Posamezna številka stane 2 kroni. Jtarožitina listu: Celo leto 35 din., pol let» it din., četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije : Celo leto 65 din. Inserati ali oznanila se «•računajo po dogovoru; pri večkratnem iaaeriranju primeren popust. Upravništvo •prejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon interurban štev. 113. K£00VJ$E8 POUTiČEM i9. štev. Maribor, dne IS. februarja 1929 !«» Letnik XIV. Za avtonomijo v okvirju velikih pokrajin. (Govor poslanca! di’. Hohn jeca v seji zakonodajnega pododbora dne 9. febr.) Jaz smatram vidovdansko ustavo za veliko nesrečo za našo državo. — Trinajst je nesrečna številka, in to število znaša ono večino, s kaf)ero je bila izglasana ustava. Kriški pakt zahteva v to svrho kvalificirano večino. Vladne stranke, ki so za centralistično ustavo dobile velik del glasov a sredstvi, ki se po evropskih nazorih ne skladajo z načeli politične čistosti in morale, so vrgle na tehtnico 13 glasov večine — evo, po mišljenju vladnih strank ona kvalificirana večina, ki jo zahteva krfeki', pakt! Nesreča rodi nesrečo: iz ustave je potekel zakonski predlog, za delitev zemlje. Kako nesrečen plod je to, je dokazal, za ta predlog špecijelno Iz -brani odbor, ki je nad tem detetom centralistične ustave izrekel smrtno obsodbo. Zakonodajni odbor, kateremu je famozna vidovdanska ustava dalia pooblastilo, da vrši zakonifikactijo en groš brez najprimiti vnejših predpisov parlamentarne procedure, se je sedaj lotri naloge, da to mrtvo dete oživi. Kako bo zakonodajni odbor pri tem postopal? V sv, pismu se poroča o tem, kako je prerok Elija k življenju obudil mrtvo diete neke vdove. —■ Sklonil se je nad njim ter mu vdihnil svojega duha in deček i;e oživel. De-mokratskojradikftjlna l,,oa|i cilja hoße säedaj nastopati v vlovi Elije. Zakonskemu predlogu o administrativni delitvi države hoče vdihniti svoj centralistični 'duh in .ona računa ha, io, da . bo to dete oživelo. Povem vam, da bo to življenje samo umetno ter. da bo to. nebogljeno de te živelo le toliko časa in tako dolgo, kolikor in kako dolgo bodo trajalie in vplivajte e terske ali jkamferske (injekcije demokratsko-radikaHnie koalicije. Ko bodo te prenehate, nastopi smrt brez pardon a. Danes so sposobne za življenje samo take inštitucije in, organizacije, ki so skladne z duhom prave in jake demokracije. Demokracija pai pomeni vlado ljudstva (naroda), in to v občini, kotaru, okrugu, pokrajini in državi. Zato je pojrd demokracije praktično enak z idejo samouprave in avtonomije. In Mer ni avtonomije in samo uprave, tam Oi 'demokracije, in ako se demokracija povdarja, je to ali moderno pobarvana firma, 'pod katero se skriva nesolidna trgovina z ljudskimi pravicami, ali pa sama fraza ali parada. Istinito demokratske države so organizirane na temelju jake in obsežne samouprave. Takšna država iè Anglija, , ki je administrativno pre deti «n a v teritorijalno več ali manj razsežne pokrajine z mjanjšim, večjim in velikim številom prebivalstva in z Obsežnim delokrogom, v katerega spa da večina tistih stvari,, ki drugod spa dajo pod takozvano upravo notranjih del. Demokratična Švicarska je organizirana avtonomistično in föderativ v katerih bo ljudska samouprava samo kakor stokanje slabega deteta, do’ čim bo po njih gromel poveljujoči ote.s napram narodu vsemogočne birokracije, na zgoraj servilno služeče vsem ukazom iiz centra. Torej pravcati eldorado presv. Birokracija. Gospodje centralisti niti ne mislilo na to, kaj bodo z administrativno razdelitvijo države in z upetjavo nove uprave dosegli v, okrajih onkraj Donave, Save in Drine. Odpraviti hočejo administrativno organizacijo in administracijo, katoro ljudje poznajo, na, katero so navajeni in kajtera je po veliki večini bila dobra. Torej to, kar se je že oživelo med narodom, kar je dobro funkcioniralo, hočejo odpraviti tako temeljito, da nastane tabu ta rasa. In mesto tega hočejo poskavöti to, kar niti v Srbiji ni v čislih! Naj mi gospodje oprostijo, pa dolžnost mi je, da govorim odkritosrčno, ljudje v naših krajih se bojijo, eia sé bo s tem tudi pri nas uprava balkani z'rala. Ni treba še posebno omeniti, da bi tc bilo zlo za naše kraje, pa tudi za vso državo S- tem bi so že zdaj v veliki meril nagromadena nezadovoljnost povečala do višine, ki bi pomenjala opasnost za državo. In radi česa vse to? Vse v imenu državne edinstvenosti. Gospodje ceniralizatorjii smatrajo edinstveno državo *pq vzorcu kasarne, kjer nosi.o vsi isto uniformo. Njih v o-, chino geslo je: vse razlike nasilno ni velizirati, vse pokrajine po istem vzor cu uniformirati. Tli gospodje oentrah-žatorji, ki smatrajo svojo nalogo po vzgledu krojačev za uniforme, naj ne pozabijo, da lepo, dobro in zadovoljno ni to kari je, nasilno uniformirano, marveč to, kar z zazličnimi deli tvori enoto. Zatp filozofi definirajo lepoto kot unitaš in varietete (enota v, različnosti)! Razlike med tremi plemeni jugoslovanskega naroda obstojajo in noben zakon jih z dekretom nasilne cen tralizacije ne more odpraviti. Tako se ne bode ukinila, marveč se bodo povečale in dobile odporno obliko druga proti drugi. Tako bo razdelitev dr žave dosegla ravna nasprotno od tega, kar morda namerava,. Miesto unifikacije bo nastopila Še večja odtujenost. In ta bo rasla tem bolj, čimbolj bo hrvatsko in slovensko pleme vsled centralizacije zakonodaje in uprave čutilo nad seboj prevlast srbskega ■plemena. To hoče preprečiti načrt Jugoslovanskega kluba o zakonodajni avtonomiji in isal'iiiti ljudski samoupravi in razdelitvi države na 6 pokrajini (Srbi ja, Hrvatska in Slavonija z Medf:-murjem, Bosna in Hercegovina z Dalmacijo, Crna gora, Vojvodina, Slo venija s Prekmurjem). Naš načrt --in moram povdariti edino naš načrt v jstini upošteva, kakor to veleva vidovdanska ustava, prirodne* gospodarske in socijalne ozire, ker se opira ria zgodovino, na tradicijo, na posebnosti poedinfh plemen, na običaje in navade. Ta načrt enemogočuje gospodara ko izkoriščanje enega plemena ali dveh plemen po tretjem plemenu. Ta načrt daje državi, 'kar je državnega, pa tudi narodu, kar je narodovega. Zato smatram ta načrt za najbolj Sposobni temelj zaf organizacijo naše države. Samovolja nad narodom. (Dopis iz Mežiške doline.) Triletne izkušnje narodne svobode so prebivalstvo Mežiške dotine razo -čarale. Ob polomu Avstrije je naša ‘dolina odmevala klicev: Zivi„o Jugosla- via! Kmetsko in fabrjiško ljudstvo, no. demokratična država Severne A’ merike, žvana pod imenom Zedinjene države, ye federacija samostojnih držav. Tudi v Franciji, ki našim centralistom tako rada služi za vzor, je mogočno, od dne do dne naraščajoče in vedno bolj zmagi se približajoče g’ banje za velike samoupravne edinice s prebivalstvom do 2 milijona ljudi in črez. V naši državi pa se hočejo ustanoviti Samoupravne edinice en miniature. Majhen okvir, za malo vsebino. Gospodje central'sti so se uživeli v vlogo Jereba proti narodu, ko fremii je treba dati samoupravo v porcijah, kakor sé pravice detijlo varovancem. Za te male samoupravne porcije »e podroben malt teritorij. Zato se naj nago država razdeli v 26 ali §e več o blast!. Skoda za ogromne stroške, ki bodo združeni z vpostavo teh oblasti, sito jarma nemških industrijskih ter fevdalnih mogotcev, je iskreno pozdra-vtialo novo državo, pre ričano, da Je napočil zlati čas svobode in pravice . Kmetsko ljudstvo je pričakovalo izvedbo agrarne re.orme in upate dobiti to zemljo, ki so Jo tekom stoletij naropali nemški vitezi in groš, zo.et v svo,o last Fabriško delavstvo pa, ki je med vojno krvavo garalo za tuje kapitaliste, je upalo na izvedbo poštene so -cijalizaci e. Toda sčasoma se Je to navdušeno ljudstvo pre. ričalo, da so to bile le sanje. Narod se je uveril te -kom treh tet žalostnih izkušenj, danima ničesar pričakovati, temveč se mora boriti, ako si hoče obdržati vsaj« trohico starih pravic. Ko so vsled novega režima pobegli Nemci v Avstrijo, so prišli mnogi novi elementi v naše kraje, n. pr. u radništvo, učitelist-vo itd. V prvem entuzijazmu dobrodošli, se je narod po delovanju te klike kmalu prepričal, da nima o naviti z iskrenimi ljudmi, ampak da so to eksponenti korumpiranih strank, koritarti in nesposobneži, katerih se drugje ni moglo rabiti, pa so jih poslali na Koroško reševat slovenstvo. Strankarstvo, prei nepoznano, se je razpaslo do blaznosti, namesto da bi se narodni šovinizem, zaradi katerega ;e morala naše ljudstvo pretrpeti že toliko gorja, blažil s pametn m delovan em. so se strasti razpihovale Še hu'še, tako, da se je danes to razmerje razvilo do pravcatega fašizma. Nastal e ’-nos , v gospodarstvu in upravi anarhija, to priliko so Uporabili razni koritarl in demagogi in verižniki,' da sé nemoteno zavladali nad ubogo ra o. Kakor pijavke se držijo kmetskega in te1’riškega proletariata ter izsesavajo ljudsko kri. Privandranci so degenerirali .< narodno zavest do absurda: Narodnjake, kateri so tekom desetletij osiveli v ( boju za narodno stvar in ki niso ho n j feii trobiti rogove teh prihajačev, se ■ e kratkomaio odrinilo v stran. Dne . katere je gonila leta 1914 avstrijska uprava iz ječe v lečo in jih pregan -j ala tekom vojne kot politične osuml je n ce sem in tja, ki se niso hoteli ukloniti. se je proglasilo za komuniste in protidržatvne elemente, n. pr. slučaj Mödendorfer, ter jim onemogočilo vsako delovanje. Danes imajo v zakupu narodnost edino le ti tuji elementi, Tuji elementi! Tu ne mistimo o-nih koroških siromakov, ki so vsled nesrečnega plebiscita morali zapustiti rodno zemi.,0, se potikajo sedaj tu pri nas brez služb in eksistenc, pahnjeni s svo o družino v bedo,. Izmed več slu čajev omenjamo tukaj begunca Mavh-lerja v Guštanju, ki je kot veliki idealist žrtvoval zdravje in imetje za Koroško, danes pa živi s številno družino tukaj v bedi in pomanjkanju, in ni človeka, ki bi mu pripomogel do kakšne službice, Seveda se drži na raznih mestih raiši nepriljubljene, silno osovražene elemente, kateri že davno ne spadajo sem, pa so menda vladni zaupniki, poleg tega pa se kot kontrolor i Skrobarji nahajajo pod protekcijo nežnih parfumiranih ročic, na katerih se sicer blestite zakonski prstan čki, kar pa nič ne ženira. Sicer je pa to poglavje za-se! . Silno pereče je pri nas šolsko poglavje. Naše ljudstvo svojih šol že poprove ni Tubilo. S e dan. e šolstvo še mu e naravnost ugabilo. Ti jogrj Pri-bičeviča so napravili ponekod" iz na -šili šol cele — Posameznih slučajev zaenkrat nočemo navajati, mislimo pa, da okra.nemu šolskemu svetu itak niso neznani. Svetujemo pa vsem, ki se čutijo prizadete, da izginejo pravočasno, sicer Jim bo pokazalo pot ljudst vo, ki svo ih oteok vsaj v. šoli ne pusti demoralizirati, Tu jim ne bodo pomagali nobeni Pribičeviči, nobeni župani in ; pedagogi ter bivši zaupniki Südmarke, Ravno to vél.a tudi tistim šolnikom, ki mislijo, da je-šola tor.š-če, k er se rekrutira nasilna sokolski naraščaj. I Preden končujemo, pa svetujemo vsem onim našim pristašem, katere še drži vlada na raznih gerentskih ter drugih takih odgovornih mestih, ’da na,, v interesu pravične stvari, spre -gledajo in odložijo svoje cilindre ter, ne delajo štafaže krogom, ki jih samo izigravalo. Prihodn^č vee! Najmanjši in najnižji, Večkrat so se že po časnikih raz-praujale železniške razmex’Cj obupno stanje železniškega osohja, pa na'delavce. oz. pomožne delavce se malokdo zanima. Oprostite, da tudi nti, ^najmanjši ajn najn^žji“ dvignemo' 8GJ glas, glas obupnosti. Pribijemo, da ima samski pom. delavec plač» pa mesec od 1600 K do največ 1800 K in oženjen od 1800 K do največ 2100 K. Vprašamo: jeli s tem zaslužkom mogoče izhajali? V,sak pameten človek mora odgovoriti, da to ni mogoče. Vzamimo za vzgled delavca z ženo in enim otrokom. Kot delavec ima plače 8 dinarje, drag. doki. 13 dinarjev 00 para in za ženo in otroka po 1 din. 30 para; torej skupaj na dan 19 dmarjev 20 para, to je 76 K 80 v. Pridejo pa Se razni odtegljaji im plačano pa dobi samo za delavnike. Za nedelje in praznike se pa delavec lab ko obriše. Ako računamo samo za najnujnejše dnevne potrebščine,, ne zadostuje oeia piača. Kje je pa potem obleka, perilo in obuvalo in še druge take stvari? Z obupom in strahom gledamo v bodočnosti iJn ako se ne izboljša položaj, se je bati najjhujigega, Od časa do časa so nas demokratski listi pitali z rednim prispevkom, seve da je ostale samo na papirju, Nasprot no so pa (trgovci s cenami poskočiti* češ: „Delavci so dobili višje plače, moramo tudi mi poskočiti v cenah,“ — " Tako imamo sedaj neznosno draginjo, a plače imamo iste, kot leta 1920-21, Čuditi se je samo potrpljenju žel. delavstva; čas je, kličemo javnosti, da odpomore sedanji draginji in potem bomo pa spet srečno in zadovoljno živeti v naši mili Jugoslaviji, Zelezničarji-delavei. Propadanje naše indu- strije. Naša industrija propada. To nadvse žalostno dejstvo je potrdil nedavno velik in ugleden zagrebški dnevnik, ki je opozoril v daljšem članku na glavne razloge propadanja te velevaž ne narodno-gespodarske panoge. — „Jutarnji list“ opisuje krizo naše industrije tako’e : Takoj po preobratu so razni vojni dobičkarji in bankirji ustvarjali z mrzlično naglostjo nova industrijska podjetja, Brez resno in trezno zamišljenih proračunov so polagali temelje novih industrijskih podjetij in. človek je pri vsem tem zadobil vtis:, da posnemajo naši vojni dobičkarji industrijsko bolje razvite dežele. V kratkem Času so vzrasla velikanska teorniška poslopja, opremljena z modernimi stroji, izvršile so se protokofeaciijje, izvol fa ravnateljstva razsipali milijoni — in to je bilo vse! Na ta način so se banke tako izčrpale, da je nastalo pomanjkanje denar? nih sredstev ravno tedaj, ko bi te nove industrije morale s polno paro de-lova l|J Zato imamo danes industrije, ki stoje in hirajo, ker nimajo potrebnega denarja za delo in izkoriščanje ugodnih konjunktur. Take industrije ne proizvajajo ničesar in požirajo kljub temu ogromne vzdrževalne vsote. Zato se ne čudimo, ? ako danes primanjkuje nekaterim ve-iebankam denarnih sredstev, ker morajo vse, kar še imajo, pribran jev ati za neproduktivno industrijo. Razen; toga najdemo vi raznih ravnateljstvih takih podjetij ene in iste osebe, k ato rim ,,e vesfpo in dobro gospodariti »e; :Ii . BTRAÜÄ. mogoče. Tudi v bankah sedijo pfmaj-več eni in isti ljudje — navadno brez teme bi te strokovne izobrazbe — in sedaj se to bridko maščuje. Člani u-pravnih svetov bank in industrijski k podjetfi morajo dnevno k številnem sejam in’ vsled tega vršijo svoje posle v nagJici, površno, brez temeljitih 'pre vdarkov. Naj slabše pa je to, da ne poslušajo nasvetov strokovno šolanih ljudi, ki; posedujejo življenjske izkušnje. Strokovnjaki, domači in tuji, so tako ogorčeni, da zapuščajo' našo dr-žavo fin bežijo v tujino. Za tovarniške ravnatelje poß1(a\1ija\Jo upravni (sveti razne sorodnike in drugo protekcijsko deco, ki škoduje naši industriji več, nego slaba finančna politika vlade. — Co bi bila naša valuta in vlada še tako dobri, promet še tako urejen, bi take malenkosti našo industrijo kljub temu spravljale v težaven položaj. — Se le takrat, kadar bodo v industriji odločevali strokovnjaki in delavci, bo naša industrija pričela pr os te.j e dihati. Zaenkrat pa jadra tudi ona v propadanje. Politični pregled. KRALJEVINA SHS. Posamezni odbori in odseki so kot preostanki našega parlamentarizma v zadnph dneh pridno delali. .0 delu finančnega odbora poročamo na drugem mestu. Kar so ti odbori in odseki pripravili,- pride pred parlament danes dne 15 t. m., ko so vrši prva seja. REKA Samostojnost Reke je samo navidezna, v resnici so pa gospodarji Reke fašisti, laški karabinjer» , in laški kapital. Komaj ko so italijanske redne četo zapustile Reko in ;e tam ostal samo oddelek italijanskih ka rabimjerjev, da bi pomagal vzdrževati mir in red, dokler nova vlada ne organizira lastnih varnostnih čet, so se že pojavili fašisti, ki so se uprli proti temu, ker hočejo biti na Reki samo -stojni gospodarj. Priredili so v soboto in nedeljo demonstracije, ki so pa končale z boji proti četam predsednika reške republike, Zanellija. Pri teh demonstracijah so Zanellijove čete pri -jele tri fašiste. To je pa vse reške fašiste tako raztogotilo, da so navalili na, vladno poslop e in zahtevali, da se izpuste prijeti tovariši. Ker se pa via -da ni udala, so fašisti zagrabili šest mestnih redarjev in jih zaprli. Namen fašistov je očividen. Izzvati hočejo nove nemire, le da bi Italija poslala na ;eko take karabinjerje, ki so fašis ’ lom prijazni in bi bi igrali z njimi pod miim klobukom. Izgredi na Reki se nadaljujejo. ITALIJA. Italijanska vlada je danes, ko to pišemo, tam, kjer je bila 2. februarja, ko je podalo Bonomijevo ministrstvo ostavko in si je kralj takrat pridržal končno odločitev, Bonomijevo ministrstvo je družilo celo vrsto raz -uih strank, ki so si pa v svojih političnih in strankarskih načelih tako n i sprotovale, da je bilo vsak čas pričakovati razsula vlade. Končno je pa le prišlo do tega. Kralj je po Bonomije -vi ostavki pokJiaal k sebi državnika za državnikom, da mu poveri sestavo nove vlade; .prišel je na vrsto znani Giolitti, de Nicola, Orlando, toda ne enemu in ne* drugemu se ni posrečilo sestaviti nove vlade. Končno se je dogodilo nekaj, kar je menda edini slu* čaj v zgodovini parlamentarnih držav. KraR je naročil Bonomiju, naj se njegove ministrstvo še enkrat podvrže bičan u v [arlamentu: parlament naj še enkrat izrazi Bonomi’evi vladi svolo zaupnico ali nezaupnico. In tako pač utegne priti v bližnjh dneh do novega tozadevnega glašovanja^ v parla mentu. Ako bo glasovanje izpadlo za Bonomijevo vlado neugodno, kar je skoro gotovo pričakovati, ne bo preosta alo ničesar drugega, kakor razpust zbornice in nove volitve. AVSTRIJA. Dosedanje’ avstrijsko n a 5 e m n i š k o v o j a š t v o se ni obneslo in je tudi preveč obremenjevalo državno blagajno. Avstrijski državniki sè ukvarjajo z načrtom o pre-ustro u najemniške vojske v milično . Cehoslovaška ter antanta temu avst -ri'skemu načrtu ne boste nasprotovali. A n gl eži so d o v o 1 ii 1 i Avstrijcem dva milijona funtov po - sojiila, Francozi pa bodo pristali na izplačanje posojila Avstrijcem v znesku 55 milijonov frankov. Avstrijski finančniki so ukvarjajo z načrti: Kako najbolje uporabiti ti dve posojili za povzdigo skrahirane avstrijske valute-CEHOSLOVA&K.v. Ministrski predsednik d r. B e n e à so mudi v Parizu, kpjr so ga slovesno sprejeli. Iz Pariza potuje dr Beneš v London. Beneševo po tovaipe se komentira od časopisja na vse mogoče načine. NEMČIJA. Stališče Wirthove:-g- a k a b i n e t a .e vsled železničarske stavke precej omajano. Eni očita,o vladi, da :e preveč po,>us:iia natpram želez-ničar.em v zadnji stavki, drugi, oso -bito komunisti* ,pa predbacivalo Wir -thu, da je preostro nastopal napram stavkanjem, ü zaupnici ali nezaupnici Wirthu bo odločil nemški parlament danes. Zanimive seje finančnega fea ; .oflDora.1 Beograd, 10. feb. 1922, V prvi seji se je vršila načelna debata o predloženih dvanajstinah. — Člani opozicije so ostro žigosali počele vlade, ki ne stori svob dolžnosti, m ne poskrbi zato, da bi se pravočasno predložd v razpravo ređui budžet. Predložene dvana.stine so le pesek v oči davkoplačevalcem, ker je proračun za leto 1921. na podlagi katerega so izdelane dvanajstine, popolnoma Uk -tiven. ; ; Delo sekcij finančnega odbora je premnjeno, zborovati je začel plenum finančnega odbora, da odobri dvanajstine za maro in.aprii, ker je skoraj gotovo, da p,o krivdi vlade in vladne večine proračun ne bo sprejet v skupščini pred koncem juni., a. Te se „e bodo trakte cel teden, ker se vrše zelo zanimive debate in kritiku,eJo in člani večine zelo ostro gospodarstvo finančnega ministra in glasuje, o tu in tam —- proti vladi» Edini samosto.neži kar tako brezbrižno gleda,o delo vlade —■ vztra no in trdovratno, molče in glašu-jSjO navdušeno za vse zahteve vlade. Za železničarje, uraduištvo in ka toliške zavode» Poslanec Pušenjak je opozoril ua zahteve železničar.,e v in nujno potrebo, da se pTomet zbol,ša , na dane obljube uradnikom in na obupne razmere, v katerih životari.o katoliški prosvetni zavodi in katoliška duhovščina. Minister financ dr. Kuma nudi je obljubil, da bo poskrbel za izplačilo obljubljenih doklad uradnikom, ko se do ugotovilo, da ne bo mogoče doseči „ušted“ v predloženem proračunu za leto i92ž in ko bo komisija izvršila redukpi o u radništva. V katerem letu se bo to zgodilo, ni povedal, v ustavu ,,-e za to določena doba dveh let Nadalje je obljubil dr. Kumanu -di, da bo iz rezervnih kreditov izplačal one zneske, katere zahteva o zastopniki katoliške cerkve. V treh sejah se ,o razpravljalo o gospodarstvu ministrstva saobrača0a, građevina in narodnega zdravja. Vsled popolne nespo sobnosti finančne uprave so se dolo -Čile premale svote za vzdržavan.e železnic, cest, mostov in bolnic.. Minister saobračaja je do dne 16. januarja porabil svote, določene za januar in februar, sedaj pa gospodari brez in pre ko budžefa, 69 tvrdk, ki so gradile in popravljale eeste in mostove, hoče državo tožiti, ker noče poravnati raču -nov, ki so že leta 1921 zapadli v plačilo Železničarjem obljnbljjena oblleka — kredit za, progo Ormož—Ljutomer— M. Sobota. Minister saobraćaja je povdarjal, da je storil vse potrebne korake, da dobe železničarji obleko in »stanovanje. Omenil je, da rabi naknad ni kredit za nabavo premoga in drugih potrebščin za osiguranje železniš kega prometa. Važna je njegova izjava, da J«e določili iz investicijskega zajama 10 miljonov din. za žel. progo Ormož—Ljutomer—M, Sobota in da niso točne vesli o progi D. Lendova— M. Sobota, katero razširjajo v Prekmurju neki — bankokrafi in špekulanti koritarji. V seji je zopet n oslepil finančni minister proti radikalcu ministru saobračaja», dan na dan vidimo, kako'trhla je vez med demokrati in radikali, a skrb za vlast jih drž> skupaj. * Bolniki v bolnicah zmrzujejo iti stradajo* ker uprave niso poskrbele za drva in ker so že davno potrošile določen kredit ter jemljejo na up kruh meso it'd. Za te svrhe se mora dovoliti nove kredite in so tolikokrat o-meujene „uštede“ vladne večine le — pobožne želje brez stvarne podlage. Izvanredni kredijti. Zanimfiva je bita debata o odobrjitvi izvanrednoga kredita, odnosno dispozicijskega fonda v znesku 336 fin 120 milijonov din, ali okroglo 2 milijardi, kron. Tie o-gromne svote troši finančni minister z odobrenjem ministrskega sveta za vse mogoče namene. Iz teh kreditov dobe nagrade pridni in vlado poslušni politiki, stranke itd. Člani opoziei je, uakor tucli demokratski poslanci sa povdar.iaii, da ne gre jako ogromnih svo!| dovoliti vladi, zahtevali so odločno, da se znesek zmanjša in mora za vse izdatke dobiti minister dovoljenje finančnega odbora». Ko je, minister izjavil, da poda demisijo, ako se njegov predlog ne sprejme, so. poslanci vladne večine zlezli pod klop, in je bi! predlogi- vlade z 9 proti 6 glasovom sprejet, Zastopnik samostojnežev, kot popoten vladen Človek od pet do glave je navdušeno glasovat za dve milijardi kron, katere vlada uporablja za vzdržanpe sedanjega sistema, ker menda to zahtevajo temeljna načela stare pravde, pardon žepne pravde. Za zvišanje eksistenčnega mini -ma. Dvanajstine so izdelane po proračunu leta 1921, kot eksistenčni mini m um pride v poštev znesek 4800 kron. Poslanci dr. Korun, Pušenjak in Jož. Klek! so zahtevali, da se minimum-— zviša vsaj na 10.000 K, Poslanec VI. Pušenjak ie omenjal, da znesek 4800 K nikakor ne odgovarja sedanfirn-razmeram. da je finančni odbor teta 1920, ko so bile razmere mnogo ugodnejše, ot sedaj, že določil 7200 K, da je tudi v finančnem zakonu za leto 1922 določen znesek 10,000 K, katerega treba določiti za dvanajstine, ker še ravno sedaj začne odmera dohodnine in se Dodo godile velike zmede, ako se zdai določi znesek 4800 K, od junija naprej pa bo veljal znesek f-O.OOU K kot i odlaga za odmero. Poslanec Jože KlekI povdarja da eksistenčni minimum K 4800 povzroča, da zadene dohodninski davek najrevnejše slo e, kateri si komaj nabavijo najnujnejše življenjska ootrebščine. Proti u ravičenim zahte -vam so nastopili demokratski poslan -ci, minister dr. Kumanudi je izjavil, da ne more zvišati sedaj eksistenčnega minima, ampak da je to predlože -no v rednem budžetu za leto 1922. Cela oiOzicija, tudi zastopniki srbskih zemljoradnikov, je podpirala u. ravi -čene zahteve poslancev iz Slovenije , žalostno pa je, da zastopnik samostoj-nežev niti k seji ni prišel in ni niti poučil zastopnike demokratov, s katerimi im a.o Samosto;neži miJitcsne.šo zveze kako hudo breme je dohodnina za slovenskega kmeta in delavca. — „Kmeti.ski. list“ bo s. et na dolgo in široko pisal o delu 1 oslancev samo -stojnežev v prid kmeta, četudi je njih J zasto nik glasoval za v la dni fond dveh j milijard kron, a ni našel potrebe prifi k sefi in braniti slovenskega kmeta — ured težkimi bremeni, katera mu nalaga dohodnina. Lepo zastopalo samo -stojneži interese našega slovenskega kmeta ! limala bo končana razprava, o dvanajstinah, nadaljevale bodo delo posamezne sekcije in če bo šlo po sreči, bo finančni odbor do konca mar eia izvršil svoj posel, nafp se začne razprava v Narodni skupščini, ki bo gotovo trajala nad 3 mesece. Beležke. Izvirna- poročila. Ze večkrat smo osvetlili in označili to ali ono „izvir -no“ v raznih „državotvornih" listih , vseh ra ni mogoče, ker ih je rrevoč. Karkoli nameče o javnosti v proslavo ali opravičilo svoje samovolje, svo ega režima, — vse je „izvirno" in kar je „izv rno“, to naj bo tudi resnično, Bog varuj, dvomiti o tem. Ko so po eten -tatu Vidovega dne gonili skozi straš -ne ^oliciiske za ore na tisoče delavcev,, obdolženih prevratne zarote, je i oliera po listih natrosila vse polno izvirnih poročil o raznih iz avah *in potrdilih vsega tega, kar se danes na sodni.ski razpravi razkriva kot nesno sel. Uprava beograjskih policijskih za porov in strašne glavn.ače pa še se- daj ne miruje ter še po nekaterih listih taji vse grozote iz svoje uprave , če tudi obtoženci kažejo vse sledove preslanih muk nečloveške inkvizicije. Bliža se čas evropske kon ference v Genovi, gotovi beograjski krogi so že dai e časa govorili, da prt pravlja Hrvatski blok neko spomenico in glej čudo, beograjska „Politika, si je polieajdemokratom najbližja, ie naenkrat objavila celo to spomenico. Odkod io ima, kdo jo ji je dali* — „Politika“ ne odgovarja, samo objavlja, --češ: glejte: to delajo Hrvati! Nočemo koraka, če so ga Hrvati res storili, a biti ne zagovorniki, ne obtožitelji tega obsoiati je pa treba način, kako si beograjska, čaršija to tolmači, in pa to da prezira vse, kar vsebuje ta prava ali potvorjena spomenica. Njene obtožbe so žal le preresnične in če oblast niki mislijo na to, da bi bilo treba — kaznovati tiste, ki so jo sestavili, de najprej proučuje očifjane in orisane kričeče razmere ter vse stori, da se čimprej odpravijo. — Zal, da moramo dvomiti, da se bo to storilo, najbrž bó zopet nekaji „izvirnih“ poročil polnih groženj — pravega olja na ogenj raznih perečih, vprašanj. Pismo Hercigonje Pribičeviču odmeva po vseh beograjskih in po večin; hrvatskih listov, demokratski kažejo na vse to kot na sfeJboobnešen trik radikalov, dočim se radikalni listi omeju.; e.i n na ponatis tega pisma ter le tu in tam daj e. o dodatke, ki dokazujejo sumljivo znanstvo in zvezo teh dveh mož — ministra policije in Heroigon je, ki se sam imenuje anarhista in ki ;e po izjavah v Zagrebu obsojenih, a-iontatorev prvi povzročitelj Draško -vičeve smrti. — Pismo J.e lahko fingi- _ rano. vladne stranke se v svoji pob -tični nemoralnosti brez- vseh pomislekov poslužujejo tudi takih sredstev, u~ [jamo pa, da bo g. Protič, ki je stvav objavil Jv svo.Jem listu, javnosti tudi objasnil, kako mu je prišla v roke-. Predočiti si je pa treba tudi to, da se i Pribičevič in Heroigon,,a res poznata». Pri Čovič to sam prizna, po preobratu, ko je prišel iz ječe, kamor ga je Avstrija vtaknila radi narodnosti, je bil Hercigonja gotovo Še vnet nacijo-nalist, mučenik, in Pribičevič, ki je za syojo politično kočijo rabil take ljudi, ga gotovo ni mogel prezreti. Ziiar nao do torej iz tega časa in gotovo nekaj drugače, kot ga Pribičevič slika Dahe: Draškovič .e bil v demokrata- . ki partiji Pribičevičev tekmec in sicer precej na bol.šem kot Sumadineo od Pribičeviča — Srba — jrečana. Po» polno moč v partiji je Pribičevič za-dobil po Draškovičevi smrti. S temi momenti utemeljujejo radikalci zarot» niške vezi med Pril »čevičem im Her * cigono, to pa seveda še ni dovolj, d®, pokaže avtentičnost pisma in, kot re-» čeno, sedaj je Protičev „Radikal" na vrsti, da se o izvoru pisma izreče. —-Proti ministru je izrečena težka obtožba in i ovsod drugod bi Tako osum .-ničen človek takoj padel iz ministra-kega stolčka pod „iztrago" po zakonu, katerega je Pribičevič še sam skoval ter po njem skozi pekel beogra ske — glavn;ače in drugih polici, sirih zaporov v osmih mescih pognal krog 15 tisoč delavcev in komunističnih inte *-lektualcev, ki so trp eli nečloveške mehke, da se nam las»e ježi.,o, če o tem samo slišimo. Strašne senzacije se izdelujejo — kar na debelo po Beogradu. Pnvensfc» vo v tem ima lis* „Politika," Da bi u~ plivala na sodnike, ki sod jo osumljence vidovdanskega atentata, prinaša-dan za dnevom „sledove“ kake zarote in sedaj ie z „izvirnim“ telegramom isr Budim ešte odJkrila veliko zaroto, ki nam preti Natančno i oroča o nekaki se v Budimpešti, kjer se Je sklenilo „ započeti s terorističnimi ako’,ami po naši državi. Cii. naj bi bil razkosanje naše države v prid Madžarov ter Bolgai’ov, pot do tega cilja na] bi pa nosila tudi komun stično krinko. Ta policajdemokratski list natančno ve , kako se vse pripravlja, koliko denarjA je 'določeno v te»svrhe, da Je .olio ar gentov že v naši državi — indi seve* da v državni službi itd. Vse ve, kol da ima svoiega i osebnega poročevalca na zarotniških sejah cele Bolgarije , Ogrske. Turči e in še drugih državi Vse ve, vse je „pot uno“ odkrito, zarotnika pisma so zasačena, zaupna obvestila so došla, vlada Je obveščena — in sedaj je potrebno, da ščitimo » vso močuo zaščitnega zakona. iTo» j* B T RA "uA, zakl’uèek vseb teh razkriti]! In čemu vse to? Samo zato, da bi vplivali ria javnost, na sodnike ter tako zatrli čut človečanstva in kulture, ki se zbuja proti nezaslišnim razmeram. Jedinstvo v praksi. „Balkan“ poroda kako se „največia uredništva“ v Beogradu, kot je uredništvo „Balka -natt „Politike“, „Beograiskega Dnevni*. t“ „Pravde“, „Vremena“ itd., niso mogla v raznih ozirih zjediniti in sporazumeti z jugoslovanskim no vinar s -kim udruženjem ter so zato začela že misliti na ustanovitev novega novinarskega udruženja. Zastopniki uredniš -tev „Balkana“, „Vremena“ in „Prav -de“ so obdržali v tej zadevi že eno konferenco, — Tako se torej kaže separatizem pri gospodi, ki v dno zem -kolne prečanske separatiste, ijzdal-nike jedinstva itd. Dnevne novice. Slovesno kronanja Pij a XL V nedeljo dne 12. t. m. se ja izvršilo v cerkvi sv. Patra slovesno kronanje papeža Pija XI. Svečanosti so se prijelo ob 9. uri predpoldne. Naj pop rej je papež bral pontifikatu o sv, mašo. V cerkev so ga nesli gardisti na zlatem prestollu. Ogromne množice ljudstva, katerega se j,e zbralo v cerkvi in na trgu sv. Petra, vač kakor 60.000 oseb, ' so novega papeža viharno pozdravljale. Po končani svečanosti ja papežu kardiiual prvi diakon položil krono (tiaro) na glavo. Pij XI. je naj-poprej podelil blagoslov vernikom v cerkvi, nato pa je stopil v spremstvu kardinalov na zunanji balkon in podelil blagoslov ljudem, ki so bili zbra i ni zunaj na trgu sv. Petra. Kronanje so je izvršilo v največjem sijaju in brez vsakega neprijetnega dogodka. Udeležilo se je kronanja, veliko število kardinalov, nadškofov in škofov. -Slovesnosti so prisostvovali : papeževa rodbina, diplomatski zbor, razntj dostojanstveniki in mnogoštevilno rim sko plemstvo. Za red je skrbel oddelek kraljevega vojaštva in policija. Duh. vest G. župnik od Sv. Kunigunde pri Zrečah Selili je stopit v stalni pokoj. Zvestemu sinu cerkve in naroda želijo vsi znanoi, da bi zdrav, zapustil bolniško postelj, naj katero na je priklenila bolezen 22. avg. 1920 torej že 'poldrugo leto. Posl. Pušenjak je napravil upit na ministra za šume in rude radi razmer pri drž. premogovniku v .Velenju, : nađemo upit na ministra vo ne radi ! hrane in zdravstvenih razmer pri polku v Za.ečar„u„ D.akovici in Mitroviči, k:er služijo slovenski fantje iz Mežiške dehne in Slovenj gradca. Istli poslanec je z gg. poslanci Jože Skoberne in Jože Klek! napravil upit na I ministra vorne in mornarice radi o-prosfitve samohranilcev od vo.ne slu-: žbe. V svojem u. itu zahteva, da se u-važmejo razmere v Sloveniji, kjer ni I družinskih zadrug in plača„o posest -I niki čez 20 dinarjev davka, ker je ob-j dačen.e v Sloveniji dosti viš e kot v Srbu Potrebno je, da se čimprej donese nov zakon o ustro.u vo..ske, kateri oo v, ošteval razmere izven Srbije. Ena makedonska v Sloveniji. — Lansko leto je obiskoval mariborsko učiteljšče Prekmurec Filipčič. Obkon cu prvega letnika so mu prisodili gg. profesorji ponavljalni izpit. Filipčič pa doma ni študiral za izpit, ampak je e-nostavno ponaredil spričevalo čez 4. letnik in se javil s tem spričevalom piri nadzorniku Jurku, ki po volji demokratov krmari šolstvo v Prekmurju . Gospod Jurko kot preizkušen demo -krat, pa kratkoviden nadzornik, ni spoznal v mladiču Filipčiču goljufa, ampaic ga je enostavno nastavil za v-čiielja. No, Filipčič je mirno šolnike val, 'dokler .ni prišel čez prekmursko učiteljstvo oni znani „šub“, po kale -rem je bilo 20 učteljev Prekmurcev prestavljenih iz Prekmurja in razpr -šenih po celi Sloveniji. Med temi je bil tudi Filipčič, katerega je zanesla usoda šuba v Jesenice na Kranjskem, Se le jeseniškemu šolskemu vodstvu se ie zazdel mladič Filipčič sumljiv glede starosti, še bolj pa z ozirom ria popolno nekvaliiikaqü’o, Cela zadeva se -e razkrinkala in danes ve tudi višji šolski svet, kako ga jo potegnil čisti* navaden mladič iz Prekmurca, ki n! prišel preko prvega letnika učiteljišča. Slučaj Filipčič je poštena blama-ža za demokrata Jurka in indirektno tudi za vse rabije pri ljubljanskem vi-š„em šolskem svetu. .Enakih slučajev, kot ravnokar opisani, še bomo doza -veli več, ko bo čisto po demokratskem in Pribičevičevem ko ritu centralizira no in izenačeno šolstvo. Tudi na pol;o prosvete drčimo po zaslugi demokra -tov proti bolj južni Piškopeji ob albati ski meji. Zanimivosti od St. Lovrenca na Dravskem poku. Nedelja, dne 5. t. m. je bila za St Lovrenc dan, kakoršne-ga še ni videl in ga tudi najbrže ne bo Zlato* oročenea Matevž in Terezi-a Planinšek sta pokleknila »pred al -tar, pred katerim sta na ravno tisti dan pred 50 leti klečala, proseč si blagoslova na. zakonski poti, Spremljali so ,;u poleg sorodnikov in sosedov vsi umni otroci; prišla sta tudi oba sinova.;, čč. gg. pp Stanislav in Tomaž iz trapistovskega samostana v Ra.hen -uurgu. Cela slovesnost je bila združena ž nede, sko službo božjo, kar ji je bilo v večji sijaj in katere se je udeležilo več Ludi tudi iz sosednih žup -nii Pridigoval je nečak zlatoporočen-oev o, uabri.el iz Maribora. Milostljiva g. opat iz Rajhenburga pa je izve-šil zlaoto^ oročni oored in daroval i on tilikalno sv. mašo zahvalnico. Bog mu bodi plačnik, da je skazai toliko naklonjenost in čast zlatoporočencema . Gostje so darovali na gostiji potom licitacije 252 K za Katoliški dom v Mariboru, *20 K za sklad Kmetske zveze v s* omin na pokojnega poslanca g. Pišeka in 200 K za zvonove v marib. baziliki Matere Milosti. Posnema.te te vrle darovalce! Zlito oročencema, ki sta oba še čvrsta in čila, daj Bog dočakati vsaj še biserno poroko, Zlato poroko sta obhajala v Zrečah Ivan Orož in Barbara. Jubilanta sta še oba čvrsta. Izžrebani mariborski porotniki. — Za prvo redno mariborsko porotno za . sedanje za leto 1922 so bili izžrebani sledeči: Martin Murfšec, gjoteltJlhričar, Strihovec; Robert Košar, veleposestnik, Kog; Franc Smode, posestnik v Rošpohu;; Ivan Kodrič posestnik v Račjup Ivan Rečnik, posestnik Pivola; Karel MurSeej, obrtnik, Kaniža ; Ivan Predan, posestnik, Marenberg; Jožef Horvat, posestnik, Muretinei; Franc Jurša, posestnik, Sp. Duplek; Alojzij Piniju, trgovec, Siiov. Lotriča; Jožef Kolarič, posestnik, Krčevi-ua. Jakob Muhič, posestnik, Sv. Mar ko; Josip Serko, trgovec, Sp. Breg; Josip Ornik, posestnik, Negova; jo-sip Uroši, posestnik Orehova vas; K. Babič, poses'nik, Sp, Hoče; Aitßzüj Zoj'čič, mlinar, Sp. Breg; Jožef Robič, posestnik, Gradiška; Ignac Reiz-aian, posestnik, Bohova; Anton Ribič, posestnik, Dobrenje;, Jožef Letjonja, posestnik, Sv. Lenart ;, Tomaž Loziu-àek, posest U k in pek," Ptuj;. Anton Drozg, posestnik Vajgen; Avg. Stampfl, posestnik, Limbuš; Anton Zauier posestnik, Strihovec ;< Franc; Horvat, župan, Mostje; Jurij, Petelj posestnik, Mesini vrn; Jožef Breznik, posestnik, Smarjeta;. Janko Pahernik,, velepos», Vuhred; Franc Sernec, zasebnik, UrauišKa; Jožef Kolarič, posestnik Formin; Martin Rambak, posestnik, Slivu ma; Franc Stern,, posestuR, Planica; Lucio V/ik Dotajš, pose attui k, Ročica; Ivan, Rogina, župan, Budina;, Ivan Novak, posestnik, Trgovič. — N adoro esimi poro|tni4i : Ivan Muhič, sedlar, Ivan Prešern, trgovec, Josip iiergus, trgovec, hrano Krempl,, po-\ sestili*, Srečko Pučka, trgovec, Leo-; pold Plahuta, trgovec, Jožef Krempl, trgovec, Ivan Andražič, trgovec in Franc Horvat, slikar vsi v Mariboru, Jdaven naj poslovite promet, iva tor se nam uradno javlja,, je g. minister za finance brzojavno odredil, naj dav čna ob tast va opuste vsako mulah no izvajanje uredbe o davku na poslovni promet, dokler ne dobe navoni) na pod lagi zakona o tem davku, ki se, bistveno ra zli k oje od sedanje uredbe. — Davča oulastva in uradi bodo torej v bodoče omejih svoje poslovanje v zadevi davka na poslovni promet le na sprejemanje prostovoljnih plačil t^ga davka za trimesečje L 1921, iVova trgovina. V Ptuju v Kremp-; i evi ulici sta Milko Senčar in drug : otvorila novo trgovino mešanega bla -ga in deželnih pridelkov. Več o tem v inseratnem delu lista. Neprijetni svatje. Iz Negove nam poročno: V ViničM vasi so obhajali pri Brumenu gostijo. Kot že navada, so prišit zvečer fantje iz sosednih vasi na prežo. Pri takih prilikah radi pokažejo ti prežarji , svo.o surovost, j Fantje prežarji iz Jablano so porezali ; enemu vozniku vozno opremo in ne-I kaj seboj odnesli. Ko se jih je zalotilo : 'pri tem vse graje vrednem opraviim so šli, ter strgali venec) raz vrat, kjer se je obhajala gostija ter grozili s : pretepom, v^ela raueva surovih pre-I žarjev je naznanjena orožništvu. j Posledica igračkanja z orožjem . ■ Posestnik in gostilničar Ivan Vrhnjak • v Sv. Jerneju, občna Sv. Primož nad j Muto, je priredil dne 12, t. m. hišni ples. Okoli polnoči je prišel gost Fr. .Orlič, posestniški sin iz Sv. Trac kra ijev pri Marnbergu, v kuhinjo k Vrhnjaku ter z nekim samokresom, ravnal tako nesrečno, da se je isti sprožil in je strel zadel Vrhnjaka v trebuh in ga smrtnonevarno ranil. Po tem dogodku se jo O rtič vsled obupa in strahu nad tem dejanjem gred hišo Vrhnjaka s samokresom usmrtil, dočim je bil Vrh -»iak dne 18. t. m. zvečer prepeljan v splošno bolnico v Maribor, kjer je dne 14, t. m. vsled te poškodbe umrl. Pokojnik zapušča ženo in več nepreskrb Ijenih ofrok Or. Markovič, komunist, ki je pri-še, iz Rusije v Crnogoro ter se tukaj umaknil v host», se je po poročilih nekaterih listov, tudi ljubljanskega „Jutra“, že davno predal oblasti na milost in nemilost. To je bilo tudi neko „izvirno“ poročilo, sedaj pa čitamo v „Balkanu“ od sobote go brzojavnem po cočilu iz Podgorice, da je dr. Vuka'-šin Markovič še vedno v šumi, kako* je bil. Poročilo pravi samo to, da so ulovili nekega odmetnika, ki je bil ~ najbrž v njegovem društvu, dr. Markovič se pa skriva bogzna kje in bo najbrž na begu v Albanijo in od Tara v Italijo. Nemška vojna odškodnina Jugo — slav Naš finančni minister je izjavit, t in dedek, gospod FRANC HERGOUTH kolar in posestnik v Hočah v pondeljek, dne I3 februarja 1922, po kratki in mučni bolezni, pre vidi o s svetotajstvi za umirajoče, mimo v Gospodu zaspal Zemeljski ostanki predragega ranjkega so se v sredo, dne I.5 februarja 922, ob 10 uri dopoldne v hiši žalosti Hoče št 7I blagoslovi i tes potožili na donečem pokopališču k zadnjemu počitku. Maša zadušni-ea se je brala med pogrebom. HOČE, dne 3 feoruarja 1922. Ob enem se zahvaljujemo vsem, ki so se ađelelili v tako mnogo-brojnem številu pogreba ter vsem onim, ki so nam na en alt drug ui(ii tešili našo nezmerno bol. 6i Žalujoči ostali liPO precizijske ir UlC stenske popra-vlja najsolidneje tvrdka R. Bizjak, Maribor, Gosposka ulica štev. 16. I3-3O VintkiKAMEN kupuje po najvišji ceni VID MURKO, trgovec, Meljska cesta 24, Maribor. 49 se ; in Slatino Ra! (trebale) ilcniar 1 2 delavcema s piva, najcenejše in rajboljše ; sprejmeta s hrano i močno krmilo za dojne k ave, j stanovanjem ; lača po dogo-živino, pitanje svinj, izborno voru Nastop takoj. Naslov konisko krmile, vedno s> eže Josip Prašniker. strojarski moj-prodaja pivovarna T. Götz v ster, IzlaUe-Medija, postaja Za-Mariboru. 1—3 60 gorje ob Savi. 2—2 56 DOBRO IN FO CENI kupite edino pri tvrdki JAKOB LAH Maribor, Glavni trg 2. Zimsko perilo, obleke, klobuke, čevlj'e, dežnice, copate, nogavice ter razno galanterijsko blago. Najceneje i-sja Solidno ! Naznanilo! Dovoljujem si tem potem cenj. odjemalcem vljudno naznaniti, da sem prevzel od g;g- Prese & Sostarli trgovino z mešanim blagom, Maribor, Gosposka ulica 4, Ob enem zagotavljam cenj. odjemalcem, da se bodem potrudil s točno postrežbo,: vedno pr stnim in s\ ežim blagom, da si oodržim naklonjenost, katero sta posedovala moja. prednika, tudi v bodoče. Anton Požar trgovina z mešanim blagom, Maribor, Gosposka ulica 4. »i.nwuv—n»1»