBSOO (X OPOZORILO Tekoči mesec se vrše poprav- ki v volilnem imeniku. Vsled tega opozarjamo volivce, pred- vsem one, ki ob priliki lanskih parlamentarnih volitev niso bili tu vpisani, kakor one, ki so se lani priselili na območje MLO Ptuj, pa niso predložili izbris- nega potrdila, ter vse osebe, ki so v minulem letu in zdaj do konca tega meseca dopolnili 18 let, da se prepričajo, če so vpi- sani v volilni imenik. Ta je na vpogled na MLO pri referentu za prijave. Rok za reklamacije je do 31. januarja. Ne zamudite! MLO Ptuj. Predavanje Ljudske univerze v Ptuju: 30. jan. 1952 ob 19,30: tov. Ur- bas Antonija, predm. učitelj: »Zgodovinski spomeniki Ptu- ja«, dvorana JLA. 8 februarja: Prešernova pro- slava v Mestnem gledališču, začetek ob 20. uri. 13. februarja ob 19,30: Maučec Jože, prof.: »Naravno bogastvo FIjIU«, dvorana JLA. 20. februarja ob 19,30: 2gur Da^ niča: »Zaščita žene v našem sistemu«, dvorana JLA. Odbor Vpis v delavsko gimnazijo Delavci in nameščenci, ki žele študirati na Delavski gimnaziji, naj oddajo prijave do 31. jan. v tajništvu gimnazije v Ptuju. Pouk v vseh razredih (L, II. in III.) bo pričel 4. februarja ob 19. uri. Ravnateljstvo. Prirodosfovni krožek na ptujski gimnaziji ^ v šolskem letu 1951-52 je pri- čel prirodoslovni krožek z ie- lom 9. oktobra 1951. Dosedanja predavanja, ki so jih imeli dija- ki skupno s profesorji so: prof. Burger: O televiziji; Cabrian (VII. r.): O radio- tehniki; Munda (VIII. r.): Povezanost matematike s prirodo; prof. Mačkova: O slepih (s so- delovanjem slepega tov. od OLO Ptuj). Udeležba na predavanjih js bila zelo različna. Dočim je pt'/i dve predavanji obiskalo okrog 20 dijakov, sta drugi dve bili zelo dobro obiskani (nad 50 di- jakov). SP. Esperanto po svetu Esperantskl tečaj v angle- škem mladinskem listu, Angle- ški mladinski list »International Youth Review« v svoji jezi- kovni rubriki redno daje espe- rantske naloge. Naslov redak- cije: 39 Forest Drive West, Lon- don E 11. Esperantskl tečaj v ninozem- skem žurnalu. Revija »Winscho- ter Courant«, ki ga izdajajo v severnoholandskem mestu Win- schoten, je pričel objavljati esperantskl tečaj za začetnike. Prvo lekcijo so priporočili kra- jevni faktorji. Nizozemski radio-list istotako objavlja program esperantskih oddaj. Turistični prospekt o Thiersu. Pravkar izdani turistični vodič mesta Thiers (Pay de Dome, Francija) ima tiskani dve strani v Esperantu s teksti o zgodo- vini in znamenitostih mesta, o svetovno znanem izdelovanju nožev kakor tudi o esperant- skem gibanju v tem kraju. Po »La praktiko« J. D. Film, ki ga bomo videli v Ptuju: FARMSKA KARTUZIJA Italija 18. stoletja. Mala kne- ževina Parma s svojim slabot- nim, smešno ničemumim kne- zom, ministri, policaji, ječami in romantičnimi revolucionarji. Na tem pisanem ozadju pa velika nesojena ljubezen, ljubezen voj- vodinje Sanseverine do mladega Fabrizia del Dongo, ki je ne ljubi, ljubezen Fabrizia do Cle- lie, ki ga ljubi, a jima ni sojena sreča, ljubezen grofa Mosce do Sanseverine, ki ga ne ljubi... Vse to se prepleta z dvoboji, zasedami, podoknicami, vrato- lomnim begom iz ječe, zastrup- ljanjem in tajnimi pisemci... do grenkega konca. Usvarjalci filma so bili v ne- varnosti: lahko bi zašli v (-»o- drobnosti, ki bi filmu vze^e tisto stmjenost, ki jo ima, če bi hoteli preveč vemo slediti avtorju. Do- volili so si celo precej svobode, česar pa nihče ne more opore- kati, kajti film je umetnost za množice in kot taka ima pnč svoje zahteve, preko katerih ne more nihče, ki hoče ustvariti dobro delo. Režiser Christian Jacques (pri nas poznan film Človek čloš^e- ku) je svojo nalogo in namen mojstrsko izpolnil. Ničesar ni pozabil, kar bi filmu moglo daVi sijaj brez primere. Odlično le oživel romantične junake, ob- vladal množice in obsežne zgrade. V glavni vlogi: Maria Casares in Gerard Philipe. Obvestilo učencem 1. letniv Sole z^ učence v gospodarstv raznih strok — Ptuj Pouk kovinarjev (kovačev ijj ostalih) se vrši v II. polletju ^ ponedeljkih In torkih, učencj^ lesne stroke (mizarji in ostali)^ petkih in sobotah, usnjarske oblačilne stroke pa v sredah četrtkih. Prosimo delodajalce, dg obvestijo o tem svoje učnece. Upraviteljstvo šol® OPOZORILO Vsem hišnikom in stanova;, cem v zgradbah splošnega ljuj" skega premoženja v Ptuju: Po sklepu t. 8 zasedanja MLo v Ptuju z dne 30. 8. 1951 se z« kršitev reda in higiene v zgra