Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za celo l-'gld., i&pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema J. KrajfiC v Novem IMestu, dopise «pa nrednjštyo.
Novice.
Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. z& enkrat, dvakrat 12 kr,, trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari. Fanliš Baraczko.
Kaj je to? Taio se bode vpragal gotovo sleherni èitatelj „Dol, Novic", ko bode zagledal zgornji naslov. Odgovor na to vprašanje je laliko prav kratek, toda da ga zamorejo iastiti bralci razumeti, je potrebno pojasniti ga. Pauliâ Baraczko Je neka jako velika vas na spodnjem Ogrskem, prav na meji banaski. Pri tej vasi je osnovalo kraljevo ogersko poljedelsko ministerstvo, večji zavod, skorej tovarno (fabriko) za požlahtnenje in vkoreničenje ameriških trt. Ta zavod, ta tovarna, &ko hočemo to ime pridržati, se imenuje ravno iako, kakor vas parna : Pauliš Baraczko. Pojasnilo, *nkaj da ta zavod imenujemo tovarno za požlaht-in vkoreničenje ameriških irt, bodo zvedeli lastiti (Sitatelji iz nadaljevanja tega ilanka.
Kakor sploh znano, prikazala se je v Evropi |rtna uš najprej na Francoskem. Z Francoskega 3e bila potem zanesena v Klosterneuburg, in od Jod ae je razširila po celi Avstro-Ogrski. Francozi, katerim je vinarstvo v dosti doati krajih poglaviti, jedini vir dohodkov kmetijskega prebivalstva, se lotili preganjati najhujSega sovražnika trte ^ najveèjo resnobo. Ker se iim ni posrečilo iz-uuieii sredstva, s katerim Di trtno uŠ uničili, trtam ne Škodili, so se poprijeli sajenja takih ame-^'íitih trt, kakorsnih trtna iiš ne more uničiti.
take ameriške trte pa večinoma ni6 ne rodijo
ali
i
pa Se celo prav obilo, toda grozdje, ki sladko, neprijetno dišeče vino. Za to eo začeli ^rat^cozje prvi tudi (loilaiitnovati ameriške trte s •kepici domaČih. Pri tem je bila vodilna misel ta, iz-kako bi se trte poîJahtnile in oh enem tudi ^koreničile, kako bi v najkrajšem času dobili največ 5° le mogoče najboljšega sadilnega materijala, to J® krepkih cepljenih hilť Zeleno požlahtnenje trt ni vgajalo, Prejjo'asno se jim je videlo vse J'^vnanje, raznn /'ca pa je reč se mnogo okoliščin ahko oyiralo 'nke neugodne okoliščine so na primer: kaj kratki čas za požlahniicv, počasnost PO'îlahtnenja, težava dooiti prav dosti cepičev, vre-■^enske zapreke, kakw dež itd, — Skratka, Fran-
eozi 90 se lotili požlahtnitve ter so skušali sproti tudi ukoreničiti les ameriških trt, kijuČe, In po potrebnih skuánjah so prišli kmalo do pravega načina, do pravega cilja in konca. S tako zvanim angleškim cepljenjem ključev po načina kopulacije in s tem da polagajo po posebnem načinu cepljene ključe v primerni svižasti svet, so priáli do tega, da dosežejo v le šestih mesecih, to je od maja pa do konca oktobra, kaj čvrsto ukorenižene jako močne požlabtnjene ameriške trte. Od sto cep^enib ter pravilno y trtnico uloženih ameriSkih ključev so dosegli 45—70 kaj krepkih cepljenih bilf. To jim je bilo dovolj in lotili so se stvari v veliki, da velikanski meri. Napravili so trtnice, v katere so kar na miljone ce 'jenih ključev vlagali. Take trtnice imenujejo pepiiijere, S takimi pepinjerami so prišli Francozi v prav malo letih do tega, da so kar veČ sto tisoČ hektarov po trtni uši uničenih vinogradov z nova nasadili in sicer s cepljenimi ameriškimi trtami, katere so pridobili v pepinjah.
Ogri, kateri se za ohranitev svojega vinarstva pač nekoliko bolj brigajo, kakor pa mi Avstrijanci, 50 poslali svoje ljudi (in to praktične ljudi, ne pa kmetovalce pri zeleni mizi) na Francosko, da so se tam učili, kako Franeozje delajo. Da, Ogri so poklicali Francoze celo na Ogersko, da so jim celo stvar pokazali ter vredilî. Jednega najbolj slovečih mož v tej zadevi, nekega g. Richter-ja so poklicali v Pauliš Baraczko, in tam je osnovala ogerska vlada pod vodstvom tega moža 120 oral obsegajoče trtnico-pepinjero, v bliznem Banatu, 48 oral veliko navadno trtnico, ki naj podpira pepinjero. To pepinjero natanjko ogledati si, je dovolil veleslavni deželni odbor vodji deželne kmetske šole na Grmu, kateri se je prošli vtorek od tamo vrnil. Kako velikansko, kako istinito kaki tovarni podobno podvzetje da je to, bodete posneli iz sledečih številk. Kakor že zgoraj povedano, cela pepinjera obseza 120 oral sveta, napravljenega s svižasto Matnega sveta. Zraven te pepi[|jere je pa Še 48 oral navadne trtaice, da se dosegajo v njej necepljene ameriške bilte. V pepinjeri so tri po 45 metrov dolge in 6 metrov široke hiše. Jedna služi za prenočišče 120 delalkam, ostiJi dve dii se v njih trte
cepijo. Hazun tegra sta tam Še dve veliki lopi ill pa hiSa za stanovanje vradnikom tega podvzetja ter za malo gostilno. V vseh teh prostorih ima vsak dan 443 ljudi posla s cepijeDjem ameriških trt, jj) vsaki dan pocepijo jih 96000. Letos nameravajo osem milijonov ključev scepiti, k letu ill po tem vsako leto pa po 12 milijonov. Vse cepljene kljuëe vlože po cisto posebnem načinu v trtnico, iz katere jih na jesem že izkopljejo ter oddajo, to je odprodajo.
Da je promet mej poslopji, pepinjero in kolodvorom urnejái, so zgradili IVa kilometer dolg"o ozkotirno konjsko železnico. Za namakanje pepin-jere v poletnem žasn je postavljena pompa, katero osem konjskih sil močna maèina goni.
Kjer se tako ravna, je seveda pač lahko mogoče uničene vinograde hitro />op«t vstanovlti. Kaj pa stori v tem obziru pri nas vlada ? — Molčimo.
Vodji g. R. Dolencu se je posrečilo pri Dolenjih Skopicah (to je ob Savi pri Hrežicah) najti ravno tak svet, kakorèen je za napravo t^Mie pepinjere neizogibno potrohen. Visokemu de.eliiemu zboru je pa stavil jjredlog, da se tam z vladno pomoi'jo, ali pa tudi brez te, napravi deželna trtna pepinjera, v katero bi se vložilo slelirno lelo 500.000 cepljenih ameriških trt, za-bilialo, zadobljene bilfe hi se pa bolj po ceni ko le mogoče vitiogriidnikom oddajale. Sam Bog daj, da nasi deželni poslanci stavljeni predlog za pravi spoznajo ter ga uresničijo, kajii potem je rfS mogoče, da tudi nasa dežela Dolenjska kakor iJotranjska v kratkem času svoje vinograde zopet ponovi. Brez take pepinjere bo pa reč napredovala le poČa.su, dosti prepočasu, in prav mogoče ie, da jo popolnoma zaduši revščina, ki veliko hitreje napreduje.
Občinski zastop.
Govorili smo vže v 7. listu, da je jako važno za narod, da se vestno vdeležuje volitev v razne zastope, češ, kakoršne može izvolimo, tako bode njih delovanje. Vsak občan, deželan, državljan je tu tako rekoč sam svoje sreče kovaS.
Prvi zastop je občinski zastop — občinski odbor z županom na čelu. Važna naloga mu je izročena, velike dolžnosti ima; akrbeti mu je za vsestranski blagor svoje občine. Dvojno področje — delovanje — mu je opravljati: domače lastno in izročeno,
V domače področje spada vse, v ěemer sme občina po danih postavah sama zase gospodariti; vse, kar se tiče občinskega prida, ter se di v Bamej občini z ojeno lastno močjo izvršiti. Občinski zastop sme torej svobodno gospodariti z občinskim premoženjem; skrbeti mu je za varnost obč&ooT io i^iliioTe lastoia^ u občiaakfi caat^
poia, mostove, da se polja v&riyejo škode. Paziti ima, da se prodajajo le zdrava živila, da se prodaja po pošteni meri in vagi; gledati ma je n* semnje in trge-: ukreniti ima potrebno, da se skrbi za zdrayje v občini, gledati ima na delavce in posle, zlasti da se spolnuje zakon za posle. Občinski zastop je, ki ima skrbeti, da se ne daje pohujšanje v občini, da se preskrbe ubogi in dobrotne naprave zanje, paziti ima na zidanje in ogenj, 011 daje privolitve za kidanje ter ženito-vanske oglasnice. Govoriti ima po postavi tudi pri boli, skrbeti, da se ljudske učilnice naprav-ijajo, vzdržavajo in zakladajo s potrebnim. Dalje je njpgova «itiia pravica in dolžnost, da skuŠa poravnati po izmed občine izvoljenih možeh ljudi, Íeí se pravdajo, in sme iz prostih rok na dražbo prodajati premične reči in v zakup (stant) dajati nepremične.
Izročeno področje pa zaliteva od občine, da državi pomaga pri tistih opravilih, ki se tičejo splošne državne uprave ali ravnave, kar natančneje odkaiujejo državne in deželne postave.
Kedo ne vidi, da so pravice in dolžnosti rea jako važne; saj segajo občanom v žep, síy zadevajo javno nravnost — vedeiye, z eno besedo: občni blagor.
Občinski zastop sega občanom v žep. On skleplje, kaj se ima zgoditi z občinskim glavinskim imetkom in posestvom, kako naj se tako postavo vživa ; on napravlja prevdarke občinskih prihodkov in stroškov ter nalaga doklade, ako je prihodkov premalo; on potrjuje letne račune, katere sostavlja župan. Občinski odbor skleplje, kaj naj se napravi novega v občini in kako naj se izvrSi; daje do-movinstvo in častno meščanstvo.
Tako imenitna opravila je treba izročati pač le modrim, vernim in vestnim možem I Kako bode gospodaril s tujim premoženjem neveren brez-vestnež? kako pazil na javno poštenost, ali odpravljal pohujšanje, ako sam ni nič vreden? —-Koga bode volil za častnega meščana, ako je liberalec brezverec? ako bi bili naši občinski za-stopi iz samih nevernih liberalcev, ali bi bili poslali toliko in tako lepih zaupnic našemu milostlji-vemu knezoskofu, v katerih se tako jasno svetli živa vera našega naroda? bi ga U bilo izvolilo toliko občin za Častnega občana? Ni misliti!
Iz rečenega je paČ očitiio, da Vam je treba paziti tudi na občinske volitve. Ne govorite : bodo vže drugi naredili brez mene I Lahko ss zgodi, da pridejo drugi taki, ki bodo volili možé, kakorânih bi Ti nikakor ne volil; in če ti potem gospodarijo, kakor ti ni ljubo, kedo dragi je kriv kakor Ti sam in Tebi podobni nemarneži? Àko imaš pravico voliti, volil
Fa kedo ima to pravico f
To pravico icîàjo vsi, ki v obžini plaoujejo Tsaj eno leto ka.kov davek od posestva, obrti ali prihodka; potem duhovni in druge osebe v jaToih službah ; častni	tržani aH občani ako niso
zgubili te pravice radi kake prisojeue kazni, kakor to pastava določuje.
Sicer pa mora župan napraviti natančen zapisnik vseh, ki imajo pravico voliti po vrati kolikor davka plačujejo. Potem ae razdele v voleče oddelke — tri ali če je obilna jako majhna, in razloèek med davki ne jako velik, pa le dva. Tisti ki plačujejo prvo tretjino davka, volijo v prvem razredu, oni ki dajo drugo tretjino v drugem itd.
Za danes naj bode o tem dovolj; paii le y katerem oddelku smeŽ voliti ; pogovori se t možmi, katere bodete volili — ín voli istinito po svojej vesti!
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu ?
Med druzimi deželnimi zbori zboruje tuil! naš kranjski. Posvetovati se ima zlasti o gospodarskih reSeh, ki so v našili hudih Časib gotovo največega pomena. Ko se je govorilo o goiskih novih zgradbah, je povdarjal g. poslanec kanonik Ki un. da se stavijo predragocena poslopja Kedo mu ne bode dal prav? Doma čepi — v Bog si vedi kacej luknji, v šolo pa pride v poslopje, ki je več stalo kakor 10—*20 sosednih biš! Vse lejio — a novcev ni! G. Pfei fer je izvrstno dokazoval, kako napačno in pogubno je, da se otroci silijo na kmetib v šolo dopoUidne in popo-iudne. Prav iz srca nam je govoril Pol dneva T Soli je za kmetskega otroka popolnoma dosti; pol dneva naj pa pomaga dom;i, saj nam manjka delavcev. Pa tudi za vojaštvo bode s tem skrbleno. Kako bode krepak rod, ako gre deČek ïjutraj na pol lačen z doma, pa pride še le zvečer sestradan domu. Gospodje, skrbite, da se vpelje povsod poldnevni poduk — potem bode treba tudi ®anj novih »ol zidatil Prvo je kruh — jed — potlej še le drugo!
Gospod poslanec Po vše je govoril o trtni^ kazal je, da nam je vže več kakor dve trećini kranjskih vinograitov uničila. Zahteval je, "aj bi vendar vlada bolj podpiral rejo ameriških zasajanje novih vinogradov zlasti s tem, da «j zastonj dajala ameriške sadike — in sicer vkore-nižene. PoizvedeJi smo tudi iz njegovega govora, da 60 Vipavci bolj pridni kakor Dolenjci. Za one, zasadé vinograde z ameriákiini trtami, so raz-Pi-^ane premije. Oglasilo se je 108 Vipavcev — pa samo 15 Dolenjcev. Delajte, in oglaňajte set Deželni odT)or je pripravljen, kakor smo ob svojem času vž« naznanili, za aasajanje vinogradov * amerikanskimi trtami dajati brezobrestna poso-
jila. Doslej sta došli samo dve taki prošnji — iz Vipavskega, z Dolenjskega pa nobene.
V	Štajarskem deželnem zboru se kaže, da bi Nemci radi Slovence še bolj ponemčevali. kakoi delajo to vže doslej.
Na Dunaju so pri volitvah dobili krščanski antisemitje v mestnem zboru nekaj sedežev zoper neverne liberalce. Ako pojde tako dalje, bodo imeli v par letih večino.
Na Češkem se veleposestniki nočejo vdati Mladočehoni. Bog daj mir tej krasnej deželi, katero so tako razburkali liberalni mladiči !
Nasi Madjari tirajo dalje svojo liberalno zoper katoliško politiko. Sklenili so, da izroče zapisovanje krstov, porok itd. svetnim ljudem, ker jim katoliSki župniki nočejo ravnati vselej po vo!ji, in pa, da sme kristijan postati jad. No to bode dobiček! Sedaj nameravajo vpeljati še civilni znkoii, po katerem bode jud lahko dobil v zakon lepo in bogato kristijano. Grenak sad bodete knialo čutili oholi Madjari!
Kaj je noveiça po širokem svetu?
V	Srbiji je jako vrelo. Bati se je bilo najhujših reči, ker so liberalci delali očitne krivice. Tu se je osrčil komaj ITletni kraljevi sin Aleksander; oglasil se je za kralja ter kar odstavil prejšnjo vlado. Pomilostil je večino zločincev, obeta pravico vsestransko; vse je navdušeno zanj. Mi pač želimo sosednje) slovanskej državi srečo domaČega miru.
Bolgarski knez Ferdinand se je poročil v Italiji ; sedaj je s svojo mlado nevesto na potovanju v liolgarijo,
Na Angležkem je v spodnjej zbornici zmagal Oladestone s svojim predlogom, da se katoliškim Ircem podeli samostojnost, ali upor nasprotnikov je tako velik, da se doslej še ne more povedati, bode-li obyeljala tudi v zgornjej zbornici ali pu se za enkrat se zayrže; — za vselej je nikakor več ne bodo pokopali.
Fiâe se nam:
tt novomeške okolice 25. aprila. — Eaj tacega pa menda se ne pomnijo najstareji Ijn^e: slamo pla-injemo po 2 goldinarja in više, seuo po 3 do 4 gold., a ae dotiti ga ne moremo I Naia živina strada, da se Bogu usmili, radi tega je tudi prodati ni mogoče. Bog nas res grozovito tepe.
Pridelali smo vlani krme tretjino manj nego po navadi; draga tode, «mo vže jeaeui govorili, — Pa res vže pi'eđ meseci se je zalitevalo pol drug do dva goldiuarj:i. Ko bi bil Bog poslal dež, bilo bi pri tem oatalQi ali drlE^H suša ne pnuti bilki iz zemye; oelo močvirm kraji so kar raipokani, živina ne dobi nift na paii. Vejevje lu^'iln nekateri, kjer je le kakovo drevo količkaj obleklo ■■ -1.1 suknjo, pa kaj to iid& živini in nasproti, koliJui ^ts ákuda?
Tako je priŠio pri krmí do tacib cen, o ^akorà-nib bi se nam niti aaiijalo »e bilo. I^dje hodijo s praznimi vozovi od kraja do kraja iafcaje kaj za laëno íivtd; ali tudi za drag denar v bližini na dobé ni6. Govori se, da morajo gori proti Ljubljani,
Sadja je bilo malo; érv nam je požrl sadežej peronospera in trtna uš je vzela — zlasti le nemarnim gospodarjem, ki niso škropili — Kje, za kaj denar dobiti? — Nasi ljudje ao kar obupani. Ne čudimo se, da hiti v Ameriko vse, kar je krepko in zdravo. Ni-kakoř'Hïi iz gole lahkomišljenosti ; trdo jim je, težko jim je — pa kaj hočejo. Lakota, siromaštvo je sila, katerej se ne dá ustaviti. Le govori s takim „Amerikancem", videl bodeš, kaj ti pové. Živ ne mara v grob; pomagati si pa tukaj ne upa ve6. Da jim je težko zapustiti mili kraj, kjer so se kot deca igrali brezskrbno, paČ kažejo vže nekako s tem, da večinoma po noči beié od todi — ne marajo videti zlate domovine! Da, sirote smo, bode li kedaj bolje?
Iz Bele Cerkve. — Tretjo povelikonoino nedeljo, t. j. v praznik varstva sr. Jožeía, napraviln je kat. drtrëba rokodelskih pomočnikov pod vodstvom svojega predsednika dr. Josipa Marinko, svoj običajni izlet letos v Belo Cerkev. Že prejšnjo nedeljo se je to ljudem naznanilo s prižnice z veselo novico, da bodemo imeli tudi 10, sv. maso s pridigo, katero bode daroval imenovani gospod načelnik in pri katerej bodo peli rokodelski pomočniki sami Karanje so bili tega močno veseli, kar je kazala natlačena, polna cerkev. Videti je bilo tudi veliko ljudi iz sosednih farâ, Piipelja.li so se k nam gg. go.sîfj« s svojo krasno zastavo do podnožja našega briba ter potem korakali paroma okinčani s društvenimi kokardaml za zaatavoiwsctím v cei'kev. Najpoprej je itiiel govor prečast, gosp. dr. Marinko, za tem pa sveto maso, pri katerej so l'ee prekrasno peli gg, pomočniki. Zastavonosec pa je ves ów držal zastavo pred altarjem. Lepa je bila božja služba, pri kateri so se vedli družbeniki vsem ljudem y veliko spodbudo.
Po sv. maši so si ogledali gg. gostje Belo Cerkev, s katere je krasen pogled na vse kraje, dasi ne leži Bog vé kako visoko. ~ Opoludne so imeli gg, gostje in domači gospod župnik v krasnih prostorih gostoljubne in na daleČ znane Majzeljnove hiâe skupni obed, pri katerem so se glasile navdušene napitnice in zdravice ter rrtzlegale krasne národně pesmi. Navdušenja je bilo veliko in zadovoljnost se je brala na obrazih vseh. Druge prostore Majzeljnove liise zasedli so bili pa drugi domači in tuji ljudje. Izvrstna, cenó kuhnja, prav dobra pijača in ljubeznjiva postrežba, dela vso Čast ilajzeljnovi hiši.
Ot) pol 3. uri so bile pete litanije, katerih so ae korporativno zopet vdeležili z zastavo gg. gostje, po litanijfth smo se podali nazaj k g. Majzeljnu, kjer smo Be v dmžbi naših predrazih num gostuv radovali do skoro pol sedmih zvečer, o katerem Času so zasedli rokodelci vozove in se odpeljali nazaj v Novo Mesto. Častno zares je bilo vse vedenje gg. rokodelskih pomočnikov; oni 80 nam živi dokaz, kako potrebne in kako koristne so kat. družbe rokodelskih pomočnikov, koje izrejajo iz neukih, neizobraženih, gostokrat surovih pomočnikov, izobražene, za v«e dobro in lepo Tnete mladeniče znsčajnii in krščanske mojstre, oĚete. Torej ne doni zastonj zaslužena hvala tacim vrlim družbam in njihovim načelnikom. Na »videnje, Častiti gostje, prihodnje leto osorej!
Iz Bojne Vasi. — Dopis iz gorecje kršk» doline od marca, me je napotU, d« tudi jaz spregovorim
par besedy o zaiwavljivosti. Da traja ženitovanje po dva dni na strani ženina in na strani neveste ravno toliko rad priznavam ; vendar se to godi samo pri bolj premožnih, veliko je pa tacih, katere ne stane na obeh straneh 40—50 gold. Dalje toži dopisnik o voglai-enju; tega hvala Bogu pri nas ni, najmanj pa pretepov in pobojev, ako ravno štejem vže 60 let, mi vendar ni znan slučaj pobojev. Ďa gredo svatje po poroki v gostilno, je radi tega, da se med tem doma pripravi. Da se potrosi po 20—30 gold, tudi ni resnica, ker navadno se pošlje po 5 — 6 bokalov vina iz doma, da se potrosi v gostilni po 3—4 gold, ne več, bo to vsak gostilničar pritrdil; pa še to je pri bogatili, bolj revni se zadovolijo s ti-emi litri. Dalje toži dopisnik, da po Dolenjskem zgine vsa revsina vže, kedar grejo pismo delat, da ostane v gostilni par petakov ali pa se de-setakov. lies ostane; pa ne v gostilni, ampak pri notarju, ker vsako, še tako revno pismo pri notarju se mora drago plačati, da bi pa kateri ženin v gostilni plačal 10—iiO gold, pač ni res. Da po storjenim picímu gredo v gostilno, jim ne bo nihče vzlo štel, ker stranke imajo «d doma do notarja po 2—4 ure, potem morajo pa se čakiiti pri njem do noči; bi-ez vse jedi in pijače to ni mogoče.
Dopisnik 86 sklicuje tudi na to kar je izjavila Črnomaljska sodnija I. 1883 deželnemu zbora po takratnem deželnem poslancu kot vzrok rastoče revščine. Poročilo se glasi: Dalje škoduje kmetijstvu dragoceno popivanje o priliki ženitve. Pripravlja in poje se po dva vola, dvn.set puranov, dve teleti, rac, piščet, po dvajset vagimuv pšenice; popije se po 30 veder vina in se več. Tako po celi teden trajoča pojedina kmeta več poškoduje, kakor celi požar (poročilo deželnega odbora gledé agrarnih razmer I. 1884 str, 141). Da je stvar pretirana, mi bo vsak pritrdil. Ako pa tedanji g. deželni poslanec pove vsaj eden slučaj, kje se je tttliko pojelo in popilo, mu bomo verjeli, ako pa tega ne dokaže, moramo to imenovati — očitno neresnico.
Zopet tu je lep vzgled vsem kmetom, kako je treba previdnim biti pri volitvah, posebno pa se gg. žiiitanom in svetovalcem, ker ravno tem kmetje zaupajo, da jih zvolijo, da gi'edo potem poslanca volit. Volimo takošne poslance, ki nas bodo pri vladi zagovarjali, ne pa grdili. Ne ozirajte se na to, kateri bo dal veČ za pijačo, ampak zberite za poslanca moža, kateremu morete zaupati, da vas bo vsigdar zagovarjal v vseh rečeh, posebno pa, da nam brani katoliško vero in materinski jezik, da je zvest presvitlemu cesarja in mili domovini.
DoBtavek vredništva. Jako nas veseli vaš dopis._ Tudi nam se zdi, da je bilo v zadnjem dopisu iz Krške Doline morda nekoliko preči'no risano; vendar pa zopet ne more nihče tajiti, da se tn in tam pri ženitovanju vfdiko preveč potrosi. Sami smo priča in laliko bi pokazali osebo, ki je imela celih 20 gold, dote — svatovščina pa je trajala od nedelje zveSer do petka zjutraj. To naj bode drugače!
Iz Sodražice 26, aprila, — Rimskim romarjem, kateri nameravajo v prihodnjeTn mesecu majniku s ti'žaškim posebnim vlakom v liim odpotovati, svetujem po lastnem prepričanju to-le:
1, Kupi si vozni ligt za tje in nazaj, shrani ga dobro da ga ne zgubiš.
S. Menjaj par goldinarjev v menjalnici (Wechsel-bank") v Ljubljani ali v drugem mestu, in ne me-^uj novcev v krčmi ali pri agentih, ker iuti si računajo dobiček a tem, da ti dajo 2 liri za papirnat goldinar, za srebrni goldinar pa mnogo manj ~ a T
menjAlnici dobiš p» za papirnat goldinar 2 liri in
7	ceiitesimov
3.	Kjer sf) vlak vstavi, ne hodi predaleč od kolodvora, da vlaka ne zaïiiudià, kakor se je dvema potnikoma primerilo dné 11. aprila t. L, koja sta imela potem áitnosti.
4.	Ko se pripelješ v Kim imej na listu zapisano ime iste krčme kamor želiá v stanovanje in ua hrano iti, ter pokaži isti list ako ne govoriš italijanski, vozniku (fijakarju), ki te bode po najkrajši poti tje pripeljal. Vozniku se plača za vsako nro 1 liro to je 47 ki avstr. veljave, naj bí bodo tudi štiri osobe v enem vozu.
Ker v Kimu ni krčme, da bi se slovansko govorilo, ti svetujem, da greš v nemško krčmo, kojih je tudi zelo malo in »ieer: Zapisi si naslov, da ga zročis ali pokažeš fijakarju: Cav. Angelo Carozzi, Impiegato al giornale „la Voce della Verità", Piazza Kusticucci Nr. 32, 33. Koma.
Isti restavi-ant je zelo zgovoren in poati-ežljiv, je katoliško verskega duha ter urednik „Rimskega katoliškega lista". V letu 1849 je bil kot stotnik v naáej armadi ter je bival na Ogerskem v Komoinu in Aradu in eden mesec v Ljubljani. Isti ti preskiti dobro stanovanje za plačilo na dan po 1 Va lire to je 71 kr., kava 15 cent. t. j. 7 kr. ; južina (obed); krož-mk juhe ali pa mineiti*«, meso z salato, siv in sadje, 2 kruha, litra vina, za 1 liro in 25 ceates. ali 62 kr. skupaj.
5.	Podjetnik gosp. Paulin in pa vis. Čast. gosp. Žitnik nista mogla ysem romarjem povoljno vatreći
8	preskrbovanjem za stanovanje in hrano; le Čudno se nam zdi, da je bila cena za stanovanje in hrano aa 2 lili povišana, kakor je bilo za prosto ljudstvo v „Slovencu" nam naznanjena, da dobimo vse potrel>no po 4V3 lire na dan; a ko smo tje prišli, plačati smo morali skozi dva dni po 6'/3 lii" in potem smo šli v gorej imenovani hôtel, kjer smo bili bolje poatreženi po istej ceni kakor sem jo preje naznanil.*)
Dobro vino belo ali Črno dobiš po krčmah po 40 Cut. — 19 kr. liter; ljudje so prijazni, iii-sebuo ťadi s takim občujejo, ki prav dobro italijaii.'flio ne govori, ravno tako ko pri nas italjan slovensko, kojemu se tndi včasi posmejemo. V vsem mestu slišal niaetn kletvice niti videl pijanega. To je lepo; a pi-e-variti pa le znajo v krčmi in drugod. Ko se voziš 2 fijakarjem v eden ali drugi kraj, bode te spreiiiijal pri vozn 1 ali 2 dečka, koja milodar prosita in tečeta Í galop kot konj, ter če enemu kaj daruješ, bode jih T naglici priteklo po 20 ali Še več. Če nisi dosti ^ogat, je najbolje da maš nas avstrijski drobiž, ker ^Ito daš 1 krajcar ali šterak, ti ga bode prosnjak iiiizaj dal s povdarkom, da ga ne mara, ker ga ne pozna.
Ako potiyeš nazaj črez Benetke, pojdi na v^čeijo sli kosilo v hotel „Sandwirth" tam bodeš dobro in po nizki ceni postrežen. V Padavi zelo dobra krčma: Albergbi Ristoratore e Birana Man ď Oro, Cambero, Antonio Pero, Ponte Altina.
DomaČo vesti.
, (Vmesčeni) so bili 24, aprila v IJubljani;
g. Pr. Po vše, dosedy župnik na Jezici za kanonikat v Noyom Mestu i g. Simon Zupan na
_ . •) Kolikor ïmo slišali mi, je bil paf najyei kriv ff. Pavlin, P je obetal iesai ni spomnil. G. Žitnik pa se je tmđa tolikii — prebil, da je zuluiUl zahvalo — pa tudi pomilovatýe.
Župnijo na Ježici; g. Matej Sitar na ínpnyo T Šent-Jurju pri Šmariju; g. župnik Andrej Šimenec na župnijo v Šeiit-Lovreucu pri Trebnjem.
(Za župnijo S u h or) je predlagan Í. g. Peter Ogrin, župnik pri Sv. Duhu pri Krškem.
(Prezentován) je za ťaro Šent-Jurje pri smaiji g. Matej Sitar, doklej kurat v Št-Petru na Notranjskem,
{R a desk i sodnik Baab) je umirovljen. Cesar so mu podelili naslov in znača,i deželne sochiije svetnika.
(Imenovani so:) Davkarski kontrolor Lovrenc Verbič v Novomesto davkarjem za Pustojno; dav-karska pristava Maksimilian Iji lek in Ignacij Kline davkarskima kontrolorjema, prvi za Knško, drugi za Brdo; davkarska praktikanta Ivan Jereb in Albin Flack in računski otifijal France Kos davkarski pristavi. — Prestavljeni so sleitečí davkarski uradniki; Kontrolor Fi'ance G regorič iz Krškega v Novomesto, pristav Alojzij Mušič iz Črnomlja v Ljubljano, Miro-sUv Zaciila iz Radovljice v Novomesto.
(Odlikovan) z zlatim križcem s krono za zasluge je bil g. tinaUiv Strgar, zdravnik pri artilerijskem polku. Št. 13 v Zagrebu. Imenovani gospod je brat okrajnega zdravnika v Logatcn, g. Stanko stergarja in tukajšnjega okrajnega tainika g. Ludo-vika Stergarja, ter znan še iz njegovega šolanjs na novonieškej gimnaziji in je še zdaj kot izvrstœ pevec v dobrem spominu.
(Slovensko katoliško politično dr»-stvo v Ljubljani) ima namen delati za to, da ho naš narod organizuje na edino pravej katoliakej podlagi, da si pribori pravice, katere nam ^^edo po Bog» ill uaravi. Vredno je vse podpore vnetih rodoljabov. Pred kratkem so se zbrali nekateri gospodje tafcíy * posvetovanje ter med drugim tudi mislili, da je jžco potrt^bno, da se to di'uštvo bolj in bolj podpira tuđi pri nas na Dolenjskem ; pristopajmo kot članovi 1 Letni donesek je samo eden ťorint. Skupno se postavimo ▼ bran skupnemu sovražniku — liberalizmu. — IzrckH so pa gospotije tudi željo, naj napravi to politično društvo prej ko prej eilen ali dva javna shoda v novomeškem okraju. Naš narod je poduka jako potreben — ali tudi željan; ljubljanski gospodje pa imajo iz-TJ'stnih govornikov dovolj, ki bodo znali vnemati naše dobre ljudi za vse dobro in blago. Le pridite, ne čakajte, da steče dolenjska železnica — do tje bi biío predolgo odkladati! — Sjiluh je želeti, da ono pre-koristno društvo bolj jtroilre med narod tiaŠ; gornje avstrijsko politično društvo ima nad 30.000 članov — kaj pa nase? Moi'da bi se dala tudi pravila ka) pr&-narediti v smislu, da bi društvo laglje razširjevaJa svoje delovanje povsod po ožjej našej domovini? Nova đru.štva politična snovati bi se reklo pač le moči cepiti, a delovanje je vendar istinito povsod potrebo»,
(Živinske potne liste) je vsled ukaza c. kr, deželne vlade treba v bodoče priskrbeti tudi za prašiče, ki ae dovajajo na semnje ali dražbe, drngače ne bodo na semenj pripuščeni, njih lastniki pa ostro kaznovani.
(Bivii notar v Mokronogu) sed^ v Olto-lyem Grada na Štajarskem, g. Fišer, je umrL
(Na Mirni) so dobili lepe nove org^. Napravila sta jih brata Zupan i» Kamne Gorice da
Gorenjskem.
(Požari.) 18. aprila je gorelo v Pleáevká šnit-hdak^ ÛLre pri Žužemberku. Tram gaspudarjem ja
Izgorelo vse, ietrtemu pa samo gospodarsko poslopje. Znži^ali so otroci, ki so zakurili na pođu. — V Koi'ijm Krške fere je pogorela lioata. Zažgali so pastirji. — Na Grorjancih pa je gorelo več dni in n» razliSnili krajih. Posebno veliko škode je v hrvatskih državnih gojzdih.
(V Metliki) se je leta 1892. zaklalo: 188 volov, 45 krav, 72 telic, 339 telet, 19 ovac, 46 jagojet, 38 koz, 282 svinj — skupaj 1028 glav.
(Mestna hranilnica Ij ublJIanaka) je razposlala računski zakljuĚek za leto 1892. Iz njega raz-TÍdimo, da hranilnica vedno holj na|>reduje; zmagala je vŽe težave, ki so neizogibno sklenjene pri snovanju taeih zavodov. Čistega dohička je imela zadnje letr» 1686 gi)ld., 1891. leta pa samo 226 gold, in prvo leto — nii.
(Zgodnje pomladi) smo se nadejali, ker nam }e zgodaj bežal sneg ter nam zasijali krasni, jasni inevi. Toda mrzla burja je pihala več, nego mesec dni ter zadržala rast, zemljo pa posušila tako, da kar xya. Eadi suše ljudje trpe mnogo; z lačno živino miOTajo dovažati vodo iz daljnih krajev. Žita bodo iiedka, ker se ne morejo ohraščati, pomladi sejano in Bajeno ne more iz zemlje radi pomanjkanja vlage. Tudi na ťravnikih zopet ni upati dosti pridelka, Bog nam podaji kmalo dobrodejnega deža!
* (Oslovski s [I o rt.) Neki gospod v bJižnem mestu na D. je jako praktičen Človek; kajti sedaj v stebih časib in sploh v ćasih pasjih kontnmadj pomagati si mora pač vsakdo, kakor vê in zna. Ta gospod ima nami-eČ mesto psa, „oslička" za svojega zvestega spremljevalca. Dolgouhega štirinožca izvežhal ai je goBpod kakor psa, ter ga spremna po sprehodili io krčmah. V krčmi vleže se osel v kot in čaka gospoda — pod mizo meuda ne more, a vendar za go-tOTO ne vêmo. Goapod si menda misli stem prihaniti
«BO sitno pasje obdaČanje, pas cedo kaki sodnijski kazni i t. ď
torbice in ogniti se Umevno je tudi, da
Ï€jd£o osel varuje svojega gospođa pred nočnimi tatovi, lAo mu le po „svoje" naznaniti hoče. In ravno tako fciiko osel, če ima dolg rep — privleče gospoda domov, nko bi o času dobre vinske letine bil v kaki nevarnosti ali stiaki. — Praktičnega ima tedaj varuh osel dovolj, mogoče je, da se tudi kje drugod kmalu razširja — oslovski sport,
V mesecu aprilu v Novo Mesto vračujoča se pisma: Judež, Divide — Jančič, Springfihi — Centa, Brunndorf — Sess, Brungwelt — Čeh, Baiak — Maluati, Ebersbach — Prime, Prasberg — Šuštar, 8t. Louis — Kristan, St. Louis — Bačar, Varasd. TBplitz — Ijovranèié, Karlovac — FrOhlicli. Treffen -- Fink, Billichgratz — Berot, St. Wul^ang ^ JRađežek, Pittsburg — Piazzi, Traunik — Miklavčič, Cirklach — Poglajen, Tuplitz — Haribar, Fallnrb — Mausar, Bluf Strit — Mikec, Lekenik — Kapach, Kamnik — Korbar, Zagiab — Herdo, Laibach.
Kleparski pomočnik,
Inujen za vsako delo, dobi precej delo pri gosp. Avfl. KOssel-u, klepargkemn mojstra v Kudolfovem. Tudi sprejme isti
icář deíka,
nteri ima veselje se učiti kleparske obrti ter je »tar 18 do lâ let in dobrega zadržaMja.
Ustnica uredništva.
Zaradi pomaujkatija pnmtora je nekaj dopUoT iEostalo kar naj ceujen drtpisovalui blagovole »prostiti.
Išíe se pritliíno stanovanje
bodisi v Novem Mestu ali Kandiji, katero bi bilo pripravno za kolarsko ali mizarsko obrt, obstoječe iz prostorne delainice, kuhinje, ene sobe in kleti. Ponudbe naj ee blagovolijo poslati Poste restante Metlika, št. III.	(114-2>
Vsled konkurenčne obravnave 7. marca 1893 razpisuje se za napravo, oziroma popravo farovŠklh gospodarskih poslopij v Šentpetru pri Novem Mesta zmanjševalna dražba
dné 3. maja t. I. dopoldne ob 9. uri v Šentpetru.
Skupno dalo je cenjeno 8093 gld. 45 kr. Podjetnik mora jamčevine zgora imenovíwia cene bodisi v gotovini, hranilničnih ki^igali afi di-ugiti avstr. vrednostnih papirjih vložiti.
Stavbinski splfištii in posebni pngoji, načrti itd. 80 na razgled v župnijski pisarni v Šentpetru.
ios. Borštnar,
(107)	Btavbonega odbora MĚetňík.
Na prodaj je lepo posestvo
v Močvirji pri Biiíkl katero se sestoji z hiše, půda, hleva, svinjaka, dvojnoga kozolca (dopler), kašČo, sadnega drevja, njiv za biiio 70 mernikov posetve, hoste 100 johov (deloma stare in mlade.) Nataiičneji pogoji
se^jivedo pn pratičiški Metko, h. štev. 6.
v gorenjih Šmarjetskih Toplicah obstoječe iz 28 oral zemljišča. 3, his, z lepo hišno opravo, huhtnje s âte-diliiiiii ognjiščem (Ši^arherdom), 2 vodnjakov, 2 vrto*, 3 hleti, 2 podov. 2 senic, 9 svinskih hlevov, 2 hlevov; drvarnice 8 štantov kozolec s podstreŠkom, pepelav-nice za hig (potaše) kuhati in kovaćnice z orodje«, Vse je še v jako dobrem stanji in se takoj proda pod ugodnimi pogoji. — Več o tem povè

Marija Barhorič,
v Gor, TopUoah, posta Šmarjeto.
Vdova grajšćaka íeli dobití službe
gospodinjstva
ali pa pomočnice flospodinji. Tudi pri kmeti sivu m razume. Blagovoljne poundbe naj se pošiljajo na S. Haring v Črnomlji.	(95-2)
V grajščini Stari Ribnik blizo Metlike se odda T najem pod ugodnimi pogoji 8. maja t I. na tri ali šest let	(98-8)
S3aIÍEÍ<
na tri tečaje z dobro opravo, z nekoliko orali zemljfŠM in vrta poleg mlina. Ponudbe naj se pošiljajo pismeno ali nstmeuo na oskrbniâtvo grajáčine Ribnik pri MetUkl.
asasasiasaEgsssB^
Herman Kofler,
urar v Novem Mestu
naamanja slay, občinstvu, da je na glavnem trgu v prodajatnici g. G. Forgacs-a. zlatarja
trgovino z urami
odprl. Vsa v to stroko spadajoča popravila prevzema ter hitro In natančno proti poroštvu zvrsujfi.	(06—2)
Služabnik za gospôdo
se sprejme t graščini Pleterskej pri Št. Jerneju. Biti aiora zveden v službi, razumeti tudi nekoliko vrtnarstva ter znati nemško. Prepisi spričeval in pi tporočil Qaj se pošiljajo na oskrbništvo graščine v Ploterjah (Forst- und Domanenyerwaltung) pri fient-Jerneju.
Naprodaj je ob okrajni cesti pri Žužemberku po jako uizki ceni
2 vrtom, prostorom za hiso zidati, kakor tudi les, apno in se lunogo druzega za zgraditev hiše. Ponudbe naj se pošOj^o na lastnika
M. I*onikvar,
(101—3)	Cegelnioa pri Ž ižemberkn.
m Citre,
Se jako dobre, so naprodaj, kje, pove vredniStvo „Dol. Novic".	(]gj)
Naprodaj je po jako nizki ceni
WSr lepo posestvo
»tstojeiie iz zidane hise z opeko krite, hieva, svinjaka, kozolca, vrta puleg luâe, njive za 14 mernikov posetve, ^eČ se izvé y Kandiji štev. 49	(104—2)
Suhe deske
80 naprodaj na drobno vsako saboto v Soteski na žagi po nastopnih cenah in sicer meter v širjavi;
Va palca debele po gld. —.90,
v
n »
D ii
n
n n n ti u
TT
1—,
1.20, 1.40, 1.70, 1.90, 2.20.
Knez Auerspergov logarski urad
v Soteski, pošta Dvor. (78-8)
Na prodaj!
v Kandiji št. 29 poleg Novega Mesta je naprodiý hiša z lepim vrtom in tremi njivami Ponudbe naj se )>ošiljajo na K. Pelko, 697 W. 18 Strit Chicago III North
America.
(105-2)
postori sedan e oošte
na glavnem trgu pripravni za prodajalnlco &U gostilno se oddajo v najem počenai meseca avgusta t. I. Natančneje pové lastnica pl. Fichtenau.
s: Dva dečka S
13 do 14 let stara, iz dobre družine, katera znata tndi nekoliko nemški, sprejmem ju takoj v svojo prodajalnico s špecarijskim blagom.	^^^^^
(112—;;)	trgoTeu ua Bakekn.
Izurjen cerkovnik, Zavarovanje zoper toča
* dobrimi spričevali želi službo dobiti. Prosilca pové ^đništvo tega lista.	(108^2)

Udano podpisani naznanja si. občinstvu, áft je I. maja t. I. v Kandiji, stev. 20 (Mo-horčiča hiša) delalnico in prodajalnico
za voščene svece in sladčice
odprl. Zagotavlja se, želji slavnega občinstva s hitro postrežbo, dobrim, pristnim blagom in jako nizko ceno vatreći. Priporočaje se za obila naiočil, beležia
na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem
prevzema po jako nizkih cenah
generalno-agentstvo v Gradcu
[119—Ij (Bureau Thonet-Hof, Pfarrgasse, 2)
flffersko-francoslífiíía lavafotfalneia dfušlva
= „Fráidco-llyugroiSíi-.
023-1)
Z velespoátovanjem Franc Muren,
svečar v Kandiji.
Skoda se toiSno pregleda in povrne. Ako kdo želi, se zavarovalnina plača še lé jeseni. Društvo je izplaial» doslej vže čez 80 milijonov gotd. kot povrnitev škoda svojim zavarovancem. — Kdor žeti prevzeti agentstvo, naj se obrne na zgoraj imenovano glavno agentstvo» ki sprejema ponudbe ter daje pojasniU.
76 stran.
DOLENJSKE NOVICE.
Zobozdravnik A. Paichel
ustavlja	^
umetne zobe in zobovja g
brez bolečin, plombira ter vse zobne operacije ^ izrrŠTije. Prebival bode v Novem Mestu skozi ^ 09cm ďni pričeněi s î. majem. Ordíniral botîe TSaki dan od 5.—6. v.re popoludné v gontilni jití ^Sdnm'',	(loo-2)
_m&ê
Imam
pea fc-
(Leonberger Bernartl(ner) izvanredno dobrih lastnost, na migljaj vé moje iuímIí, za ktftorega iáíem radi pasme enake psice. Ponudbe prosim pod Š. L. na opravni-štvo „Dol. Novic."	(^0-3)
Jako znamenita železna tovarna na Štajerskem poltene, zmnožne in strokovno zvežbans
Zahvala in priporočilo!
Zalivaljevaje se slavnemu občinstva za dosedanje zaupanje, se usojava tem potom naznanjati, da sva z dnem 6. aprila kupila in prevzela tudi občeznano
trgovino in kupčijo
z mešanim blagom po ranj. g. Vinko Verhov-šeku v Trebnjem na Dolenjskem,
Kakor do sedaj, tako bodeva tudi nadalje si prizadevala slavno občinsitvo v Mokronogu in v Trebnjem v vsakem obziru točno, po ceni, in z dobrim blagom postrečl, proseč, da nama tudi v prihodnje dosedanjo naklonjenost ohranite,
JHohronog ' Trebnje, 15, aprila 1893.
Sbil in Petrovcič
„pri Škofu."
m
[KA
m
en 8-S)
i-)

se
(79-a)
zastopnike
9>
kateri v svojem delokrogu i-^dno potu.iejo. Poniidbe oaj se pošljejo pod znameiijem »G. 5890" Rudolfu Mo«se, na Dunaj (Wien).	(S2—3)
V najem sc odda hîsa
stoječa tik cerkve z dvema sobama, vrtom, kletjo po Jako ni2kí cení. — Ta kraj je posebno pripraven za kakpga crevljai'ja. Natančneje sb izve pri uredništvu -Dol. Novic".	(if)3-s)
kovač s skuíínjo.
Kovačija leži ob deželni cesti Ribnica-Rakek. Oženjeni imajo prednost. Stanovanje in orodje prosto.
Pouudbe na opravništvo „Dol. Novic" pod T. L
Dva živinska hlapca
se sprejmetH tAkoj pod ugodnimi v graščini Srebrnce pri Novem Mestu.	(123—i)
Proda sa prostovoljno
veliko posestvo,
ktero senaiiaja blizo Gracarjevega Turna (Feistenberg).
Več pove vrednistvo teg-a lista.	(97-fi)






Vprodajaluici Franc Kastelica
v Kandiji se dobiva: Škropilnica inženirja Živica proti peronosperi.
Ceua popolne škropilnice, obstoječa iz sikalice, pripravljenega lastnega brentača in zvezne cevi 10 gld. Cena same sikalice s cevjo 8.50 gld.
Modra galica za škrofjljenje trt, krompirja, dreves itd. se dobiva na drobno in debelo.
Lucerna detelja, garantirana proti židi, semena raznih trav.
Koruza v vsaki mnoíini po najnižji ceni.
Mavec ali gips za travnike.
Dalje priporoča veliko zalogo špecerijskega in železnega blaga, nagrobne križe in razne v zeleznisko stroko spadajoće stvari.	(ii3-2)
Stare železniške sine in trsje (stukatnro) za obo-kanje, dober Roman- in Portland-Cement za vodnjake.



KoTOmMto; Odgovorni nrediúk dr. lotip Mvlnko^ - lad^ftU^j, uloimk m tiiku 1. Kr^