Dvojno žMjenJe. (Odlomek.) Ni 6e dolgo, lco je živel t teh farajih velik skopuh. Staečo je imel in svoje srce, pa mu je rasteJ kup eam od sebe v zadovoljstvu in bogastvu. Pa mu je hodilo nekaj navakriž, ko je prišel k njemu sel sv. Petra in mu naznanil, da je njegova smrt določena na Vseh svetnujkov dam črez sedem let Prestrašil ae je hipoma čudnega sparočila, nato se je pa knajdljivo zaaenejal: »Tisoč tem $h že prekanil, bam p& 9e tebe, aveti Peter!« Prav v fetem fcraju pa je živel mladenič-posestnik, dober mladeaič skozinskos, čeprav Je bil vefck zapravljivec. Denar mu je kar ginil v rokL Po gozdu ia polju, oesti m hišah, vsepovsod ga je izgubijal. Pomoči je iskal pri skopuhu in bai*ix mu je posojal 4enar za oderuške obresti. A čim večkrat je prihajal k njemu, tem feije am ga je posoval, dočim je mtadenič tem laije zapravljal težko izj-osojervi denar. Zopet se je nepotfi k njemu in tedaj je bil skoro prepričan, da ga skopuh odbije. A mctil se je o starem grešnlku in se začudH, fco nvu je prijazno in sladko dejal: »Denar dobiš, obresti ne plačaš, <a dai mi boš polo *ico svojega življenjft.« Mladenič |e bil dober s staroem, nJ v«Uko pomSjal in |e privotil »Pismo« sta delala pod krEem s prisego na st. večer. ¦Skopuh je piisegal, mislil na fantovo prisego^ posestvo in na leta, ki s; jih bo kupil. »Trideset )ih bo najmanj polov5oa> e^ še sedemlntrlittet let bom dek 1 svoje zlaioi1« Fant pa ]€ oddajal prav rad polovico STO^ega žavljenja, pa ne tistega, o katerem je mislll skopuh. Notar j« razumel fantovo iprisego in ker ji skopuh rvi ugovarjflL |e bia kupčija sklenjena. Velik hrup so zagnali drug! dan na vaai. Mladenii pe je stal pod lipo in vpil: »Rojala, vesel sem, vesel, kot 5e lAol*. V«selito ae  i mano!« Vaščani so se Ikrohotali: »Pra^/i, da je vesel, pa se smejel« In dru;ji dan ]e jokaL »ZaJosten sem, pi*i]atel]i, ialosten! Utokžite mojo ialost?« »Bedak«, so vpili ljvid^«, »Žalosten je^ pa joče!« In tretji dan jim je klical: >Brat]e, odvraite polovico življomjal Łiveli bomo ˇ njul« Teda,j mu je priletelo par komnov tik ervima uSea in •traSen krik |e nastaL >Cigan, potepervec! MaTo invamo živltjenja, pa ga nam hoče še podovico ukrastil — Ubijte lopoval« Nvhče ne ve, keko ®e je rešil mladenič in kam Je fcgiail. Pravio, da je še dolgo živel in da so ga vsepovsod preganjaK. O njegovi smrti ne ve nUvče ničesar. Skopuh je ugTabil njegovo posestvo in na Vseh snretnfkov dan Isez sedejn let pa je uiarl od lakote na vrečult •lata. T. J.