Razstava v Moskvi.
Osnovalo se je pred nekoliko leti v Moskvi društvo, ktero je imelo namen, mladino spodbadati, da spoznava pridelke Rusije. Imenovalo se je „društvo prijateljev   naturopisja."     Ustanovitelj in najmarljivejši
ud je bil g. Bogdanov, profesor zoologiie (živalo-znanstva) na vseučilišču. Naglo se je razvijalo društvo, in že od leta 1863. se je gojila misel, osnovati etnogra-fično (narodopisno) razstavo, in delalo se je navdušeno in marljivo na to, da se kmalu uresniči ta misel. Gosp. pl. Daš ko v, darežljivi podpornik društva, je izrekel, da pridd za opravo 15.000 rubeljev. V sled izdanega poziva so bile poslane od vseh strani noše, orodja, orožja itd., in carska rodbina je dajala dober izgled privatnim ljudem. Kmalu je bila nabrana precej popolnoma etnografična zbirka iz vseh krajev države. S početka so mislili le na ožo domovino, pozneje so pa sklenili tudi slovanske narode Avstrije in Turčije povabiti, da se udeležijo. Napravil se je zato poseben etnografičen oddelek društva; osnovala se je komisija, ktere udje so zelo marljivi bili. Poklicali so najizvrst-nejše umetnike in v kratkem je bila uresničena prvotna misel.
Vse etnografične stvari so shranili v muzej, in od tod so zdaj prenesene v veliko za razstavo zdaj pripravljeno hišo med Kremeljnom in vseučiliščem. Razstava je okusno sestavljena. Gorjanci stoj6 na narejenih gorah, poljanci stoje med rastlinami, ktere v njih domačiji rastejo; tudi domača živina, hiše in šotori se vidijo. Vse je tako vredjeno, da stavlja pred oči gledalcu v resnici dobro podobo Rusije in sosednih slovanskih dežel. Posebne zasluge, da so fisiognomije narodov zelo karakteristično upodobljene, ima gosp. Ra-masanov, profesor umetniške šole v Moskvi, s svojimi učenci.
Severna ljudstva so na strani vhoda, južna njim nasproti. V sredi na strani proti vseučilišču je carska loža in tej nasproti na pripravni planjavi somenj, kjer se vidijo vsi narodi Rusije. Med tem središčem in skrajnem koncem stoje druga azijatiška in evropejska ljudstva v raznih skupinah (grupah).
Vse razstavljene podobe imajo popolno človeško velikost in spadajo po dotičnem imeniku v tri glavne razdelke: v Neslovane, vzhodne in zahodne Slovane. Prvih je 114, drugih ravno toliko, tretjih pa le 63. Ta del razstave je glavni. Blizo tega se vidi v enem ločenem prostoru za Kavkuzom bogata zbirka noš, kterih je 155; za črnogorskimi hribi je kraniologični razdelek, v kterem se vidi mnogo cepin prvih naselnikov onega kraja, na kterem zdaj Moskva stoji. V drugem razdelku se nahajajo pohišne reči in orodja raznih ljudstev , pa tudi muzikalični instrumenti. Potem se vidi zbirka modelov posebno karakterističnih poslopij in pa orodij. Nahaja se tudi zbirka izvrstno izdelanih in zanimivih fotografij in narisov.                        (Dal. prih.)
________________»
177
Razstava v Moskvi.
(Konec.)
Ljudstva so zbrana v skupinah; najveca je skupina Velik o rušo v. Prebivalci velikoruske dežele se vidijo tu na sejmu. Stoji jih kakih 60 v vasi na cesti v raznovrstnih položajih. Na levi vasi je mlin na sapo. Na levi strani družbe na sejmu je mož, kteri s podobami kupčuje, temu na desni stoji izprežen konj, kteri iz kmečkega voza (tjeleg) seno je. Na sprednji strani je postavljena prodajalnica (bajta), v kteri prodajajo popernjak (sterdenico), in okoli ktere vse mrgoli od prodajalcev in kupcev. Na levici pa je medvedar z medvedoma. Za tem je prodajalec s kvasom (narne-š^ek za pivo) in pečenimi čespljami, zraven tega po-hišni kramarji, kteri na prodaj ponujajo robo in z zlatom vezene kučme in sukna. Podobe so raznovrstno oblečene, posebno se odlikujejo žene dežele Twer, z nenavadno nošo, ktera je zel6 (obilno) se zlatom oši-vana. Med carsko ložo in sejmskim trgom stoje ta ve-likoruska poslopja se vso pritiklino. Tu je vodnjak (šterna) na.vago s kolesom, statve, nove tjelege (kmečki voz), pisker za umivanje z lijakoma, obešen na stresini (perekladini rus). Pri eni hiši je vrt za zelenjavo in kuho, na dvorišči kopica send, kolarnica izpletena iz Šib, hišna varha, pes in petelin, mati ziblje otroka v rešeticu. V hiši se vidi velika pec, ob steni močne klopi in na štirivoglati mizi velika lesena solnica, okrogle globoke sklede , in v kotu nasproti vratom omarica s podobami svetnikov, pred ktero navadno luč gori.
Vidi se tudi ilnata s slamo krita maloruska hiša, okoli ktere je narejena ilnata klop. Na vrhu strehe stoji štorklja. Pri hiši je sadni vrt, na kterem rastejo solnčnice, kterih seme kmetje radi vživajo, buče in mnogo drugih reči. Pri pohištvu leži pred kmečkim vozom zaprega podoliških volov. Obličje Malorusov ni enako Velkoruskemu; oni nosijo samo brke.
Od zahodnih Slovanov šinejo v oči najprej Poljaci z dolgimi plavimi (modrimi) suknjami, ktere so rdeče ošite. Drugi zahodni Slovani pa opominjajo zelo na nošo ljudstev, s kterimi živijo ali kterim so sosedji.
Od neslovanskih prebivalcev Rusije je posebno veliko narodov, kteri na pustinjah (stepah) kočevajo. Vidi se cela vrsta kirgiških in baškirskih šotorov iz klobučine. Pohišnega orodja poglavitni deli so preproge,   sofam   enaka    sedišča;      sredi   šotora    železni
185
kotel, usnjeni vrči in veliki mehovi. Žene sibirskih Kirgizov nosijo turnu podobne, 2 čevlja visoke žame-tove kape, ktere so olepšane z zlatom in dragimi kamni. Kape orenburgskih Kirgizin so niže, al več žlahnega kamna je na njih. Kamela in konj, domača živina Kirgizov in Kalmukov, sta blizo šotora.
Iz Kavkaza se v razstavi malo vidi. Od drugih ljudstev so posebno zanimivi Mingrelci in Gurci, Sarti, prebivalci iz Taškenda z belimi turbani, Kološi iz prodane ruske severne Amerike z počrnenim obrazom, Bureti v kineški noši, Tatari iz Kasana, Jakuti in Tun-guzi s severnim jelenom (Rennthier) in šotorom iz brezovega lubja, Samojedi s sanmi in kožami severnih jelenov.
Na skrajnem koncu poslopja se vidi še tudi zelo zanimiva skupina. Sedem velikih, suhih (kumernih) oseb, ktere so le malo s svilnimi cunjami pokrite, stoje in sede pri ognji, kteri iz zemlje puhti. Ti so Zoroa-strove vere in molijo ogenj.
Med razstavljenim orodjem sta še tudi posebno zanimiva ribiška čolna iz dežele Mohilev, ktera sta iz enega debla rezana in zvezana s krivnico.
Kar se tiče razstave v obče, mora vsakdo spoznavati, da so jo umetniki in učeni može prav po življenji posneli, kajti nikjer se ne dobi, da bi bilo kako obličje ali kaka podoba izmišljena. Razstava ne bi mogla bolje napravljena biti, in zato je zel6 zel6 podučivna.
N. Z.
186