~'i>mmf ~ - r MU. j.n—. hi i,i SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábados • Dirección: Dr. V. KJUDER tambaré 965, D. 6. Bs. Aires \ CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEVO PERIODICO m SEMANARIO YUGOESLAVO Leto II. BUENOS AIRES, 24 AVGUSTA 1935 Štev. 35 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in ca celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.60. • Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 rtv« LIST IZHAJA OB SOBOTAH Koristna in škodljiva sloga 0(1 svojega rojstva daljo je "Novi list" vedno vihtel bandero sloge v na K| naselbini. Razlagal je, da je neslo 1(11 kvarna in da Iv uno samo s slož skupnim delrm mogli ustvarili takega, kar bo trajni' vrednosti z« ""s vse ter za one, ki pridejo za n:t-in to na obeli poljih skupnega ''^Ijenskcga dela: na prcsvclnem in "'«nodarskem. '«•i fia smo na zgrešeni poti, ko smo ^ko pridigovall. Sloga v občestvu jo koristna in zdra '*' • tv orijo to občestvo posanieztv V.kj so jim poštenost, iskrenost ¡11 ^Sebičnost edini pravri pri sodel >-^nju \ skupnosti. Z občestvom je ^kbr .s telescm: prav je, da vsi «c«i "ino delajo, če so zdravi. Uisod 11,1 l>a utegne pCstati za ves organizem tilkšn<> sodelovanje vseli udov, če je 1 katerem ižnitfd njih neozdravljiva '"jl,í"j, o katerih bomo v bodočih Sragah našega lista podrobneje spre-dvorili so nas v zadnjem času píe ^ala, da so bili naši upi prazni ki to iskreno priznavamo in bi nam žal doslej izgubljenega časa, če iii , "Hs ta čas, ki je za nami, ne bil '^'iii naročnikom in prijateljem tc- Hit in otipljiv dokaz, da smo bi'.i j|°trpežljivi tudi črez mero, optimisti 1 skrajne pretiranosti in dobrohotni Si) "eumnosti. t ^e,laj pa je že skrajni čas, da kre-lllt> na drugačno pot. : ^ga je lepa stvar med pošteni in nesebičneži. Sloga pa je Ur«a, če spravlja v isti žakelj po % in nepoštenost, iskrenost in 4vščino, nesebičnost in sebičnost, l>t ••»to bo "Novi list" vodil odslej boj ü škodljivi in nezdravi slogi v na ,, iüfieljenstvu vse dotlej, dokler se h Pnsu.šp ali odžagajo udi zastrup- \ '"'most in oholost, zdravje in okir resnico in laž, popustljivost in ,'\'iavnost % skratka: dobro in Hlr ■Ni W odpade, kár je gnilega in naj l;i/(,-isti zrak v naši koloniji! Nima s'!l- da bi na trhlem zidali ka'- ® v naši skupnosti, ker bi nad n;i ' z8'radbami neprestano visel Da- ev meč: nevarnost, da se rad 1,1 gnilobe nekaterih delcev zrn na zdravein siuomo zidati ■i ! Luigi Vincii Gigliucci, it al, poslanik rri obe1"-, vladi Angleško - Francosko italijanska konferenca, ki se je vršila koncem preteklega tedna v Parizu in ki je pomenila zadnji poskus za mirno po' ravnavo spora med Abesinijo in I-talijo, je doživela neuspeh. Ta ne uspeh nikogar ni osupnil, ker ga je vse pričakovalo. Laval in Eden sta izdelala predlog, po katerem naj bi so Italija zadovoljila z raznimi go_ spodarskimi koncesijami v Vzhodni Afriki. Italijanski zastopnik baron Aloisi je predlog sporočil v Rim, pa se Mussoliniju ni preveč mudilo z odgovorom. Celih 48 ur so čakali nanj v Parizu in postajali nestrpni. Odgovor je končno prišel v nedeljo: pjavi, da predlog ne more sprejeti, noče pa povedati — kakor so Angle" ži zahtevali — naj bi obrazložil, kakšno namene ima prav za prav Italija napram Abesiniji. Tega Mussolini ni povedal v svo" ji noti, pač pa je te dni ponovno obrazložil svoje cilje v raznih na-govorih na čete, ki odhajajo v Afri' ko: podjarmiti hoče Abesinijo, razširiti tako svoje kolonialno ozemlje ter ustvariti veliki fašistični imperij- Angleži so radi italijanske trdo' vratne vztrajnosti že precej hudi. Ministri so se nahajali te dni na počitnicah, pa so brž prihiteli spet v London na izredno posvetovanje, kateremu pripisujejo v političnih krogih veliko važnost. Mac Donald je izjavil, da je sedanji položaj tako resen, kakor še ni bil ob nobeni priliki po usodnem letu 1914. Mnogi ugibajo, kaj bo Anglija ukrenila. Nekateri mislijo, da bo skušala sedaj doseči, da Zveza narodov odločno nastopi proti Italiji; če tu ne bo uspela, bo pa morda sama pokazala * £ * t3T * & CESARJEVE IZJAVE Abesinski cesar je sprejel tuje ti" vinarje tei jim je podal nekaj zani mivih izjav. Rekel je, da ni še popo! noma obupal, da se bo slednjič morda le posrečilo ohraniti i.r^r, naglasil pa je, da jo njegov nar il že pripravljen na vsak slučaj. "Če nas Italijani napadajo", je vzkliknil lía jI« Se I asi j 0, "sem prepričan, da bo naša vojska obnovila aduansko zmago!" "Zelo bi obžaloval", je n ji pojde v Abesiniji dobro,- začela, obračati sv-je po glede tudi po evropskih sosedih. Sove da hi hil.ii v takšnem slučaju najprej ha vrsti Jugoslavija, proti kateri hi ojačeni italijanski fašizem usnrvil svoje ckspanzionilstiične načrte. Previdnost je torej utemeljena in bo gotovo prišla do veljave tudi in predstoječi konferenci držav Male a 1-tante, ki se bodo te dni posvetovali o skupnem nastopu v tej in drugih zadevah. Parada avstr. čet. px 1 Suschniggom Transjordanski ©mir Abdullah, eden izmed nebelih prijateljev Abesinijo. 0 položaju ter prišli do zaključka, da je vojna neizogibna. Zato so sklenili odrediti splošno mobilizacijo v vsej državi. STALIŠČE ANGLIJE Toliko pričakovano izredni» zasedanje angleškega ministrskega sveta, ki. je bilo sklicano spričo neuspešne zaključitve pari.ške konference, se je vršilo v četrtek. Seja je trajala dve uri in posvetovanj se je udeležilo 02 ministrov. Ministrski svet je sklonil, da ostane jo za sedaj v veljavi omejitve glecle izvažanja orižja v Italijo in Abesini jo. Naglasi) je nadalje, da ostane Ve lika Britanija zvesta Zvezi narodov in njenim načelom, kakor I udi obstoječim pogodbam. Tako' pravi redkobesedno uradno poročilo, ki jo bilo sprejelo v Rimu s pravizrednim nezadovoljstvom. Ita 1 i jan i so spoznali, da Anglija vztraja pri svojem dosedanjem nasprotovanju napram Mussolinijevim načrtom. To in nič drugega pomenijo be- I sode o spoštovanju pakta Zveze n rodov in pogodi). /Ženevski pakt ni v skladu v italijanskimi načrti in prav tako naspratujo tem načrtom leta 1006 sklenjena pogodba, ki sta jo podpisale Anglija, Francija in Italija in ki zagotavlja Abesiniji neodvisnost. Radi angleškega nasprotovanja se v Rimu vsak dan bolj razburjajo. V' članku, naslovljenem na 'Angleške po žigalsko ognjegasce' — namiguje pol-uradni list "Giornale d'Italija" celo na možnost vojne med Italijo in Anglijo. Omenjeni časnik piše: "Ko angleški listi zahtevajo ukrepe proti 1" taliji, zahtevajo v isti sapi vojno. Naj so zavedajo londonski gospodje, da se bo ta vojna razširila iz Afriko 11a F.v-ropo in iz Evrope na ves svet; straš na ho in se bo vršila na zemlji, na morju ter v zraku in vodil jo bo možat narod, ki se bo zavedal, da brani svoje, pravice in svojo čast pred zgoHo vino." To so, kajpak, hude besede, ki jas no pričajo, da so v Rimu že začeli zgubljati pamet. Po nekaterih vesteh iz Londona je tudi angleška vlada začela misliti na možnost resnih komplikacij z Italijo. Ministrski svet so jo baje bavil tudi '': vprašanjem vojaških ukrepov v za s č i to hritskih inlcvsov v Vzhodni \ ft-iki ob Tanaškem jezeru in v Sredozemskem morju, širijo se tudi dru g' vznemirjajoče novico. Tako na pri mer, da jo Italija začela utrjevati ■ njim. Predsednik V. Ibarra je bil a retiran ter se je moral odpovedati predsodništvu. Državno posle je piv vzel bivši notranji minister dr. Poris in kongres ga je potrdil kot novega predsednika. V okolici Neaplja so imeli hud \i bar, ki je povzročil tudi več človeških žrtev. Med mrtvimi in ranjenim; so povečini ženske in otroci. Kongres komunistične internación» lo .se je zaključil v sredo. V komuniv lično stranko je sedaj vpisanih mil. 138.000 članov; od teh jih živi izven Sovjetske Rusije 758.000. Za vojne priprave v Vzhodni Airlki jo potrošila Italija v juliju 375 mili j ono v lir. '. - I' : 4 M h. Stran 2 NOVI LIST S W/\V/ \VAW/ V/AV///A i ARGENTINSKE VESTI VN K >) K 3 Še o tiskovni svobodi O vladnem dekretu, nanašajočem se na obveščevalno agencije, suiO >e par kral pisali. Dekret je i/.zval hud odpor, kateremu se je morala končno vdali tudi vlada. Notranji minister je izročil besedilo ukrepa državnemu pruvdniku dr. Hojasu, da ga prouči in sporoči vladi svoje mnenje. To je. navedeni že storil. Izjavil je, da je dekret v toliko protiustaven, v koli kqr določa omejitve za izvrševanje no vinarske obveščevalne službe in v Ko likor prepušča izvršni oblafeti, da odloča, ali so vesli v skladu s postavami ali ne. O tem sme odločati samo sodna oblast ter narekovati kazni, če sc je zakon prekršil. Na podlagi tega odgovora je vlada svoj dekret spremenila. Obveščevalnim agencijam ne bo treba prepisovati telegrame, ki jih odpošiljajo, v posebno registrirano knjigo, ne bo jim treba polagati kavcije in smele bodo svobodno oddajati svoje vesti, držeč se že prej veljavnih poštnih predpi-piisov. NABOČNIKOM IN PRIJATELJEM Ker ima avgust pet sobot in izhaja naš list štiri krat v mesecu, bomo pre skočili prihodnjo soboto. Naslednja številka "Novega lista" izide torej 7. septembra. Živinska razstava V prostorih družbe "La Ruial", \ Palermu, se je vršila vsakoletna velika živinska razstava. Otvoritvene slovesnosti sta se udeležila tudi pred sednik republike in pa braziljski pol jedelski minister, ki se je pretekle dni mudil v Buenos Airesu. Največje zanimanje je vladalo '/». razdelitev nagrad in za javno dražbo, ki se je vršila v ponedeljek. Najbolj šega plemenskega bika shoi Ihornske pasmo so prodali za 43.000 pesov. Razstavili so ga živinorejci A. Seié in sinovi. Prodajalna jestvin in točilnica vina BRATOV KURINČIČ Ul. Chiclana 3899, vocal Castro U. T. 61 (Corrales) 3681 - Bs. As. Naročila se sprejemajo tudi po telefonu. - Pripravni prostori za sestanke naših rojakov. - Ob nedeljah vhod za CASTRO 2296. KROJACNICA IN TRGOVINA "MOZETIČ" Osorio 5025 — Bs. Aires (Paternal) Martíneá de Hoz umrl Bivši guverner pokrajine Buenos Aires Martínez de Hoz, o katerem so rmogo pisal i vsi listi povodom dogo 1 kov v La Plati ih ki se je moral o.', povedati svojemu mestu, ko je osrednja vlada poslala v pokrajino inter ventorja, je v ponedeljek umrl. Proces proti Valdezu Cori Senatna komisija, ki je raziskovala krvavi dogodek v senatu, je v glav nem zaključila svoje delo ter bo v ponedeljek predložila visoki zbornici svoje poročilo. Sodna preiskava proti morilcu sen. Bordabebereja se pa še nadaljuje m niso še bile zasličane vse priče. Sodnik je privolil v to, da bo mati umorjenega senatorja nastopila kot tožeča stranka. Postopanje proti zasebnemu tajniku poljedelskega ministra dr. Dugga nu, ki je bil obdolžen, da je steno-grafe nagovarjal, naj bi po krivem pričali, je bilo te. dni ustavljeno. So C nik je prišel do prepričanja, da Dugga ti ni :mel namena navajati steno-grafo k zločinu. Vprašanje buenosairc ;kih veleposestev Argentinija je dežela ogromnih veleposestev, ki tvorijo veliko oviro za njen lepši in hitrejši gospodarski-raz mah. Ogromne razsežnosti zemlje so neobdelane in se na njih pase kvečjemu živina. Tako ima v buenosai-reški pokrajini 50 družin — takozvir nih "starih" družin — več ko eno šestino vse zemlje v svojih rokah. Družina A Izaga Unzué, na primer, posa-duje sania 412.000 hektarjev. Krojaški mojster Dipl. v Buenos Airesu Izdeluje obleko po najno vejšem kroju, iz najboljšega blaga ter po nizki i ceni JOSIP FAGANEL Soliš 1235 (blizu Consti-tucióna) - U. T. 23-7'J02 Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. A. Alem 150 — BUENOS ARES — 25 de Mayo 149—59 PODRUŽNICE V JUŽNI AMERIKI: BUENOS AIRES CHILE BRASIL PARAGUAY Mercado de Abasto SANTIAGO Rio Santos Corrientes 3223 VALPARAISO SAO PAULO C. pres. Franco ASUNCION HRANILNICA: Komu boste zaupali svo]e prihranke? Banco Germánico Vam nudi popolno varnost ln primerne obresti! DENARNE POŠILJKE: Potom katere banke boste poslali de nar svojim domačim? Banco Germánico sprejema vso odgovornost, da bo Vaš nalog najtočneje, najhitreje i najvarneje Izvršen. VOZNE KARTE: Kje boste kupili ladijsko vozno karto? Banco Germánico Je predBtvnica vseh parobrodnili družb in Vam more nuditi bodisi vozovnice bodisi poztvnice po najugodnejših pogojih. IZSELJENSKA POŠTA: Kam naj Vam pašlljajo pošto, če nima te stalnega bivališča? Banco Germánico raspolaga s posebnim oddelkom za izseljensko poŠto, ki Vam Jo hrani ali brezplačno pošilja na Vaš najnovejši naslov. Naše uradne ure: od do 7 zvečer; ob sobotah do 12^. SIGURNOSTI BRZINA! USLUŽNOST! PO VER JEN JE Velepcisostva segajo v mnogih slu čajih do naselbin in mest ter ovirajo njih nadaljnji razvoj. Socialisti so \ Inienosaireškem s-nalu predložili načrt, po katerem naj l;i s:' veleposestva začela cepiti. Vlada naj l>i se domenila s Pokrajinsko ban )(,<;. da razdeli'Vko zemljo; ki jo sama |- seduje, in pa ono, ko pojde ra U hipotek na dražbo, na manjše pare1'-l>\ od katerih naj bi nobena ne. pr' segala več ko 300 lin. Doslej sp je namreč dogajalo, da so zadolžena veleposestva prehajala neokrnjena i'/, roke v roko in da jim "mali človek", kmetovalce, ni nikakor mogel do ?> vega. Revolucijo so napovedovali V zadnjim času so se začele šir:ti vesti, da se v republiki pripravlja nova revolucija, pri kateri hi sodelovali tudi radikali z dr. Alvearjem, bivšim državnim predsednikom, na čelu. Vodstvo radikalne stranke je te govorice odločno zanikalo. I.)r. Alvear je p: dal izjavo, v kateri pravi, da radi kali ne mislijo na nikako revolucijo, pač pa se pripravljajo, da pokažejo svojo moč pri bodočih volitvah. Razporoko bi radi uvedli '/. vprašanjem razporoke se je argentinski kongres svoj čas že bavil. Po daljši razpravi pa je zadevni zakonski osnutek obtičal v arhivih in mirno zadremal. Socialistični poslan ci nameravajo spet sprožiti to vprašanje ker so kongresu predložili nov zakonski osnutek za razporoko. Po tem osnutku naj bi se razporoka dovolila v slučajih zakonolomstva, dvo-žepstva, ogražanja življenja žene ali skupnega otroka, napeljevanje k pro stituciji, grdega postopanja, neizpc'-njevanja zakonskih obveznosti, v slu čanih nemoralnega življenja, telesne nesposobnosti in kronične bolezni, ne poboljj&ljivega pijančevanja, — za pravljivosti, radi neskladnosti značajev, za slučaj obsodbe na več ko tri leta ječe itd. Predlagatelj pa menda niti sami nimajo preveč upanja, da bo zakonski predlog sprejet, marveč je zelo verjet no, da bo obtičal v senatu, tudi če bi ga spodnja zbornica odobrila. Jetnika iz ječe — policaji pod ključ V San Martinu, pokr. Santa Fe, jo preiskovalni sodnik Palamedi odredil aretacijo tamošnjega policijskega ko inisarja ter več policajev. Ko so bili v službi, sta jim utekla iz zaporov dva nevarna zločinca, brata Juan in José Ballarino. Demokratska manifestacija Preteklo soboto se je vršil na trgu "Once" velik shod, ki sta ga sklicali socialistična in demokratsko-napred-na stranka v znak protesta proti za-vratnemu umoru senatorja Bordabe-hereja ter kot afirmacijo svobode >r demokracije proti nasilju. Na prostranem trgu se je bila zbala ogromna množica in shod je bil ena izmed največjih manifestacij, kar jih je Buenos Aires videl v zadnjem času. Nastopilo je več govornikov, ki so o-žigosali zavratni umor, dali duška svojemu ogorčenju ter izpričali svojo globoko vero v končno zmago demokracije. Prireditev Sokola Bs. Aires I. V soboto, 7. septembra, priredi So-kclsko društvo Buenos Aires I„ v so-kolski dvorani ul. S.in Juan nS2, veliko prireditev v proslavo rojstnega dne našega mladega vladarja kralja Petra JI., vrhovnooa staroste Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Na prireditvi sodelujejo tudi češko slovaški in Ruski Sokol, moški zbor in orkester I. D. "Tabora", vokalni trio "Odeon", ter Jurjosl. podporno društvo iz Berissa, ki bo vzprizorilo igrokaz v enem dejanju "Nada Istre" kar je dokaz, da so se prireditelji spomnili tudi naših zasužnjenih bratov, na tužno Istro. Spomin na našo Goriško in njenega nesmrtnega slavč ka Simona Gregorčiča pa nam ho o-budilp deklamacija "Soči". Spored ob sega celo vrsto prav zanimivih točk in bo gotovo privabil na prireditev prav mnogo naiih izseljencev. Prireditev prične ob 9. zvečer Po sporedu bo ples. srečkanje in še marsikaj drugega, kar bo prijetno presenetilo udeležence. Ponovitev "Treh vaških svetnikov" Na splošno željo se ponovi v nede ljo. dne 15. septembra, in sicer v pra štorih "Tabora", ul. Paz S'ldan 4324, veseloigra v treh dejanjih "Trije vaš ki svetniki", ki je žela pri nedeljski uprizoritvi lep v se to vršila popoldne. Začetek ob 16. uri. Vstopnina za moške: $ 0.80, za žen ske $ 0.50. PRIREDITEV ZA ŠOLO Z veseljem ugotavljam, da sem ma lokdaj tu, v Buenos Airesu, prisost voval tako brezhibni in raznolični prireditvi, kakor je bila ona, ki jo je minulo nedeljo priredil "Tabor" v prid slov. šoli. To beležim stem več jim zadovoljstvom, ker se je proti tej prireditvi — kakor sem slišal z vec strani— vršila potajna gonja iu, bolj na tihem, celo druga prireditev. Vse to z namenom, da bi se "Tabo" rova" veselica bojkotirala; brezvest" nežem pa se to ni poslečilo, ker so naleteli na močno oviro: na razumnost naših izseljencev, ki so vkljub zlobnemu razgovarjanju do dobra na polnili dvorano v ul. Alsina. Potrebno bi pa bilo ,da se to početje brezvestnežfev ožigosa, kakor zasluži, da bo ostalo zapisano na sramotni strani zgodovine našega izšel' jenstva. Potrebno bi bilo tudi, da se odprejo oči nekaterim našim mlajšim rojakinjam in rojakom, ki v dobri veli slede tem elementom, misleč, da je tako početje v skladu s toliko izrabljano delavsko solidarnostjo, do' čim jo resnica vsa drugačna; nasedli so nekaterim izkoriščevalcem in jih podpirajo sebi in skupnosti v škodo! Prehajajoč k oceni prireditve mo ram podčrtati pred vsem sledeče; vpoštevajoč, da so vsi, ki so nastopali, le diletantje, in to v vseh pano gah, hočem pribiti, da so vsi, brez izjeme, kar najbolje izvršili svojo na' logo. Nekateri izmed igralcjev so celo že daleč ven iz diletantizma ter bi lahko delali čast tudi poklicnim igralskim družinam. tev s par komadi, med katerimi je Vidno ojačeni in dobro uglašeni društveni orkester je otvoril priredi mila na sporedu Štolzova ouvertura "Iz polabskih gajev". Dobro je bila naštudirana in izvajana, le škoda da so poslušalce motili prihajajoči udeleženci, ki se — na žalost — še ved' no ne morejo navaditi na točnost. Kar se še godbe tiče, bi bilo želeti, da bi med odmeri bolj gosto svirala. Sledili so nastopi naših malčkov, ki so nam spet pokazali svojo marljivost v učenju in svojo ljubezen do materinščine, doprinesli pa so tudi dokaz o požtvovalnosti svojih vzgoji' teljev oziroma učiteljev. Vsi malčki so želi obilno odobravanje za svojo pridnost in sposob' nost. ltojak Josip Košuta nam je nudil nekaj trenutkov res lepe umetniške glasbe. "Nocturno" od Chopina je donel vzvišeno iz njegovih gosli; precej težke pasaže je hvalevredno ob" vladal, le tu pa tam bi se bil morda lahko milejše izrazil; na klavirju ga je posrečeno spremljala Marica Mav čeva. V največji meri je presenetil poslu šalce "Toborov" moški zbor, pri katerem smo ugotovili prav razveseljiv napredek. Pesmi "Ljubezen in pomlad", od Nedveda", in "Vasovalec", od Adamiča, sta bili brezhibno zapeti. Dramski odsek pa je spet enkrat izvršil svojo nalogo v splošno zadovoljstvo. Veseloigrah "Trije vaški svetniki" je nudila izreden užitek in razVedrilo izzivala je salve smeha ter je občinstvo nagradilo požrtvovalne igralce z burnim odobravanjem, nekaj krat celo pri odprtem odru. Rojak Gustav Dečman je imel v vlogi župana Porente spet enkrat svoj veliki dan ter ni prav nič skopa rli s svojo igralsko nadarjenostjo; tu pa tam jo je nekoliko po "iblansk'' zavil, kar pa ni prav nič motilo. Iz borno mu je sekundirala ga. Pavla Štrukljeva kot županova žena Urš ka; ustvarila nam je nad vse posre čen tip oblastne gospodinje. Amalija Berginčeva je prav dobro pogodila že bolj romantične hčerkf imovitih gruntarjev, do ušes zaljubljene v "gospoda učitelja". Tu Pa tam se ji jeziček še nekoliko zaplete, a ta hiba bo z vajami v glasnem go vorjenju gotovo kmalu odstranjen» in obeta gčna. Berginčeva postati res prvovrstna igralska moč. Kakor jc bilo pričakovati, nam je rojak Vladimir Blaznik tudi ta krat podal posrc' čen tip. mladega vaškega učitelja-Če bi se igra ponavljala, ki mu sve toval, naj bo morda v prizorih s Fa nieo nekoliko bolj nežen, ob zaključ' ku igre pa sicer vesel, a bolj resen- Duo Jakec in Marjanca, rojak» Martin Keber in ga. Helena Godino' va. sta tudi mnogo doprinesla k uspehu igre; posebno prvi je v gotovih momentih prav dovršeno podajal vi" go še naivnega kmečkega fanta. prav tako dobro sta tudi "svetnika kolar Šimec in pek Bavdek (rojak8 I. Bergine in V. Godina) izražala svojo zadrego in bojazen, da pride jo stari grehi na dan. Potovka Lene ka je dobro igrala, le nekoliko se j1 je poznalo, da ni lahko vživeti se v vlogo starke. Naš Živec je bil oblss ten župnik. Skrbno izvajane so bilf tudi vse ostale, manjše vloge. Po končanem sporedu se je pri čela prosta zabava, ki so jo mlad' in tudi starejši izrabili, da so se ot' lepih zvokih društvenega orkestra sukali po dvorani, dočim je v 0 krepčevalnih prostorih obmevalo P® tje improviziranih pevskih zboro? Vladalo je najboljše razpoloženj6' kakršnega ni najiti na vsaki prii^ ditvi. S—č. «¡pilim......Hpillllll!llll«MIIIIIIIIIIIIIIIM Jugoslovensko Sokolsko društvo Buenos Aires I. VABI NA PROSLA VO ki se bo vršila 7. septembra t. 1. v počastitev rostnega dne Nj. vel. kralja Petra H., vrhovnega staroste Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije, v sokolski dvorani ul. San Juan 782, ob 9. uri zveer. Bogat spored Po sporedu: Ples do zore, srečkanje in razna iznenadenja. Vstopnina: Moški: rezervirana mesta $ 3.— in 2.—; nu-'adna sedišča $ 1.—. Ženske: $ 0.50. K obilni udeležbi vabi jugoslovan. izseljenke in izseljence «lillllllllllM UPR. ODBOR ffallllllllllllllifttt ČUVAJTE IN OSIGURAJTE SVOJE PRIHRANKE Kadar otvorite račun v zavodu Banco de Boston (za začetek Vam zadostuje samo $ 5) zavedajte se, da Vam .nudi največjo sigurnost. Vsak posel boste izvršili v nekoliko trenutkih. Vaši prihranki bodo zajamčeni z vsem našim imetjem, s kapitalom in rezervo naše Centrale v Bostonu. Če živite na deželi, nam lahko dostavite denar po pošti. * Tu boste našli najboljšo postrežbo za svoja denarna nakazila v domovino ter za prodajo ladijskih voznih listkov za odhod in povratek. Spomnite se, da je naš JUGOSLOVANSKI ODDELEK odprt od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 11. THE FIRST NATIONAL BANKOFBOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Av. Gral. Mitre 301 (Avellaneda) Córdoba 1223 (Rosario) S VARNOST — HITROST — ZAUPANJE — VLJUDN NOVI LIST Stran ¿ § * SLOVENCI DOMA IN DRUGOD VESTI IZ DOMOVINE zakonodajno pooblastilo vladi •Stojadinovičeva vlada je bila pred ložila skupščini zahtevo glede sploš nega zakonodajnega pooblastila, ki i'aj bi ji omogočil, da bi tekom parlamentarnih počitnic neovirano izvr ¿ila revizijo cele vrste zakonov, pred vsem politične narave. Kmalu pa se je izkazalo, da pred log, kakor je bil stiliziran, ne bo prodrl ne v skupščini ne v senatu. Mimo opozicije so tudi člani vladne ve čine zahtevali, da vlada natančno na i Vede predmete, na katere bi se nana- j šalo zakonodajno pooblastilo. Zato je j o tem vprašanju na novo razpravljal i Hiinistski svet ter sklenil omiliti svo jo zahtevo. Vlada se zadovoljuje s tem ,da sme revidirati samo tri politične zakone, in secer: zakon o volitvah narodnih poslancev, zakon o društvih in zborovanjih ter zakon o tisku. Vlada je pristala tudi na sodelovanje narodne skupščine in se Hata pri teh reformah na ta način, 'l;t izostaneta le razprava in sklepanje v plenumu narodne skupščine in senata in bosta zakonske predloge Proučevala samo skupščinski in se "atni odbor. Ta sklep ministrskega sveta je v¡sbudil v političnih in parlamentar' *>ih krogih odkrito zadoščenje. Poo' lastilo, kakor ga je vlada prvotno ■Ihtevala, imata v Evropi samo nem' sba in italijanska vlada. kralj peter na triglavskih planinah V spremstvu svojega angleškega vzgojitelja ter nekaterih drugih oseb se je mudil mladi kralj Peter sredi julija na triglavskih planinah. Povzpel se je iz Krme do Staničeve koče, odkoder je občudoval naš krasni Tri i glav, naslednjega dne pa se je vrnil t čez Prag in Vrata na Bled. obletnica radičeve smrti Prejšnji četrtek, 8. t. m., so po vsej hrvaški deželi proslavljali sedmo obletnico tragične smrti voditelja Hrvat ske seljačke stranke Stjepana Rádiéá. ki je podlegel težkim raneen zadoblje-nim na seji narodne skupščine dno 20. junija 1928. angleži na obiskih Splitsko pristanišče sta obiskali an gleški križarki "Delhi" in "Dur ham", na katerih je vkrcanih okrog 800 mornarjev in častnikov. Gostje so ostali v Splitu teden dni ter so v tem času priredili v mestu razne športne tekme, pa tudi izlete v okolico. izseljenci zapuščajo domovino Povodom evharističnega kongresa so prispele v domovino večje skupini! izseljencev iz evropskih dežel, pa tudi iz "Severne Amerike. Pomudili so se v starih krajih par tednov, na' kar so se spet začeli vračati v tujino. Tako se je 12. julija odpeljalo iz Maribora kar 700 izseljencev. Počastitev bazoviških žrtev Povodom obletnice usmrtitve naših jumcr:?{''' "'uS'rikoy JUdc/cn. Mara šiča, Miloša in Valr.nčiča se bo vrčll 8. septembra v društvenih nristorih "Tal-ora", kotiemcrativen sestanek v počastitev njihovega spomina, in sicer ob 5. uri popoldne. Odbor "Tabora" žeparji na kongresu V Ljubljani se je bilo pojavilo tekom evharističnega kongresa mnogo žeparjev, ki so se spravili na ure, verižice in denarnice. Državno tožilstvo je prejelo že do 100 ovadb proti neznanim žeparjem. Nekemu člo" vjjaia ter krije dovršen del vseh dr mariborska tekstilna industrija Mariborska tekstilna industrija se je v zadnjih letih že prav lepo raz strašna suša v hercegovini l^red nedavnim smo poročali o hu' di suši na dalmatinskih otokih. V zadetku julija pa je bilo ob Jadranu Več neviht,, ki so prinesle zaželjeni 'lež. Suša pa še nadalje pritiska v Hercegovini in dela hudo škodo žr ^ in tobaku. Krompirja bo komaj za V mnogih vaseh primanjkuje in v velikih skrbeh so živino" ?iei, ker je vedno manj krme za ži ''Ho. ^ubljanske strokovne šole Ljubljana ima več strokovnih šol, 1 prav dobro napredujejo. In tako Jti tudi prav, saj nudijo svojim go' Je1sem praktično izobrazbo, s katero * človek dandanašnji najlažje pre" '■'ie do druha. . Najvažnejša je srednja tehniška 1&'a, na kateri poučujejo arhitektu" gradbo, elektrotehniko, mizarstvo, "^garstvo, rezbarstvo, kiparstvo, ke ^iko, pletarstvo itd.; seveda je il0,ik razdeljen na več oddelkov; po" v ženska obrtna šola ima tudi 1 posebne oddelke. Letos je bilo vpi' '"lih 428 učencev in 165 učenk. Ugodno se razvija tudi Trgovska kilr, *********************** * * * * * * t * * + * * i 3f. M. J¿J¿JULJtJ¿3LJ¿J¿JLJtJ¿Jt Jt JI.V .11 u u u Zobozdravnika Ora. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista rolle» 2534 - Donato Alvarsz 2181 J U. T. 69 La Paternal 172» ***** ^LJIŠČE IN KROGIpIŠČE 'PRI PUŠKI" V s ATO ALVAREZ 2251 Prevzel ter bom skrbel, da v vsem zadovoljni cenj. ro- katerim se priporočam za obisk ANDREJ REBEK žavnih potreb po tkaninah. Tekstilna podjetja zaposlujejo nad 5.000 delav cev, ki prejemajo letno nad 15 milijonov Din mezd. Največje podjetje je Hutter in drug; ima 1.100 delavcev ter izdela letno 5 milijonov metrov blaga; na drugem mestu je podjetje Doctor in drug., ki zaposluje 1.000 oseb in izdela letno 3 in pol milijonov metrov blaga. Druga podjetja pa so manjša ter se bavijo s specialnimi izdelki. vodja radikalov o političnih vprašanjih Dr. Laza Markovič se je mudil po Bosni, Hercegovini in Dalmaciji na agitacijskem potovanju in je imel več konferenc s pristaši radikalne stranke. V Splitu jc povedal, da se snuje zajednica med radikalno stranko, Slovensko ljudsko stranko ter Jugoslovansko muslimansko organizacijo. Vse tri stranke hočejo s svojo zvezo dokazati svoj jugoslovanski značaj. "Mi nočemo snovati kakšne fronte proti Hrvatom", je dejal radikalski voditelj, "ker je to nasprotno našemu pojmovanju jugoslovanstva. — Kdor je Jugoslovan, ne more biti pro ti Hrvatom. Jaz sem Jugoslovan zato, ker sem Srb, in istotako je Jugoslovan vsak Hrvat vprav zato, ker je Hrvat. V tej točki mi popolnoma soglašamo z dr. Koroščem in dr. Spa" hom, ker tudi onadva pojmujeta ju' goslovanstvo v tem smislu". Naglašal je dalje, da temeljijo vse navedene politične skupine na de" mokraciji in parlamentarizmu ter so nasprotne vsakemu fašizmu, hitleriz-mu in vsemu, kar jima je podobno, j Za vzor so jim velike zapadne demokracije: angleška, francoska, belgijska. Dr. Laza Markovič se je dotaknil tudi hrvatskega vprašanja ter dejal: "Kar se tiče našega političnega stališča do hrvatskega vprašanja, Nesreča z bambo Vojaški oddelek je imel pri Pazi' nu vežbe v metenju ročnih bomb. Vo jaki so na gmajni, kjer se je vršilo vežban je' pozabili neeksplodirano bombo. Našel jo je deček Josip Dor" čič ter se začel z njo igrati. Navarno orodje pa mu je v rokah eksplodiralo ter ga razneslo. Zaradi tihotapstva Okrog 50 oseb iz Golaca v čičaciji je bilo zaprtih nekaj časa v bistriš kih zaporih, ker so jih financarji za sačili pri tihotapljanju robe iz reške svobodne cone. Vse aretirance so izpustili, a niso jim dali, da bi se dol go veselili svoje svobode. Kmalu so prišli visoke denarne kazni, ki znaša jo skupno okrog pol milijona lir. — Takšne vsote vsa vas ne zmore. Eden izmed tihotapcev, neki Josip Juriše" vič, po domače Boštjanov, je bil obsojen na 150.000 lir denarne kazni. Če bodo ta denar s silo hoteli izterjati, bo Golac gospodarsko popolnoma upropaščen. Madžarskem. Jugoslavija bo tako po" smatramo in javno izjavljamo, da stala v cerkveno upravnem pogledu samostojna v skladu z državnimi mejami ter se bodo s tem odstranile razne nevšečnosti. Obenem potrjujejo v beograjskih cerkvenih krogih tudi vest, da bo v kratkem imenovan jugoslovanski kardinal, kar bo izboljšalo in poglobilo odnošaje med Jugoslavijo in Vatikanom. dva tržičana utonila v jadranu Italijanski ribiči so blizu otoka Cre sa našli prevmjen in poškodovan zložljiv športni čoln ter so to najdbo prijavili oblastem. Kmalu so ugotovili da je bil čoln last dveh zasebnih uslužbencev iz Tržiča, ki sta odšla na Jadran na oddih ter sta v gimijastem čolnu vozarila ob obali. Zasačil ju je vihar, ki ju je zanesel daleč od obale; čoln se je prevrnil in oba sta u-tonila. Ponesrečenca sta Jože Ude in France Tadej. majo v državi Hrvati pravico do istega mesta kot Srbi. Mi smo za sporazum s Hrvati v vseh osnovnih državnih vprašanjih na temelju iste držav ne misli. Mi radikali smo bili prej za načelo večine in smo prakticirali pre glasovanje. Danes smo za politiko sporazuma. Prej smo zagovarjali cen tralizem. Danes nismo več centralisti in hočemo prenesti najvažnejši del državne uprave na občine, sreze in banovine. Ta prenos si zamišljamo kot stvarno in zelo resno reformo, kot je v naši državi še ni bilo. Ako to izvedemo dosledno in lojalno, bi s tem odpravili vsaj 70 odstotkov vseh hrvatskih pritožb. Ker se disku sija o hrvatskem vprašanju more vr šiti šele takrat, ko bodo od Hrvatov izvoljeni zastopniki mogli predožiti svoje želje, bo treba skrbeti, da se jim ta možnost kmalu nudi in da tu di Hrvati sami svoje predloge stvarno utemelje." Protifašistični listi o Julijski Krajini Emigrantsko glasilo "Istra" piše: V zadnjem času prinašajo antifa' šistični listi vedno več vesti o našem ljudstvu in njegovih težkih razmerah. Poročila so po večini posneta iz našega lista. V.eseli nas, da pridejo glasovi našega trpečega človeka on kraj meje tudi med italijanske anti* fašistične činitelje. V zadnji številki z dne 12. t. m. je prinesla "Giustizia e Liberta" krajši dopis s Sušaka v katerem opisuje v glavnih potezah težke razmere, ki vladajo v Julijski *.......................................................i..................„,„ SVOJI K SVOJIM! • Slov. Babica Dipl. v Pragi 1. 1908 in v Bs. Airesu 1915, zdravi bolne ženske. — Sprejema porodnice v oskrbo z dežele in mesta. Sprejema od 7. do 21., ob nedeljah In praznikih pa do 20. Krajini. Med drugim piše, da je pri bežalo čez mejo okrog 200 mladeni" čev, ki so bili poklicani k vojakom in ki bi bili gotovo poslani v Abesinijo. Ljudstvo v Julijski Krajini je absolutno proti vsaki vojni v Afriki. Pa-šisli so hoteli naše ljudi preslepiti z velikimi obljubami o še večjih delih v italijanskih kolonijah v vzh. Afriki. Porazno so vplivale novice o tro" pičnih boleznih in o nezdravi klimi, ko so so vračali prvi bolniki. Nadalje piše, da so med ljudstvo razširjeni tajni slovenski in hrvatski listi, ki krožijo posebno med mladino. Borba (»roti slov. jezikom je v polnem teku. Fašistična škofa (veseovi fašisti) Santin in Margotti odstranjujejo še zadnje ostanke slovenskega in hrvaškega jezika iz cerkve. Zato je ljud stvo zelo ogorčeno nad cerkvenimi oblastmi. Pravi, da se ljudstvo zelo poteguje za tiste redke slovanske duhovnike, ki so kljub neprestanemu preganjanju še ostali. Konfinačijska komisija deluje noč in dan. Zelo zanimiv je odlomek: "Fašistično gospodarstvo spreminja socialni značaj slovanskega prebivalstva." V Jugoslaviji malo govore o zbli" žanju z Italijo. Časopisi o tem ne pišejo. Prijateljskemu paktu z Italijo so naklonjeni le izvozniki lesa in živine. Ti so tudi naklonjeni vojski v Afriki, ker so tako mogli prodati I taliji vse zaloge lesa tudi gnilega(?), ki se je zaradi krize nagromadil v jugoslovanskih skladiščih.'' Slovenska gostilna "Pri veselem Štajercu" Domača prvovrstna kuhinja to dobra pijača ter najboljše pivo po zmernih cenah. — VELIK PLESNI SALON. Vsako nedeljo s vira slovenska godba za ples. Kroglišče to kegljišče pod streho — ZBIRALIŠČE ROJAKOV — Za obisk so vljudno priporoča ŠTEFAN CELEC ; Man. Estévez 499 — Avellaneda Šola na Koroškem v službi ponemče-vanja V '"Ponedeljskem Slovencu" titanio : Ves naš narod sc mora zavedati, da je ponemčevalna šola na Koroškem v pravem in polnem pomenu naš sovražnik. Kajti je sovražnik naših bratov za mejami, jc tudi naš sovraž nik. Ena organična celota smo. Če je en ud bolan trpi celo telo. V koroški šoli sme slovenski otrok samo v prvem oddelku prvega razreda še slovensko govoriti. Seveda ga' že tudi v tem času mučijo z nemščino. Računanje se vrši že od prvega početka v nemščini, tako da se slovenski otrok v šoli niti šteti ne nauči po slovensko. Tudi poje sc v ko roški šoli samo nemško. Že v prvem razredu začne učiteljstvo s slovenski mi otroci nemško moliti. Kako neprijetno dirne človeka, če gre mimo ko roške ponemčevalnice in zasliši iz šole nemško molitev! V II., III. in vi šjih razredih moli učiteljstvo izključno nemško! Nikdar ne vidi slovenski otrok pri svojem učitelju kake ljubezni do slo venskega jezika, pač pa vidi pri njem vsak dan prezir, zaničevanje in celo sovraštvo do slovenskega jezika in do slovenske narodnosti. Po krivici se i" menuje šola na Koroškem: ljudska šola — Volksschule, v resnici je to v dobesednem pomenu: ponemčeval nica, raznarodovalnica slovenskih o" trok, po janičar jevalnica! To je za vod za vzgojo narodnih odpadnikov, renegatov! Ta raznarodovalnica je največji sovračniknašega rodu na Koroškem! Kolikokrat mora slovenski otrok čuti v šoli: "In der Schule darf man nieht windisch reden" — v šoli se ne sme govoriti slovensko! Od prvega vstopa v šolo mora slovenski otrok nemško pozdravljati z: Gruess Gott! Celo pri procesijah zahtevajo učitelji od otrok, da morajo nemško moliti! In v pesmi: JungVaterland" Lied uče učitelji slovenske otroke prepevati: "Deutsch ist das Herz und deutsch ist das Blut" — nemško je srce in nemška je kri! — Doli s koroško pojaničarjevalnico! NAROČITE SE NA "Novi list" Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRU2INE PROVRSTNA POSTERE2BA IN ZMERNE CENE. FILOMENA BENEŠ-BILKOVA LIMA 1217 u. T. 23—3389 ..............................................i.....u,,,,,,,,,........... Krojač izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleko od $ 55 do 120. Hlače fantazija od 5 10—28. Delo prvovrstno. Blago iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—1271 ROJAKI!! PRI 2IVCU v znani restavraciji, boste najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lepi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik EMIL ŽIVEC PATERNAL Osorio 5085 ¿ALBERT BELTRAM • priporoča cenj. rojakom svojo • trgovino črevljev, Šolskih po- • trebščin in tobakarno. Ima ve- • liko izbero copat in nudi naj- J bolj ugodne cene • • Dto. Alvarez 2288, esq. Trelles KROJAČ NICA "TRIESTINA" Izvrši obleke vsako vrste iz najboljšega blaga ter po nizki ceni. Naročite si obleko in prepričani boste! Nudi Vam tudi velike olajšave v plačevanju. Franc Melinc H AUNE S 187 (vogal Paz Soldán) Bs. Aires — U.T.59 Paternal Í262 a:>, '¡m Z mirnim srcem se lahko zatečete v ZASEBNO KLINIKO Calle Ayacucho 1584. — U. T. 41.4985 V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje nI v redu. Našli boste v naši kliniki specilizirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. — Upravitelj naš rojak dr. K. VELJANOVI6 Naša klinika je edina Slovanska klinika, ki sprejema bolnike v popolno oskrbo, in sicer po Jako zmernih cenah. Izvršujemo tudi operacije Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. Sprejemamo od 14.-20. ure 00000202000001010202010202020100314853532348235323532348235323532348234823482323234823482323235323532353234848234823484853485323484801020202020202000200010000000101010101010002530202010223532348234802020201010000020101 »tra* 4 NOVI LISI ZA POUK IN ZABAVO r/šš/s Primarij dr. Pr. Derganc: ENO ALI DVE O RAKU Res je čudno, da umira toliko 1 ju di za rakom. Včeraj ste slišali, da je umrl v bolnišnici sosed zaradi neozdravljivega raka na želodcu, ta soseda za rakom na maternici, ona za rakom na prsih. Drugi umirajo m rakom ustnic, jezika, čeljucti, gr' la, goltanca, črevesa ali danke itd. 'Tako jpi organa (dela,) v telesu, ki se ga ne bi polotil rak in ž njim spravil človeka pod zemljo. Rak je zavraten sovražnik človeškega zdra" vja in življenja. Kaj je torej rak in kako nasta" ne? Hiša je sezidana iz opek in kam" nov, ki jih trdno veže malta ali cc' ment. Ravno tako je sezidana min" ljiva in vednega popravljanja potrebna hišisa telesa, v kateri stanuje naša nesmrtna duša. Telo je zgrajeno iz malih delcev, ki jih s prostim očesom ne moremo razločiti, pač pa pod povečevalnim steklom. Ti najmanjši delci, telesne opečice ali ka* menčki, sc imenujejo "celice", ker so res celice, podobni celicam (sta" nieam) čebelnega sata ali pa jagodam, polnega.j tesno zraščenega grer asda. Tudi telesne, stisnjene in med seboj, /tesno. zraščene celice so podob ne vinskim jagodam, so mehurčki, sestoječi iz poVršne kožice, notranje ga soka in jedra (zrna), Celice v različnih organih (delih) telesa (mo žgani, živei in žile, pljuča,, jetra, čt-evesje, ledvice, mišičje, kosti) ne razlikujejo po obliki in po delu, ki ga opravljajo v službi celega telesa in izločujejo gotove sokove. Vso celice pa vzdružujc v trdno celoto e notnega telesa posebna vezna tvair na, imenovana "vezivo". Človek je toliko časa zdrav, do kler izvršujejo celice v svojem organu svoje po božji volji določeno jim delo, doklor se lepo in mirno držijo svojih mej kakor pridna čreda na domačem pašniku in ne uhaja na tuji svet, Kaka škoda nastane, ako se živina splaši ter dirjati in bezlja" ti po tujih, skrbno posejanih in posajenih njivah;! Enako se dogaja tudi v telesu, da nekatere celice kar podivjajo in se začno prekomerno množiti. Pretesno jim postane v sta ji lastnega organa ter začno rasti čez mejo in preraščati, izpodjedati, ¡soseščino. Kopisa ali gruča takih podivjanih in požrešnih celic, ki se množijo in plodijo brez vsake mere, so sprime kakor klopka plevela na njivi in se začuti v telesu kakor trda bula, ki jo imenujemo s poseb n im imenom — rak. Zuvraten so vražnik je rak zaradi tega, ker začne bolehati in se razraščati brez bole čin, da ga človek ne spozna, dokler ne otiplje bule ali ne opazi krvavi! ve in razjedene rane, ako rak zgnije in razpade. Prva nevarnost raka je torej v njegovi zavratnosti, druga enako ve lika pa v — razsevnosti. Koščki ra ka se odtrgajo in se po krvnih ži lah razsejejo po vsem telesu. Kjer obtiči rakovo seme, tam se začne razvijati nov rak. Tako je časi celo telo posejano in preraščeno z rakom. Ako bolnik rakasto bulo, krvavitev ali rano zgodaj in pravočasno opa zi ter se zateče k zdravniku na po moč, nevarnost mine in človek ozdra vi. Ako pa se je rak že preveč raz rastel v okolico in se razsejal po telesu, — potem ni več nobene pomoči: rak je postal neozdravljiv! Pomaga samo pravočasna in zgodnja -fr * # * it * r/S> operacija, včasih obsevanje, druge ga zdravila pa še ne poznamo. Proti nevarnosti raka se zavaruje bolnik samo na ta način, da vestno opazuje svoje telo. zapazi le najmanjšo buliso in trdino, krvitev siji i rano, ki nastopi brez vidnega vzroka kar sama od sebe, tedaj mora brž nemudoma pohiteti k izkušenemu zdravniku, da ugotovi bolezen, ali je pravi rak ali le kak nedolžen izrastek ? Edina rešitev obstoji torej v sle' dečen: ne čakati in se obotavljati, marveč takoj k zdravniku, da se ne zamudi pravi in ugodni čas za operacijo ali obsevanje. Hiša se mora začeti takoj gasiti, ko se vname, ne čakati, dokler je že vsa streha v pla" menu! Zgodnja, pravočasna operacija raka ni nevarna in boleča. Moderna snaga (asepsa) preprečuje vsako gnojenje in zastrupljenje krvi. — Narkoza (omama, umeten spanec) ali injekcija kokaina pa vzame vse bolečine. SADJE IN NJEGOVA REDILNA VREDNOST Poleg sladkorja in škroba so v sadju še kisline, ki mu dajejo svoje vrstni okus, in sicer jabolčna kislina, vinska in citronova kislina. Razen tega imajo neke vrste sadja še kakšno aromatično olje, ki jim daje aromo, ali eterske spojine, ki vplivajo mamilno. Redilna vrednost sadja ni bogve kako velika, saj vsebuje zelo veliko vode. Posušeno sadje je seveda redi!' nejše. Kisline, aromatično olje in o terske spojine so tiste, ki so vzrok, da je sadje osvežujoče, da pospešuje pre bavo in delovanje živčenja. Krvi so v prid posebno sadne soli in vitamini. Higijenski pomen sadja je za vse vrste prilično enak. ANA CHARPOVA BABICA dipl. v Pragi in Bs. Airesu z dolgo, letno prakso v porodnišnicah, se pri poroča cenj. Slovenkam. — Sprejema penzionistke, posebno z dežele. Prvovrstna postrežba. CABRERA 4311 . U. T. 71 Pal. 2383 44 Migliaji za hišne gospodinje (Pr. boln., Ponikve.) * "fr * "ft RAHLI KOLAČKI. Zgneti mehko testo iz četrt kg moke, pol jajca, ki sle smetane in malo soli. Počiva naj pokrito pol ure, potem ga razvaljaj za nožev rob debelo, zreži ga s ko lescem ali nožem na poševne četve rokotnike, ki jih ocvri na masti, kateri si pridejala polovico masla. Kakor pri krofih, imej spočetka kozo pokrito in jo tresi da se kolački le po dvignejo. Te kolečke dajemo k divjačini, dobri so pa tudi posipani s sladkorjem. MODAS "WILMA" Nudimo cenj. odjemalkam veliko izbero klobukov, torbic, kož in fantazij i ixclelujemo fine in navadne obleke po naj ¡ r.ovcj.ši modi. Cene merne. Delo solidno m. princič & j. kukanja i 1468 I{ i v e r a 1476 TIVOLI" Bar Zbirališče jugosiov. pomorščakov. — Prvovrstni orkester. — Menjavanje denarja po dnevnem tečaja. — Govori se slovensko in hrvatsko. — 12 litra piva: 0.30. — Črna kava: 0.20 Priporoča se lastnik: S P O N Z A 25 de Mavo 666 Diplomirana krojačnica KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, BiUlngburst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) NAZNANílLO Sporočam, da sem otvoril v lastni hiši ul Ramón Lista esq. Espronceda 2t>00 (V. Devoto) TRGOVINO JESTVIN ter nudim cenj. odjemalcem točno postrežbo in zmerne cene. Blago se do-naša na dom. — Cenj. rojakom se vljudno priporočam Viktor Cernič Valerio Godina konstrukter zdravstvenih naprav -Konstrukcije, popravila in preuredbe Vseh vrst Velika izbera modernega mozaika U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Aires Najboipo postrežbe ir «»»'.doc soce -uldett L Ts O POL C USA J 8ARMENDU 4I7T _ PATERNAL Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 MALI OGLASI La valov a hčerka in njen zaročenec Hči franc. min. preuseunma bo dobila "samo" 10 milijonov dote. FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO R A D A L J Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1.275 Dock Sud DR MIGUEL F. VAQUER Zdravnik bolnišnic Rawson k) Sala-1 erry. — Clínica General de Niños. Tinogasta 5744 UT. Liniers 548 NAZNANILO. Sporočam, da sem se preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matrimonios, služkinje, sobarice itd. BERTA CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre od Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 358S. PREKOMORSKA POŠTA Iz Evrope dospejo 11. Cliiftain in Oral. San Marti11 27. Antonio Delfino in Mendoza 2!). Groix .'!(). Almaqzora Proti Evropi odplovejo 27. Eastem Prince VREDNOST DENARJA 100 dinarjev 100 lir 100 šilingov 100 mark 1 funt št. 100 fr. frankov 100 čsl. kron 100 dolarjev •J.2" 30.7" 74.-" 152.50 18 70 lb.20 U77- BAR-RESTAVRACIJA "ZEPPELIN" 25 de MAYO 722 U.T. 31-397? Izvrstna godba od 3. pop. do 1. Va polnoči. Odprto podnevi in ponoči Pivo iz sodov in v steklenicah-Quilines chop $ 0.25 Samo pristna pijača Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju sem ALEXANDER DUMAS: SULTANETA-KANOVA HČERKA Ahmed kan,; po čigar možganih so brodili bridki spomini, se je spet pogreznil v molk, iz katerega ga je bil vzbudil mladeničev nastop. Drugi potnik, ki je bil, kakor je bravee gotovo že uganil, nihče dru gi ko Ammalat beg, je bil globoko zamišljen; molčal je kakor kan in ,— kakor kan — je imel na svoji obleki znake nedavnega boja. Brke je imel ožgane od smodnika, obraz umazan od že strjenih kapelj krvi. Ahnved se jc držal ponosno, kakor da izziva vso naravo, in okrog usten mu je igral zaničljiv smehljaj. Ammalat beg je bil videti zelo utrujen ter se skoraj ni oziral o" krog sebe; od časa do časa je bilo slišati iz njegovih ust samo zdihlja je, ki mu jih je izsiljevala bolečina v ranjeni roki. Prijatelja sta šla črez Kaosu po mostu, zgrajenem blizu Šerteja, pu' stivši za seboj Ande, Bulins ter vi-hove Salatahurja; skozi gozdove in mimo groznih prepadov sta začela jezditi v goro, ki ju je na severni strani ločila od Kunsaka, prestolni ce kanov. Kanov konj, ki je zrastel v gorah ter je bil vajen na one naporne poti, je stopal previdno; mladi in ognjeviir 'žrebec Ammalat il*ega je pa čotal ter padal ob vsakem koraku: ljubljen od svojega gospodarja ter razvajen po njem ni mogel vzdržati naporne hoje v hribih. "Alah bekeret!"', je vzkliknil A mmalat beg, ko sta prispela na vrh, odkoder se je odpiral razgled na vso Avarijo. V istem hipu pa se je njegov konj zgrudil; mnogo krvi je ušlo iz gobca plemenite živali, ki je ob svojem zadnjem vzdihu pretrgala jermen sedla. Kan je pomagal Ammalat begu potegniti nogi iz stremen; s presenečenjem je tedaj zapazil, da se je mlademu možu, pri padcu, odvezal j robec, ki mu je pokrival rano ter da ! je iz nje spet začela teči kri, katere tok se je bilo prej šele po velikem j trudu posrečilo ustaviti. Ammalat beg pa sedaj ni čutil no- ' bene bolečine in če je jokal, je bil vzrok ta, da mu je poginil konj. Ena sama kaplja je zadostovala, da je začelo teči iz kozarca. "•loj!", je vzkliknil Ammalat, s pogledom vprtim v ubogo žival, "ne boč me več nosil, moj dragi konj, kakor nosi veter peresce; ne boš me več nosil v oblakih prahu na dirkah, ko so doneli za menoj kriki jezdecev, katere sem prehiteval; ne boš me več nosil med vzklikanjem skozi ogenj in dim v bitkah! .S teboj si $cm pridobil slavo! Zakaj sem sedaj obsojen, da živim preko svoje slave in dlje od tebe?" Pó teh besedah sklonil glavo do kolen, jezik mu je obmolknil, dočim mu je kan spet obvezoval rano. — Končno, ko je videl, kako skrbi nje gov prijatelj zanj, je dejal: "Pusti me, Ahmed! Pusti nesrečneža v kremljih njegove zle usode! Dolga .je še pot in ne zmorem je. Če ostaneš z menoj, boš še ti žalostno poginil. Glej onega orla, ki leta v krogu nad nama; sluti, da bo črez kratek čas imel moje srce v svojih krempljih. In res je bolje najti grob v telesu plemenite ptice, nego umre ti pod petami kristjanov. Zbogom, Ahmed kan, zbogom! Pojdi dalje!" "Ali te ni sram. tako obupavati, ker si se spotaknil ob slamnati bil ki!? Kaj je tvoja rana? Kaj mrtev konj ?" "Zame ni več rešitve, Ahmed", je odgovoril mladi mož; "hvala ti za tvoje prijateljstvo, vendar pa ga ne bom izrabljal. Dolga je pot, ki jo moramo še prehoditi in ne bo nama mogoče dospeti do cilja. Prepusti me torej moji usodi !¡ Tu, v višinah kjer sem bliže nebu, bom umrl svoboden in zadovoljen. Ko je umrl moj oče, sem se poročil z mlado žen ske, katere ne ljubim; moj stric in moj tast ležita ponižana pred nogami Rusov. Domov ne smem več, z bojišča sem moral pobegniti! — Ne mem. in nočem več živeti!" "Toga ne govoriš ti, marveč govori zate mrzlica' Ammalat", je odvrnil kan: "bledeš in zato tako go voriš! Ali ni določeno, da mora' tvoje žene tiče — ali ti naša sveta vera ne daje pravice, da vzameš še tri druge? Razumem, da te "šam" kal" ne miče; ne razumem pa, da sie odpoveduješ njegovi dediščini, ki te bo naredila svobodnega, vojvodo, kadar boš najmanj pričakoval; mrtvec ne potrebuje bogastev niti oblasti ter se tudi ne more maščevati ; ti si se pa rodil zato, da se boš maščeval nad Rusi! Pogum prijatelj ! Živeti moraš, četudi samo za to, da se maščuješ! Praviš, da smo bili poraženi? In kaj za to? Mar smo bi prvi, ki se jim to zgodilo?" "Prav praviš", je odgovoril mla di mož in obraz mu je spet oživel. "Živel, bom, da se maščujem, na tihem ali javno, vsekakor pa bridko in smrtno! Veruj mi, Ahmed! Samo za to, da se maščujem, samo zaradi maščevanja čutim spet voljo do ži vljenja. Od tega hipa dalje sem tvoj; prisegam ti to pri očetovem grobu!" Ahmed je objel prijatelja, ga dvignil v naročje kakor otroka, ga posadil na sedlo svojega konja ter dejal: "Sedaj vidim, da se po tvojih žilah pretaka emirska kri, kri, ki je kakor smodnik in ki podira gore, kadar se vname... Pojdiva, Ammalat, in Mohamed bo izpolnil 'obljubo, ki ti jo je dal!" Po teh besedah in držeč ranjenca, je Ahmed kan začel, iti po hribih navzdol. Marsikak kamen se je spro žil pod njegovimi nogami, več ko oba prispela živa do kraja, kjer se je spet pričenjalo rastlinje, in kmalu zatem sta dospela Ar gozd blago dišečih dreves. Naša popotnika sta se že bližala vasi Akhak, ki jo je ločil od Khuir saka samo nizek hrib, ko sta naen' krat zasličala strel, ki je povzročil, da sta začudena obstala. Kmalu pa je dejal Ahmed kan: "To so moji vojščaki; ob tej uri me pač ne pričakujejo in posebno ne v takšnem stanju. V Kliunsak nosim mnogo veselja in mnogo solz". Ahmed kan je izgovoril te bese de, sklonil je glavo, čelo se mu je nagubančilo in vzdihnil je. V srcu Azijca se tako rada me njavajo najbolj nasprotujoča si čuvstva! 'Pi'vemu' strelu' ge jjslcjtlii drugty nato tretji in končno je začelo ob mevati gosto in nepretrgano stre" ljanje. "Rusi so v Khunsaku!", je vzkli knil Ammalat beg, izvlekel sabljo iz nožnise ter z nogami stisnil konja, kakor do bi z enim strelom hotel premostiti razdaljo, ki ga je ločila od Rusov. Napor, ki ga je bil s tem izvršil, je izčrpal njegove moči in z ranjene roke mu je padla sablja na tla. "Ahmed kan," je dejal Amma lat svojemu prijatelju, med tem ko se je z največjim naporom spuščal s konja na tla, "hiti na pomoč svo" jim rojakom; tvoja navzočnost jim bo koristila več nego pomoč stotine Ahmed kan pa ni poslušal mladci1 moža; pazil je samo na žvižgi krogel, kakor da bi mogel razl'^ vati ruske krogle od onih svoj1' vojščakov. ., "Pa kod so prišli?", je vzkli^ kan; "Mar imajo gamsove noge 3 orlovske peroti? Alah naj te ¿uv Ammalat; umret pojdem na ne svoje vasi!" Tedaj je priletela krogla AhJ»eli pred noge; skočil je s konja, j° bral, pogledal in dejal svojemu Pr jatelju: "Zajaši spet konja, Anim*^ Kmalu boš vedel, kaj to pomen»- . Ruske krogle so svinčene, ta j° bakrena". ,, Pokazal mu je kroglo ter d°®? ; "Oh, ti ljubljena rojakinja i»0^ Prišla si z juga, od koder ne &0 jo priti Rusi!" ¿ i Ahmed in Ammalat stanadalJ0,, la svojo ježo v hrib, ki ju j° ^ od Kunsaka, in ko sta dospel0, vrh, sta uzrla pravcato bojno Vo . v čigar ozadju je bila vas Kul v nad njo pa so se dvigali stolp1 ra' hiš*1 mo živeti več ko naši očetje? Kar se en krat je padel konj, končno pa sta konjenikov!" hmed kanovega gradu. Kakšnih sto mož se je bilo delilo v dve skupini; skriti v i» ^ ali pa za skalovjem, so strelja11^ proti drugim, dočim so ženske, pajčolanov ter z razmršenim1 tekale od ene skupine do druge» ^ galo svoje malčke v rokah ter % bujale borce. ^ tf Ammalat beg je presenečen ta prizor ter je z očmi izP18 kana. IZDAJA: Konsorcii "Nove*a UREJUJE: Dr. Viktor Kiuder.