Ano TLeto) XIV. (9)
No. (Štev.) 38

“ESLOVEN1A LIBBE”

BUENOS AIRES.
20. SEPTEMBRA (Setiembre) 1956

DELAVSTVO VELIKE BRITANIJE
ODBIJA SODELOVANJE
S SOVJETSKIMI SINDIKATI

London, začetek septembra

Zveza britanskih strokovnih organi¬
zacij (T.U.C.) je na svojem nedavnem
kongresu v Brightonu z veliko večino
glasov odbila predloge za sodelovanje
s sindikati za železno zaveso in s Sve¬
tovno federacijo sindikatov, ki jo vodi¬
jo komunisti. Kongres, ki je zasedal od
3. do 7. septembra je v tem vprašanju
izglasoval zaupnico generalnemu svetu
zveze, ki stoji na stališču, da med svo¬
bodnimi delavskimi organizacijami Za¬
hoda in takoimenovanimi “sindikati” v
komunističnih državah obstojajo tako
globoke razlike, tako glede svrhe sin¬
dikalnega gibanja kot glede svobode po¬
sameznika, da je sleherna skupna disku¬
sija nemogoča.

Zveza, ki skupaj predstavlja preko
8.260.000 organiziranih britanskih de¬
lavcev, je to svoje stališče že ponovno
potrdila na vrsti povojnih kongresov.
Toda letos je nastopilo nekaj novih či-
niteljev spričo katerih je bilo videti
manj gotovo kakšno bo stališče kongre¬
sa. Razpustitev kominforma in drugi
znaki spremenjene sovjetske taktike, ki
vsi merijo na popuščanje mednarodne
napetosti, so bili glavna opora tistim
delegatom na kongresu, ki so terjali ob¬
novitev sodelovanja s Svetovno federa¬
cijo in s sindikati v komunističnih de¬
želah. Takšno sodelovanje, da naj bi
bilo v korist mednarodne solidarnosti
delavskega razreda. Parole te vrste bi
utegnile, kot je marsikdo mislil, nalete¬
ti na odmev v sedanjem času, ko se bri¬
tansko sindikalno gibanje občutno na¬
giblje na levo v vprašanjih notranje go¬
spodarske politike. Kongres je na pri¬
mer nekaj dni pred debato o stikih s ko¬
munističnimi organizacijami enoglasno
odobril resolucijo, s katero se malone
napoveduje vojna gospodarski politiki
torijevske vlkde. Zavrača apel finan¬
čnega ministra Macmillana za vzdrže¬
vanje od novih mezdnih zahtevkov In
hkrati zahteva vrnitev k planskemu
gospodarstvu. Končno je treba omeniti,
da smo bili vprav letos' priča novemu
vtihotapljanju komunistov v' ključne
postojanke nekaterih pomembnejših
strokovnih organizacij v Britaniji, na
primer v vodstvo sindikata strojnih de¬
lavcev in sindikata rudarske zveze.

Vendar je debata jasno pokazala, da
se britansko delavstvo precej dobro za¬
veda ugodnosti, ki jih uživa v svobodni
družbeni ureditvi in je obenem dovolj ob¬
veščeno, da ve kakšni so končni cilji
Sovjetske Rusije in njenih sindikalnih
organizacij. Generalni tajnik zveze Sir
Vincent Tewson je v tem oziru povda-
ril, da se težnje Rusije in svetovnega
komunističnega gibanja sploh niso prav
nič spremenile v zadnjem času, njihov
cilj je še vedno osvojitev sveta. Raz
govarjati se s sindikati iz komunistične¬
ga bloka, da nima prav nobenega smi¬
sla, ker ti sindikati niso svobodni, da
bi se lahko potegovali za koristi svojih
članov. — Da so sindikati v totalitarnih
deželah zgolj orodje v rokah države, je
v jarki luči predočil predstavnik zveze
občinskih uslužbencev, ugledni britanski
sindikalist Jack Cooper, ki je priklical v
spomin vtise s svojega obiska v Jugo¬
slaviji. Jack Cooper je naglasil, da bri¬
tanski sindikati ne morejo imeti prav
nič skupnega z delavskimi organizaci¬
jami v Jugoslaviji. Ko se je na primer
zanimal za odmerjanje dohodkov delav¬
stva v državi, ki jo tako vneto progla¬
šajo za “delavsko”, mu je nek jugoslo¬
vanski funkcionar pojasnil, da država
celotni narodni dohodek že v naprej
razdeli po določenem ključu; nekaj od¬
pade na vojsko, nekaj na investicije, ne¬
kaj na delavske plače itd. Država torej
že kako leto v naprej določi delavske
dohodke. Ni govora o tem, je rekel
Cooper, da bi delavstvo kot tako imelo
kakršnokoli besedo pri odmeri svojih
plač in. prav tako ni govora o kaki pra¬
vici do stavke. Skratka, v Jugoslaviji

— kot seveda tudi v vsqh drugih komu¬
nističnih državah — sindikati ne morejo
vršiti tiste temeljne naloge strokovne
organizacije, ki je zaščita delavskih ko¬
risti.

Nek drug delegat — B. A. Bagnari,
predstavnik pisarniških nameščencev

— je v ognjevitem govoru opozoril na

SUEZ MED ZAPAD0M IM VZHODOM

Po neuspešnem zaključku kairske kon¬
ference, na kateri je Egipt odločno od¬
klanjal sleherno možnost o kakršni koli
tuji kontroli nad sueškim prekopom, je
Nasser objavil svoj načrt o sklicanju
konference držav, ki uporabljajo Suez
in drugih, ki so zainteresirane na tem
vprašanju. Na njej naj bi sestavili
mednarodni posvetovalni organ, ki bi
pomagal egipčanski sueški družbi pri
upravi in vzdrževanju prekopa, ne bi
pa imel ta organ kakršno koli oblast
nad ožino, ki bi bila v opreki z egip¬
čansko suvereniteto nad prekopom. An¬
glija in Francija sta Nasserjev predlog
takoj odklonili, USA pa ga je vzela v
pretres.

Konferenca vzhodnega bloka

Nasserjevemu predlogu so se odzvale
vse države sovjetskega bloka, vključno
Jugoslavija, arabske države, Indija, In¬
donezija, Cejlon, vsega skupaj nad 20
držav. Anglija in Francija sta predloži¬
li sueško zadevo Varnostnemu svetu v
obvestilo, ne da bi zahtevali akcijo pro¬
ti Egiptu. Eden in Mollet sta tudi obja¬
vila, da bosta Anglija in Francija upo¬
rabili vojaško silo proti Egiptu le v
skrajnem slučaju, medtem ko je Eisen-
hower na tiskovni konferenci poudaril,
da USA sile zaradi Sueza ne bo upora¬
bila.

Tuji piloti odšli

Bivša sueška družba s sedežem v Pa¬
rizu je potem sporočila vsem svojim
ladijskim pilotom, da smejo zapustiti
svoja mesta 15. septembra. Ta dan je
sueško področje zapustila večina tujih
pilotov, tako da so ostali za vodenje la¬
dij skozi prekop samo egipčanski in
grški piloti. Nasser je objavil, da bo
Egipt smatral za sabotažno dejanje sle¬
herno neprijavljeno odsotnost tujih pi¬
lotov. Zato so vši tuji piloti pismeno ob¬
vestili novo egipčansko sueško družbo o
svojem odstopu, veljavnim z dnem 15.
septembra.

Eden pred parlamentom

Pred britanskim parlamentom, ki ga
je Eden sklical preteklo sredo, je nje¬
gova vlada objavila v sporazumu s Fran¬
cijo in USA ustanovitev Organizacije
držav, ki uporabljajo sueški prekop, ki
bo vzdrževala lastne pilote za vodstvo
svojih ladij skozi prekop. V ta namen
je sklicana za sredo, 19. t. m. konferen¬
ca 18 držav, ki so se bile udeležile prve
sueške londonske konference. Eden ni
povabil ZSSR, Indije, Indonezije in Cej¬
lona. Nasser je na ta Edenov korak ob¬
javil, da ga smatra za težko provokaci¬
jo, ki more povzročiti vojno. Laburistič¬
na opozicija je ostro napadla Edena, da
vodi Anglijo v propad. Oglasila se je
Moskva in izjavila, da pomeni ustano¬
vitev take organizacije težko kršitev
sueške konvencije iz 1. 1888 in nevaren
korak k novi svetovni vojni. Pri glaso¬
vanju zaupnice je Eden zaradi konserva-

vstajo poznanjskih delavcev in je po-
vdaril, da britanski sindikati siceh že¬
le mednarodno sodelovanje delavskih
organizacij, toda takšno sodelovanje
mora počivati na skupnih interesih in
ra skupni ideologiji.

Stališče zveze, da noče imeti ničesar
“uradnega” opraviti niti s Svetovno fe¬
deracijo sindikatov, niti z laži - delav¬
skimi organizacijami za železno zaveso,
je treba pozdraviti. Zanj je glasovalo
več kot 6 milijonov članov, proti dve¬
ma miljonoma. In potrditev tega stali¬
šča je tem bolj razveseljiva, ker priha¬
ja v času, ko si Sovjetska zveza na vso
moč prizadeva, da bi preko svojih agen¬
tur, vpregla v svoj voz delavska giba¬
nja v zahodnih državah.

Upajmo, da bodo tudi tisti, ki še da¬
nes, morda dobronamerno, iščejo zvez s
komunističnimi organizacijami, sprevi¬
deli, da so v zmoti in da bodo spoznali,
da je komunizem v resnici dosle 1 ’ naj¬
hujši izkoriščevalec delavstva. Želeti pa
je tudi, da se mogočna britanska sindi¬
kalna zveza, ki temelji na stoletnih de¬
mokratičnih izročilih, ne bo zadovoljila
samo z negativnim stališčem do komu¬
nizma, z golim odbijanjem sodelovanja
z inozemskimi komunističnimi sindika¬
ti, ampak bo zavzela tudi pozitivno sta¬
lišče do problema in bo zastavila svoje
sile za osvoboditev delavstva, ki danes
ječi pod komunističnim jarmom.

B.G.

tivne večine v parlamentu seveda dobil
zaupnico.

Bulganinova pisma

Bulganin je poslal Edenu in Molletu
osebni pismi, v kateiih ju opozarja, naj
se Anglija in Francija vzdržita neprevid¬
nih korakov, in poudarja, da ZSSR pod¬
pira Egipt. Položaj je nevaren in more
privesti do težkih posledic za zapadne
velesile. Eisenhowerju je tudi poslal o-
sebno pismo, toda o vprašanju razoro¬
žitve in prepovedi atomskega orožja.
Odhod tujih državljanov iz Egipta
Anglija, Francija, Italija in Nemčija
so pozvale svoje državljane, ki so v
službah v Egiptu, naj, če le morejo,
zapuste to državo. Medtem je egipčan
sko vojno brodovje imelo štiridnevne
manevre v bližini Sueza, sovjetske la¬
dje pa so pripeljale nove količine orožj'
in sovjetske pilote za službo v prekopu
ki so jo takoj nastopili.

Konvoji z egipčanskimi piloti
V soboto, 15. t. m., je 41 ladij v kon
voju pod vodstvom egipčanskih in gi
ških pilotov brez težav preplulo suešb
prekop. Egipčanski tisk je to dejstv
prikazal kot dokaz, da more Egipt sar
vzdrževati prekop. Ravnatelj bivše sue?
ke družbe v Parizu Jacques George;
Picot pa je dejal, da verjetno nova orgr
nizacija, ki jo je predlagal Eden, ne b
mogla uspevati, ker samo piloti niso dc
volj za varno plovbo po prekopu. Egip
ima namreč vse ostale naprave v preko
pu pod svojo kontrolo.

Moskva napada Anglijo in Francijo
Nasser je v nedeljo v govoru po radiji
odločno zavrnil Edenovo organizacij«
in izjavil, da bo njena izvedba privedi
do vojne. Moskva Je isti dan obtožil-
Anglijo in Francijo, da se pripravljat.'
na vojno. Objavila je tudi, da bo zadev
s svoje strani predlpžila Varnostnem-
svetu. Irak in Sirija pa sta sporočil
Varnostnemu svetu, da smatrata pri
sotnost francoskih čet na ‘Cipru ko'
grožnjo miru jh varnosti v Sredozemlji
in posredno nevarnost za svetovni mir
Indija posreduje

Indijski Nehru je'poslal v Kairo svo¬
jega odposlanca Mehona, ki je imel z
Nasserjem daljši razgovor potem, ko je
prvi imel polurno konferenco s sovjet
skim veleposlanikom v Egiptu. Iz Kai¬
ra namerava Menon odpotovati še v Lon¬
don. Menijo, da hoče Indija posredova¬
ti v zadevi sueške krize in poskušati
najti mirno rešitev Spora.

Dulles v London '■' t .  novim načrtom
Dulles je iz Washingtona odpotoval v
London, da se udeleži nove konference,
ki je sklicana za Sredo. S seboj nosi
načrt za podporo Anglije in Francije in
Evrope sploh v slučaju težav oskrbe s
petrolejem z Bližnjega Vzhoda. Govori,
jo o ameriškem posojilu v višini BOO mi¬
lijonov dolarjev in o prodaji ameriškega
petroleja Evropi. Dulles tudi meni, da bi
bilo treba pošiljati petrolejske ladje
okoli južne Afrike, namesto skozi Suez.
Prekop bi tako ostal brez zadostnega
prometa in bi sčasoma postal težko bre¬
me Egiptu. Na ta način bi zapad prisilil
Nasserja na nova pogajanja za medna¬
rodno kontrolo te vodne poti. Pomorski
strokovnjaki menijo, da je pot okoli
Afrike predraga in bi morali povečati
petrolejsko brodovje vsaj za 40%, če hi

M presMemte sle la 0 . E. A. llego
esa višati a eflciai

Llego a esta Capital el presidente del
Consejo de la Organizacion de los Esta-
dos Americanos, doetor Cesar Tulio Del-
gado, quien ha sido declarado por el go-
bierno argentino huesped oficial. El via-
jero permanecera hasta el jueves pro-
ximo.

Fue recibido en el aeropuerto de Ezei-
za por el ministro de relaciones exte-
riores y culto el embajador de Colom-
bia, doetor Abelardo Forero Benavides;
el embajador argentino ante la OEA,
doetor Eduardo Augusto Garcia; el jefe
de ceremonial del Estado, senor Rufino
Laspiur; el direetor de relaciones publi-

cas del Ministerio de Relaciones Exte-
riores, ministro Julio Cesar Banzas, y
otros funcionarios de ese departamento
de Estado.

El doetor Delgado dio comienzo a sus
actividades oficiales con un homenaje a
la memoria de San Martin, consistente
en la colocacion de flores al pie de su
monumento. Posteriormente visito al
ministro de relaciones exteriores, y des-
pues fue recibido por el presidente provi-
sional de la Nacion. Un cuarto de hora
despues presento sus saludos al vicepre-
sidente.

Obisk predsednika Organizacije
ameriških držav

V Buenos Aires je prispel na obisk
predsednik Sveta Organizacije ameri¬
ških držav dr. Cesar Tulio Delgado.
Argentinska vlada ga je proglasila za
;osta države.

Na letališču na Ezeizi so visokega gosta
iprejeli in pozdravili minister za zuna-
ije zadeve in bogočastje, kolumbijski
veleposlanik pri argentinski vladi, ar-
jentinski veleposlanik pri Organizaciji
.meriških držav, šef državnega ceremo-
liala in višji funkcionarji zunanjega mi-
listrstva.

Svojo uradno funkcijo v Buenos Ai¬
resu je dr. Delgado začel s poklonitvijo
spominu generala San Martina. Na
vznožje njegovega spomenika je polo¬
žil venec, zatem je obiskal ministra za
zunanje zadeve dr. Costo ter imel z njinj
daljši razgovor. Sprejet je bil tudi pri
začasnemu predsedniku republike ge-
ralu Aramburu-ju. Svoje pozdrave je
pa izrazil tudi podpredsedniku republi -
ke kontraadmiralu Rojas-u.

IZ TEDNA

Volilna kampanja v USA se nadalju-
e. Demokratski govorniki opozarjajo
voje volilče na nevarnosti, v katere vo-r
li republikanska vlada državo in pred¬
vsem napadajo Dullesa zaradi neodločr
losti v vodstvu ameriške zunanje poli-
,ike. Dobesedno ne omenjajo že trikrat
spremenjeno ameriško politiko do Egip-
ia v zadnjih petih mesecih, vendar je iz
govorov rdzvidno, da letijo mnogi očitf
ki tudi na ta problem, časopisje trdi, da
je očitno, da USA že dolgo ni imela t%y
ko malo sposobnega zun. ministra, ka¬
kor je Dulles. Eisenhovver pa je pozval
republikance, naj he zapadajo malobriž-
nosti, ki jo je opaziti v stranki vsak dan
bolj. "• i

(  V "VVashingtonu se je v ponedeljek za¬
čela kortferenca ameriških držav, na ka¬
teri razpravljajo o gospodarskem raz¬
mahu obeh Amerik. Konferenca je po¬
sledica dogovora med ameriškimi pred¬
sedniki na panamski konferenci 22. ju¬
lija t. 1.

V mestu Nitcheroy v Braziliji pri Rio
de Janeiro so morilci ustrelili v uradu
šefa vrhovnega sodišča države Rio Myr-
taristedesa Toledo Pizo. Ni znano, če je
umor političnega značaja ali pa posledi¬
ca krivičnega sodnega postopka. Zadeva
je v preiskavi.

Argentina, Brazilija in Uruguay se
iri pravi ja jo na konferenco SATO. Ve-
/erjetno bodo določili Montevideo za se¬
dež konference.

Papež Pij XII. je govoril zdravnikom,
ki se udeležujejo Kongresa katoliških

V T ED EN

zdravnikov v Rimu in poudarjal, da
zdravniška znanost ne more nikdar do¬
voliti evtanazije, odprave plodu in dru¬
gih zdravniških posegov, ki z vso jas¬
nostjo naprotujejo božjemu zakonu.

Francija se nahaja pred težko gospo¬
darsko krizo, ter je bil Mollet prisiljen
posvetovati se s člani svoje vlade o se¬
stavi novega državnega proračuna sre¬
di resnega položaja, v katerem 1  je Fran¬
cija v Alžiru in zaradi Sueza. • - j-
Hruščev je iz Moskve odpotoval v Ju¬
goslavijo. kjer se bo nekaj čaša “mudil
na oddihu”, kakor je objavila Tass. i
EOKA na Cijiru nadaljuje S ' svojimi
napadi na britanske in' francoske vojaš¬
ke postojanke. Objavila je, da ne bo pri¬
stala na pogajanja z okupatorji, dokler
se ne vrne škof Makarios iz izgnanstva.

Francoska vojska v Alžiru je zaple¬
tena v hude Itorbe z  uporniki. Na obeh
straneh je bilo v zadnjih diieh veliko
žrtev. Uporniki so dobili nove pobude
za. srditejšo borbo proti Francozom za¬
radi uspešne Nasserjeve sueške politike.

USA je pozvala ZSSR, naj opusti svo¬
je teritorialne zahteve , do Japonske in
čim prej sklene mir s to‘ državo. Na po¬
dobno prošnjo iz Tokija je ZSSR odgo¬
vorila, da je pripravljena znova začeti
pogajanja za mir.

Rdeče kitajske čete so ponovno vdrle
v Burmo in zavzele velike predele te de¬
žele. Rangunska vlada je poslala oster
protest v Peking. Kitajci so zasedli naj¬
važnejše prehode iz Burrtie v Tibet in
Assam.

hoteli zadostno in dovolj hitro zalagati
predvsem Evropo s petrolejem. V na¬
sprotnem slučaju bodo v Evropi prisi¬
ljeni petrolej racionirati in zvišati cene
vsej ostali produkciji. Temu pa sledi no¬
va težka gospodarska kriza.

IPešigkM® sovjetskega gospodarskega prodi¬
ra« Ja v katinsko Amerik®

plomatske odnose za sedaj samo z Ar¬
gentino, Uruguayem in Mehiko. Zato bi
moglo tako Mikojanovo potovanje imeti
za ZSSR nasproten učinek.

Reakcija javnega mnenja in pomanj¬
kanje pripravnega diplomatskega stro¬
ja za propagando na široki podlagi bi
mogla povzročiti nezaželjen odpor pro¬
ti sovjetskim gospodarskim ponudbam.
Države, ki bi za sovjetski gospodarski
razmah prišle v poštev, pa se istočasno
verjetno hoje izbruha navdušenja lokal¬
nih levičarskih in protiameriških sku¬
pin.

Resnična nevarnost pa po mišljenju a-
meriških gospodarstvenikov leži drugje.
Skoro vse južnoameriške države, z iz¬
jemo ene ali dveh, nimajo sredstev za
uspešno izkoriščanje svojih petrolejskih
bogastev. Politično ne morejo ali nočejo
povabiti severnoameriški kapital za po¬
živitev te industrije. Tozadevna sovjet¬
ska pomoč, podana v taki obliki kakor
so jo ponudili Indiji, bi mogla postati

Komunistično gospodarsko prodiranje
v latinsko Ameriko postaja po mnenju
severoameriških političnih osebnosti po¬
lagoma vedno bolj učinkovito. Menijo,
da ZSSR igra pri tem čakajočo igro. Do¬
voljuje satelitskim gospodarskim odpo¬
slancem prihajati in odhajati — ne da
bi dosegali kakršne koli vidne uspehe —
obenem pa daje vedeti zaostalim južno¬
ameriškim državam, da ima na razpo¬
lago široko gospodarsko in finančno po¬
moč, če le hočejo zanjo prositi. Toda
doslej iz Kremlja še niso storili takih
velikih gospodarskih korakov z močnim
političnim pritiskom, kakor so to napra¬
vili v južni Aziji.

V zvezi s temi načrti pripravlja Mi-
kojan, moskovski gospodarski strokov¬
njak, daljše potovanje po Južni Ameri¬
ki. V Washingtonu menijo, da je tak
obisk vsak trenutek mogoč, pa zaenkrat
pripisujejo tej možnosti le propagandni
značaj. Reakcija latinskoameriških dr¬
žav je bila doslej hladna. ZSSR ima di-

silno privlačna zanje. Nove sovjetske
vrtalne naprave, ki jih v USA smatrajo
za manj vredne od svojih te vrste, toda
so dovolj dobre, da se zanje zanima celo
več severnoameriških petrolejskih družb,
so napravile v ostalem petrolejskem sve¬
tu dober vtis. Nič manj zanimanja za¬
nje ne kažejo tudi južnoameriške drža¬
ve.

Sovjetska pomoč za razvoj petrolej¬
ske industrije bi zato mogla najti v juž¬
ni Ameriki ugodna tla, če jo ponudijo
brez političnih zahtev in z ugodnimi ne-
dolarskimi plačili. Protiameriško razpo¬
loženje, ki sedaj ovira severnoameriške
gospodarske investicije v južnoameriške
države, bi mogli sovjeti uspešno izko¬
ristiti v svoj prid.

Komunistični blok ima še druge go¬
spodarske prednosti za južnoameriške
države, ki jih USA ne morejo nuditi.
Na Madžarskem, n. pr. izdelujejo maj¬
hne Diesel lokomotive, kakršnih v USA
nimajo. Odlično morejo služiti nekate¬
rim južnoameriškim železniškim siste¬
mom. Poleg ugodnosti, da sovjetskemu
bloku ni treba plačevati nabavljeni ma¬
terial z dolarji, ima sovjetsko blago pred
ameriškim še to prednost, da je mnogo
cenejše. Za mnoge južnoameriške drža¬
ve pa kakovost izdelkov ni tako važna,
kakor je njih cena. Sovjetski blok daje
(Nadaljevanje na 2. strani)

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 20. IX. 1956

Na "novem Martine«”

Prijatelj g. Janez Primožič iz Avstra¬
lije nam v pismu, ki smo ga objavili v
zadnji številki Svobodne Slovenije želi
mnogo nadaljnjih uspehov na “novem
Martincu”. Osebno mu na pismo še ni¬
smo odgovorili. Da pa na odgovor ne bo
predolgo čakal, mu ga glede “novega
Martinca” pošiljamo kar po Svobodni
Sloveniji, ker bo urejanje novega slo¬
venskega središča v Buenos Airesu v u-
lici Eamon L. Palcon 4150, gotovo za¬
nimalo rojake tudi po ostalih kontinen¬
tih.

O selitvi Svobodne Slovenije, Društva
Slovencev, Dušnopastirske pisarne, Du¬
hovnega življenja, Oznanila in raznih
kulturnih ter verskih organizacij in u-
stanov iz dosedanje hiše v ulici Victor
Martinez 50 v nove prostore na sloven¬
skem zemljišču v ulici Ramon L. Falcon
4150, smo poročali.

Po načrtu za pozidavo slovenskega
sveta na “Ramon Falconu” bo na tem
prostoru stala velika dvorana. Tu bodo
tudi zidani prostori za uredništva nave¬
denih listov. Sedež bodo imele tudi vse
verske in slov. kulturne organizacije ter
socialne ustanove. Skratka: V načrtu je,
da bo tu na razpolago prostor za vse,
kar potrebuje slovenska skupnost za
svoje delo. Vsega tega danes še ni. Ni
še zbranega toliko denarja, da bi bilo
mogoče v celoti že sedaj izvesti ves ta
načrt. Zato na tem prostoru stoje še vse
dosedanje stavbe. V prvem delu hiše so
tudi še stranke in teh prostorov sedaj
še ni mogoče uporabljati. Za uredni¬
štva listov, Društvo Slovencev, knjižnico
in za ostale organizacije ter ustanove
je bilo treba v naglici napraviti začasne
jprostore, ki pa še kar odgovarjajo svo¬
jim namenom.

Novi prostori n Ramon Falconu na
desni strani stavbišča so razdeljeni ta¬
kole: Zraven prostorne kuhinje je lepa
in velika gostinska soba. V njej je za¬
časno tudi še knjižnica Društva Sloven¬
cev. Društvo Slovencev ima svoje pro¬
store zraven gostinske sobe, nato je so¬
ba Svobodne Slovenije in zraven nje
Dušnopastirske pisarne, Duhovnega živ¬
ljenja. Oznanila' itd. V ozadju zemljišča
bodo židano garažo preuredili za knjiž¬
nico. Tu bodo tudi seje in manjši sestan¬
ki.

Največja potreba slov. organizacij v
Bs. AireSu je primerna dvorana. Ko
bo postavljena na Ramon Falconu veli¬
ka moderna dvorana z odrom, bo to
vprašanje rešeno. Tega načrta pa goto¬
vo še ne bo mogoče tako Tiitro izvesti.
Ker pa organizacije prostor za sestan¬
ke in notranja zborovanja potrebujejo
iže sedaj, bo to vprašanje rešeno takole:
Kr a dnu stavbišča bodo od garaže na de¬
sni strani do garaže na levi strani zgra¬
dili leseno dvorano, v kateri bo prosto¬
ra od 400 do 500 ljudi. To dvorano bo
med tednom mogoče pregraditi s tremi
stenami, da bodo lahko tako v treh pro¬
storih nemoteno seje in zborovanja. Ob
nedeljah in praznikih bodo pa pre-
maknjive stene odstranili in bo tudi dvo¬
rana lahko služila za kapelo, ki bo v
■zidani garaži, njena stena proti dvora¬
ni bo pa prebita in se bo zapirala z vra¬
ti.

Prav sedaj urejajo te prostore. Ko
"bodo dela končana, bodo v kapelo pre¬
nesli tudi nedeljsko službo božjo za
Slovence, ki je sedaj Bs. Airesu v sale¬
zijanski kapeli na Belgrano. V kapeli na
Ramon Falconu bo imela v oltarju svoj
prestol brazjanska Mati božja.

Tako sedaj počasi nastaja novo slo¬
vensko središče v Buenos Airesu. Že se¬
kaj prihaja v nove prostore precej ljudi,
ko bodo pa dela s postavitvijo vseh do¬
sedanjih zasilnih prostorov končana in
bo urejen še prostrani vrt, bo pa to sre¬
dišče gotovo privabljalo vedno več ro¬
jakov. Saj bodo našli tu vedno sloven¬
sko družbo, tu bodo lahko uredili vse
pri listih in društvih, na razpolago bo¬
do imeli tudi knjižnico Društva Sloven¬
cev dobili pa tudi domačo zdravo hrano.

Kakor vsaka velika stvar, tudi ta za¬
hteva veliko, veliko sredstev. Rojaki so
doslej že veliko žrtvovali. Pa bodo še
več, ker se zavedajo, da za postavitev
skupnega slovenskega doma ne sme bi¬
ti nobena žrtev prevelika. Saj bo to
najlepši spomenik slovenske narodne za¬
vednosti in požrtvovalnosti.

Vso akcijo za ureditev in pozidavo
prostorov na slovenskem svetu v ulici
Ramon L. Falcon 4150 vodi direktor slo¬
venskih dušnih pastirjev v Argentini č.
g. Anton Orehar.

Maša in spominska proslava za generala Leona Rupnika

Ob desetletnici smrti generalnega in¬
špektorja Slovenskega domobranstva
generala Leona Rupnika je bila v ne¬
deljo, dne 16. septembra 1956, ob pol
enajstih dopoldne na slov. pristavi v
Moronu maša za pokoj njegove duše.
Imel jo je direktor slov. dušnih pastir¬
jev v Argentini č. g. Anton Orehar.

Vabilu pripravljalnega odbora se je
odzvalo okoli 400 rojakov. Bili so zbra¬
ni domobranci ter predstavniki sloven¬
skega protikomunističnega javnega in
organizacijskega ter kulturnega življe¬
nja in slov. protikom. tiska. Navzoča je
bila tudi vdova pok. generala Rupnika
ga Olga s hčerko Ksenijo, njenim mo¬
žem g. dr. Stankom Kociprom in sinom
ter obema generalovima sinovoma čast¬
nikoma Vuletom in Evgenom ter njuni¬
ma gospema.

Pri maši je pel Slovenski pevski zbor
Gallus pod vodstvom g. dr. Julija Sa-
vellija. Po evangeliju je imel g. direk¬
tor Anton Orehar lep cerkveni nagovor.

V njem je najprej omenjal negodovanje,
ki je prišlo do izraza v Franciji in Al-
žiru, ko so francoski duhovniki na fron¬
ti nudili svojo pomoč tako lastnim roja¬
kom kot tudi alžirskim upornikom. Po¬
udaril je, da je — po besedah kardina¬
la Lienarta iz Lyona -—- vsak duhovnik
dolžan in v posesti pravice pomagati ra¬
njenim in bolnim, naj bodo katerikoli
in da jih noben razlog države ne sme o-
virati v izkazovanju očetovske ljubez¬
ni, ki izvira od Boga.

V smislu tega cerkvenega pojmova¬
nja so tudi slovenski duhovniki po dolž¬
nosti svojega verskega poslanstva le¬
tošnje leto opravljali sv. maše za duše
pokojnih protikomunističnih borcev, ne
vtikaje se v osebno prepričanje tistih,
ki molijo, ali za katere se molitve oprav¬
ljajo.

Deseta obletnica smrti generala Rup¬
nika nas je spomnila na moža, ki je v
kritičnih letih zgodovine dal na razpola¬
go svoje znanje in delo. ter končno žr¬
tvoval življenje v boju z najhujšim so¬
vražnikom krščanske kulture, š komu¬
nizmom. Take obletnice nam nalagajo
dolžnost hvaležnosti do tistih, ki so se
žrtvovali, da bi mi mogli živeti, so pa
tudi opomin, da ne pozabimo, zakaj smo
odšli od doma.

Komunizem nam je še vedno nevaren.
Kajti kot sistem, ki proglaša materi¬
alizem in zanika duhovne vrednote, kaj
lahko zapelje tudi nas, da začnemo ta¬
ko živeti, kot komunizem oznanja. Pa¬
ziti moramo, da ne izgubimo prvotne
gorečnosti in da dosledno odklanjamo
vsako zvezo, ki bi jo radi komunisti upo-
stavili med našo vero in svojim zmotnim
naukom.

Sv. oče Pij XII je v okrožnici “Hu¬
mani generis” z dne 1. junija 1949 iz¬
rekel izobčenje nad tistimi, ki se pri¬
znavajo h komunističnemu svetovnemu
nazoru in odločil, da je treba komuni¬
stom odreči sv. zakramente.

Varovati se moramo tudi tkzv. proti¬
komunizma, ki je v tem, da sicer sovra¬
ži komunizem, toda ničesar ne stori, da
bi načela krščanstva zmagala v družbi,
zlasti na socialnem področju in tako od¬
vzela komunistični propagandi njeno
najbolj uspešno krilatico, ki je pomaga¬
ti zatiranim slojem iz bede, kamor jih
je vrgel brezsrčni kapitalistični sistem.

Tudi moramo v smislu želje sv, očeta
Pija XII. moliti za vse, ki trpijo pod
komunizmom, da ostanejo stanovitni.

V veliko tolažbo so vsem besede iste¬
ga papeža: “Nikoli ne bo Vsemogočni
Bog dopustil, da bi njegovi zvesti otro¬
ci, ki so dobre volje, žalostno podleg¬
li, ločeni od Kristusa, v boju za zveliča¬
nje”.

Po končani maši je g. direktor Orehar
izmolil za pokoj duše generala Rupni¬
ka molitve “Reši me”.

Spominska proslava

Na istem prostoru je bila nato žalna
spominska slavnost za generala Rup¬
nika in vse padle protikomunistične bor¬
ce.

Za uvod vanjo so se po slovenski pri¬
stavi razlili turobni akordi žalostinke
Oj Doberdob, nato udarne Naprej zasta¬
ve Slave. Tej so sledile pesmi “Vsi
so prihajali" in “Za slovensko domači¬
jo”. Ob teh pesmih je v spominu vseh

zaživela slovenska zemlja v svej gro¬
zoti komunistične revolucije med dru¬
go svetovno vojno ter odločnega nasto¬
pa slovenske domobranske vojske.

Na oder je stopil g. Emil Cof. Pove¬
dal je namen te spominske proslave za
vse tiste, “ki so dali največ, kar so pre¬
mogli, svoja življenja v borbi proti
nenarodnemu in brezverskemu komu¬
nizmu in za svobodo naših domov ter ve¬
ro naših očetov. V tej borbi res sedaj
nismo zmagali. Morali smo jo prekiniti
in zapustiti domovino. So nekateri, ki se
sprašujejo, ali so bile vse naše borbe
brez uspeha in vse žrtve zaman in ali
so zastonj darovali svoje življenje gene¬
ral Rupnik in drugi naši junaki.”

Govornik naglaša, da je v dno duše
prepričan in da to prepričanje dele z
njim gotovo vsi navzoči, pa tudi bratje
in sestre doma, “da vse te žrtve niso
bile zastonj in da bo prej ali slej zmaga¬
la pravica nad krivico, dobro nad zlim”.

Zatem je nadaljeval: “Ko smo pred e-
najstimi leti zapuščali domovino, so
nas zahodni zavezniki gledali po strani.
Nekateri so nas kar očitno zmerja¬
li z izdajalci. Toda ni preteklo niti eno
leto pa so se poedincem že začele odpi¬
rati oči o namenih mednarodnega komu¬
nizma. Danes vidimo, da so največje
svetovne sile na zapadu odločno proti¬
komunistične. Za to zpremembo svetov¬
nega javnega mnenja imajo zasluge tu¬
di naše žrtve”.

“Tjoda mi, pripadniki malega sloven¬
skega naroda, smo se te največje rdeče
navarnosti zavedli že davno pred pričet¬
kom zadnje svetovne vojne. In da smo se
tega zavedli tako zgodaj, ima poleg dru¬
gih pokojnih in živih velikih slovenskih
mož, vidne zasluge tudi pok. general
Rupnik”.

Omenja, da ne namerava navajati ge¬
neralovih živlienskih podatkov. Te je
objavila že Svobodna Slovenija. Govo¬
riti hoče o generalu Rupniku kot vojaku
in odličnem poznavalcu komunizma.
Navaja kot dokaz njegove sposobnosti
dejstvo, da je kot Slovenec že v Avstri¬
ji, ki Slovencem gotovo ni bila naklo¬
njena, postal generalštabni častnik kot
sin slov. gozdarskega inšpektorja na
Primorskem. Velik ugled je užival tudi v
jug. vojski. Tudi komunisti so v njem
zgodaj spoznali sposobnega in neizpro¬
snega nasprotnika', ko jim je kot povelj¬
nik šumadijske divizijske oblast v Kra¬
gujevcu preprečil velikopotezne sabotaž¬
ne akcije, ki so jih pripravljali v tamoš-
njem Vojno-tehničnem zavodu. Zato so
komunisti leta 1941 takoj, ko je gene¬
ral Rupnik prišel v Ljubljano, proti nje¬
mu začeli z nizkotno lažno propagando,
češ, “da je Nemcem izdal utrdbe”, da je
v njihovi službi itd. “Že tedaj so komu¬
nisti začeli širiti propagando, da gene¬
ral Rupnik pripravlja ustanovitev “bele

(Nadaljevanje s 1. strani)
tudi možnost plačil za svoje industrij-
eke pošiljke v hranivih in drugih surovi¬
nah.

Sueška kriza nudi južnoameriškim
državam ugodne gospodarske možnosti
vsaj za kratko dobo. Nevarnost otežko-

garde’L že tedaj, ko še ni bilo nikjer
nobene vaške straže. Dobro so se zave¬
dali, da bodo komunistični zločini spro¬
žili protiakcijo, zato so nastop protiko¬
munistov že vnaprej blatili,”

G. Cof je tu znova naglasil, “da vsi
vedo, da so Vaške straže nastale kot
samoobramba slovenskega prebivalstva
v stiski pred komunističnim revolucio¬
narnim nasiljem in okupatorjevimi re¬
presalijami, na iniciativo samih mož in
fantov z namenom, da zavarujejo svoja
življenja in življenja svojih dragih in
imetje, ker tega niso storili laški oku¬
patorji, čeprav je to bila njihova dol¬
žnost po mednarodnem vojnem pravu”.

Govornik navaja, da je general Rup¬
nik prišel v ožji stik s protikomunistič¬
nimi borci šele leta 1943, ko je kot ted.
ljubljanski župan na prošnjo raznih de¬
legacij in vplivnih posameznikov posre¬
doval pri novem okupatorju - Nemcu za
iste, ki so jih “rdeči s pomočjo laških
topov in oklopnih avtomobilov razbili -
Turjak - Grčarice. Te skupine so potem
postale osnova nove obrambne organi¬
zacije, Slovenskega domobranstva, ki se
je osnovalo popolnoma v soglasju s
predpisi haaške konvencije za okupira¬
ne pokrajine”. Govornik omenja, da no¬
vi okupator generalu Rupniku ni dovo¬
lil, da bi imel kakršnekoli stike- z domo¬
branstvom. Z njimi je pa le prišel v stik
kot govornik na raznih protikomunistič¬
nih zborovanjih, na katerih je zgostil
program borbe proti komunistom v ge¬
slo: Bog-NarodDomovina.

Končno je govornik navajal, da je ge¬
neral Rupnik v emigraciji odklanjal
možnost, da bi se umaknil in rešil. Iz
njegovega poslovilnega pisma družini
se jasno vidi, da se je dobro zavedal’
kaj ga čaka. “Toda hotel se je boriti do
konca proti brezbožnemu komunizmu in
s svojo osebno žrtvijo povečati pomen
žrtev Peterlina in Križa In tisočev dru¬
gih znanih in neznanih junakov, ki so
dali svoja življenja v barbi za visoke
ideale, ki so: Bog-N'arod-Domovina’>.

Z vzklikom “Slava jim” 1 , ki so ga po¬
novili vsi navzoči, je g. Emil Cof za¬
ključil svoj lep spominski nagovor..

Pisatelj domobranskih novel In črtic
g. Ivan Korošec je nato prebral poslo¬
vilno pismo pok. generala Rupnika svo¬
ji družini, domobrancem- fn slovenskemu:
narodu. Tb pismo je napravilo na Vse 1
globok vtis.. G.. Tine Kovačič je pa za
zaključek prebral prav za to priložnost
napisano črtico Srečanje. V njej se g..
Ivan Korošec toplo spominja srečanja s
pok. generalom na terenu v boju a\  ko¬
munisti. “Mi domobranci” je bila pe-
sem, ki je’ zatem zadonela z gramofon¬
ske plošče:

Ganljivo: je Bitov. fco> se je nato dvigni¬
la vdova generala Rupnika ga Olga ter
Se prisrčno zahvalila vsem navzočim za
udeležbo ih lepo počastitev spomina
njenega moža generala Rupnika.

GORIŠKA IN PRIMORSKA

čenja prevoza petroleja in drugih surovin
v Evropo ustvarja zanje nove gospodar¬
ske prilike. Podržavljenje je za južno¬
ameriške države že stara zgodba, če se
močno zvišajo ladijski prevozni stroški
— kar ni nemogoče — bodo razlike v ce¬
nah, ki sedaj škodujejo njihovemu go¬
spodarstvu na evropskem trgu, izgubile
važnost ali pa sploh izginile.

V takem slučaju bo ameriško vodstvo
na južnoameriškem trgu resno ogrože¬
no.

Težave in muke pri volitvi tržaškega
župana

Volitve na Tržaškem so že zdavnaj
mimo. Izvoljeni občinski odborniki so si
med seboj morali izbrati župane in tako
so na posameznih občinah zasedli svoja
mesta: v Miljah predstavnik socialistič¬
no - komunistične liste in dosedanji žu¬
pan Giordano Pacco, v Dolini znova po¬
trjeni Dušan Lovriha, v Nabrežini Du¬
šan Furlan, v Repentabru Josip Bizjak
iz Cola, v Zgoniku pa tudi kandidat ko-
minformistično-titovske zveze. Tako je
vprašanje bodočega župana ostalo ne¬
rešeno samo še v Trstu. Tam so na prvi
seji samo zavrnili izvolitev kom. kandi¬
data Dušana Kodriča, potem pa začel :
izbirati med seboj, kdo bi utegnil biti
župan. Demokristjani so uvodoma izja¬
vili, da se niso mogli zediniti na skup¬
nem kandidatu z drugimi tremi stran¬
kami, da pa bodo vztrajali na takšnem
možu, ki bo znal voditi italijanski Trst.
Pripomnili so tudi, da bo njihov kandi¬
dat odstopil, ako bi bil izvoljen z glaso¬
vi bodisi z desnice bodisi z levice, kajti
niti z enimi niti z drugimi demokristja¬
ni nimajo istih ideoloških pogledov. Kr
so vsi ostali predstavniki drugih strani
podali svoje mnenje o glasovanju, jr
prišla vrsta tudi na dr. Agneletta, pred¬
stavnika Slovenske liste, ki je v sloven¬
ščini dejal: “Kot predstavnik demokra¬
tičnih Slovencev čutim svojo dolžnost,’
da v tej visoki zbornici govorim v slo¬
venskem jeziku, jeziku slovenskih volil-
cev, ki so me sem poslali, poslužujoč se
pravice, ki jo Slovencem daje ne samo
londonski sporazum, ampak tudi usta¬
va italijanske republike.” Vrišč in vpit¬
je iz vrst novofašističnih odbornikov in
tudi iz občinstva je prevpilo besede dr.
Agneletta, ki je v italijanščini najprej
ponovil že izgovorjeno v slovenščini in
dodal: “In med pravice spada tudi pra¬

vica govora v lastnem jeziku. Potem ko
sem slišal izjave predstavnikov raznih
strank in skupin glede njih zadržanja
pri volitvah, ki so pred nami, izjavljam
tudi, da bom za sedaj oddal beto gla¬
sovnico.’”

Potem so volili. Demokristjani strnje¬
no za dosedanjega župana Bartolija,
(Nadaljevanje- na 4. strani)

HRVATSKE NOVINE

so nov hrvatski list, ki je ta mesec za¬
čel izhajati v Buenos Airesu kot meseč¬
nik. V zaglavju pravi, da so Hrvatske
novine “demokratsko izvenstrankarsko
glasilo”, ki “branijo vrednosti naše tra¬
dicionalne zahodne kulture in solidar¬
nost vseh državljanov Hrvatske brez
razlike na stan in poreklo, se borijo za
osebne, nacionalne, politične in verske
svoboščine, so za vzpostavitev Hrvatske
iržave in za Združeno Evropo”.

Hrvatske Novine izdaja Konzorcij, ka¬
terega člani so lahko “Hrvatje ali pri-
'atelji hrvatskega naroda v Argentini in
zven Argentine, ki sprejemajo podane
smernice in vplačajo kot članarino po
.000 argentinskih pesov ali 50 ameri-
kih dolarjev naenkrat ali pa v obrokih
ekom letošnjega in prihodnjega leta.”

V “Javnem pozivu” na vpis v “Kon-
orcij Hrvatske Novine” je nadalje ob-
: avljeno, da so ustanovitelji Konzorcija
■zvolili začasni Izvršni odbor z nalogo,
da podvzame vse potrebno in preskrbi
sredstva za ustanovitev mesečnika, nato
pa da dela na tem, da bi se vpisalo to¬
liko članov, da bi se zagotovilo teden¬
sko izhajanje lista in po možnosti tudi
ene publikacije v španskem jeziku z isto
svrho.

Izvršni odbor je sestavljen takole:
Predsednik dr. Mateo Jeličič, podpred¬
sednik prof. Zvonko Mustapič, gospo¬
darski tajnik ing. Milorad Lukač, knji-

ARGENTINA

Argentina je v nedeljo 16. septembra
proslavljala prvo obletnico osvobodilne
revolucije. Uradnih slavnosti ni bito,
pač pa so pripravile demokratske poli¬
tične stranke in razne druge ustanove
vrsto spominskih proslav. V Bs. Airesu
je bilo na Majskem trgu veliko spomin¬
sko zborovanje. Vsi listi so že več dni
prej objavljali članke, v katerih so po¬
pisovali dogodke, ki so se odigravali
pred izbruhom revolucije in ki so konč¬
no privedli do nje in zrušili Peronistič-
ni režim.. Predstavniki vojske, mornari¬
ce in letalstva so ob obletnici revolucije
položili vence pred vojaško grobnico na
pokopališču Chacariti, v kateri je poko¬
pan umrli vodja te revolucije in po nje¬
nem uspešnem zaključku tudi njen pr¬
vi predsednik general Eduardo Lonardi.
V imenu predsednika republike je polo¬
žil venec'na Lonardi jev grob njegov po-
bočnik. Po vseh vojaških enotah so bile
maše za vse žrtve osvobodilne revoluci¬
je. Podpredsednik republike kontraad¬
miral Rojas je prisostoval maši za pad¬
le mornarje v pomorski šoli v Rio San-
tiag.o. Ob obletnici osvobodilne revolu¬
cije so v vladni palači tudi odkrili do¬
prsni kip umrlega predsednika generala
Lonardija v dvorani, v kateri so doprsni
kipi vseh dosed. argentinskih predsed¬
nik. Kip prikazuje Lonardija v uniformi
armadnega generala.

Na obletnico revolucije so imeli časni¬
karji tudi priložnost za razgovor s  pred¬
sednikom republike gen. Aramburu-
jem. Postavljali so mu razna vprašanja,
na katera je odgovarjal. Dejal je, da je
vlada sporočila narodu svoje poglede na
politična, socialna in gospodarska vpra¬
šanja javno in odkrito. “Sedaj doživlja¬
mo evolucijo z logičnimi nemiri in več¬
nimi nestrpneži.” Glede bodočnosti je de¬
jal, da je absolutno polna vere. Država
dopušča možnost za udejstvovanje, s
čemer dela čast svobodi, pridržuje si pa
pravico in dolžnost da nastopi v njeno
obrambo, kadar bi bilo potrebno. Kol¬
čno) je zopet naglasil, da oborožene si¬
le budno pazijo, da se izpolnijo nameni
osvobodilne revolucije, da so med seboj
intimno identificirane z demokratskim
poslanstvom ter z osebno odgovornostjo
v nalogi, da se za 'Vse čase vzpostavi
demokracija in da se prepreči, da bi še
kdo kdaj izigraval narod.

Predstavnika Krščansko-demokratske
Stranke: '# r  'nacionalnem posvetovalnem
odboru dr. Manuel V. OrdoSez in Juan
A.. Allende sta podala ostavko na svoja
mesta v tem odboru. Bo njunih ostavk
j'e prišlo zaradi areticije prvaka ta
stranke v v Rio Negro dr. Manuela Sal-
gada, ki je tudi član pokrajinskega po¬
svetovalnega odbora v Rio Negro. Notr.
man. je v zvezi z njegovo aretacijo obja-
v3o, češ, da je hujskaj delavstvo na
stavko. Prvak krščansko demokratske
stranke' dr. Ordofiez je izjavil, da so
“znotraj osvobodilne revolucije ljudje,
ki jo kompromitirajo” Glede nadalnje-
ga zadržanja te politične skupine na-
pram vladi, je pa dejal, da ima v tem
pogledu sedaj besedo vlada.” Krščansko
demokratska stranka je obtožila zvez¬
nega interventorja province Neuquen,
da je v gornji zadevi postopal protizako¬
nita. Ta interventor je te dni tudi od¬
stopil.

V Bs. Airesu so začeli cepiti otroke od
6 mesecev do 6 let in žene v drugem
stanju s cepivom Salk proti nevarni in
nalezljivi bolezni polio.

V Bs. Aires je prišel na prijateljski
obisk župan mesta Koln v Zahodni Nem¬
čiji. Je to dr. Max Adenauer, sin kan¬
clerja dr. Konrada Adenaurja.

V Bs. As. so prejšnji petek stavkali
trgovski nameščenci. Vlada je stavko
proglasila za protizakonito. Policija je
pa ugotovila, da so stali zanjo tudi ko¬
munisti. Na več mestih je napravila
preiskavo in zaplenila velike količine
propagandnega materiala.

Nacionalna konvencija Radikalne
stranke bo meseca novembra. Sestala
se bo v Tucumanu in bo dotočila kandi¬
date za volitve, ki bodo prihodnje leto.

Izvozna in uvozna banka v USA je
odobrila Argentini kredit 100 milijonov
pesov za nakup raznih industrijskih stro¬
jev.

ževni tajnik Ivo Bogdan, odborniki:
prof. Ante Vitaič Jakaša in dr. Pero Vu-
kota, revizorja: Mate Krvavica in dr.
Jerko Iljadica.

Hrvatske Novine ureja posebni odbor
sporazumno z Izvršnim odborom Kon¬
zorcija. Sestava uredništva pa bo ob¬
javljena, ko bo sestavljeno.

V “Javnem pozivu” izdajatelji Hrvat-
skih Novin tudi sporočajo, da so jim hr-
vatski frančiškani v Argentini dali na
razpolago kartoteko naročnikov bivšega
lista “Glas sv. Antuna”.

Buenos Aires, 20. IX. 195G

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

ilovice

V javno razpravo so doma dali pred- |
načrt zakona o avtorskem pravu. Po j
tem osnutku so pod zaščito in skrbstvom
države književna, znanstvena in umet¬
niška dela jugoslovanskih državljanov
bodisi, da so bili objavljena v državi ali
v tujini ali pa da sploh niso bila objav¬
ljena. Zaščitena so tudi dela inozem¬
skih državljanov, ki se prvič objavljajo
v Jugoslaviji. Avtorska pravica traja
ves čas življenja avtorja in 50 let po
njegovi smrti. Avtorska pravica do fo¬
tografskih in kinematografskih del tra¬
ja 10 let, do del uporabne umetnosti, ka¬
kor tudi do zapiskov, magnetofonskih
posnetkov narodnih, književnih in umet¬
niških del pa 20 let.

Na seji Sveta za socialno varstvo LRS
so razpravljali o problemih socialnega
varstva v Sloveniji in o bodočih nalogah
Sveta. Med drugim so ugotovili, da je
sadaj v Sloveniji nad 13.700 otrok in
mladine pod družbenim varstvom. Med
temi je okrog 3.600 otrok brez staršev
pod skrbništvom, 10.000 otrok, -katerih
starši niso zmožni vzgojevati, pa je pod
nadzorstvom skrbniških organov. Se pra¬
vi, da je gornje število otrok tudi pod
stalnim komunističnim vplivom in je de¬
ležno tudi samo vzgoje v komunističnem
duhu. Na seji so nadalje ugotovili, da se¬
daj deluje v Sloveniji 35 domov za sta¬
re in onemogle. Ker je pa med zdravimi
onemoglimi tudi precej duševno bolnih,

j so sklenili, da bodo sedanji dom za one-
j mogle na Tratah pri Mariboru preure¬
dili samo zuduševno bolne stare in one¬
mogle ljudi.

Umrli so. V Ljubljani: Marijan Vide¬
tič, Radoje Hudoklin, akad. kipar in prof.
na Akademiji upodabljajočih umetnikov,
Štefan Strok, delavec, Alma Perič, roj.
Kutin, Josip Rosshaupel, upok., Jože
Gerbec, železničar v p., Avgust Slana,
odvetniški uradnik v p., Karel Arčon,
žel. v p., Martin Ban, poštni upok., Ma¬
rija Kadunc, Franja Bremšak, roj. Jan¬
čar, upok. Tob. tovarne, Lojze Polajnar,
komercialni pomočnik direktorja Grad¬
benega podjetja Tehnika, Ivan Beseni-
čar, mojster preizkušne mehanike, An¬
ton Eršte, študent medicine, Helena Le-
narčič-Močilnikar, Marija Pogačnik,
Franc Lenarčič, Anka Čarman in Hen¬
rika Berlič-Kovačič, učiteljica v p. v
Celju, Frančiška Hubad, roj. Ferkan v
Zapužah, Marija Bizjak, roj. Kos, pos.
na Stožicah, Mihael Žnidar, čevljarski
mojster v Mengšu, Rudolf Izlakar v
Celju, Mihael Trobec, pošt. upok. na Ra¬
keku, Franc Žetko, dipl. elektrotehnik se
smrtno ponesrečil v Kopru, Adolf žlin¬
dra, čevljarski mojster v Litij), Leon
Petrovič na Viču, Jože Trobec, študent
biologije iz črnega vrha nad Polhovim
Gradcem, Franc Pečar, upok. v Kranjski
gori, Alojzija Pfaff v Novem mestu in
Lucija Herle v Solčavi.

Slovenci v Argentini

BtJENOS AIRES

Balantičev večer

Drugi letošnji literarni večer Slov.
kult. akcije je bil preteklo soboto posve¬
čen pesniku Francetu Balantiču. Zdi se,
da se je prirediteljem z njim mudilo,
ker niso hoteli počakati na novembrsko
obletnico njegove smrti, da bi tako stal
v lepi Zaporedni vrsti prejšnjeletnih
njegovih večerov.

Program tega večera je bil, kakor je
to že za pozdravnimi besedami omenil
g. Simčič, sestavljen tako, da nam je
skušal vsaj v prvem delu, bolj kot Ba¬
lantičev genij, približati Balantiča- člo¬
veka. Prav zaradi tega je bil večer pri¬
jetno presenečenje po vsebini, kakor tu¬
di po izvedbi sami.

V prvem delu je ga. Vombergarjeva,
prava soseda in poznavalka Balantiče¬
vega doma, brala prijetno domače
podan oris tistega koščka zemlje
in ljudi na njem, s polji in travniki, go¬
zdovi In vodami, pa belimi vrhunci v
ozadju, ki je pojil Balantičevo dušo in
jo plemenitil za najviše in najlepše: u-
metnost. V kratkih in zanimivih Utrin¬
kih je g. Debeljak podal spomine na sre¬
čanja z Balantičem, kateri razkrivajo v
svojih drobcih poglede v njegovo pe¬

sniško delavnico in označujejo tedanji
čas srečanj in razhodov. Prav Debeljak
je otel pogube Balantičeve pesmi in
sam šteje med svoja najvažnejša kultur¬
na dejanja, da ko že “ni mogel prepre¬
čiti 'njegove fizične smrti, je preprečil
vsaj ubojstvo Balantiča - pesnika”. Na¬
to je g. Fink bral pričevanja treh, ki so
bili v zadnjih trenutkih v njegovi bli¬
žini: partizanskega poveljnika Semiča-
Dakija, domobranskega častnika in
Stanka Tomažiča, ki je bil med tistimi
redkimi, ki so se v zadnjem hipu re¬
šili z begom. Tako je v tem delu večera
Balantič zaživel svoje polno življenje
pred nami od detinskih let v rojstni hi¬
ši) preko šolanja, pobega od doma in
prvega pesnenja pa do ognjene plame¬
nice, ki je použila njegovo zemsko
trhlost.

V drugem delu smo uživali Balanti¬
čevo poezijo ob zvenenju akordov Beet¬
hovnove glasbe. Najprej je zapel v svo¬
ji značilni: Prošnja za besedo, kakor se
pokropimo tudi mi, preden pobožno
vstopimo v božji hram... Potem so sle¬
dili manjši, vsebinsko zaokroženi cikli,
da je tudi tako njegov duh vsaj v minia¬
turi stal v popolnosti ustvarjalne sile
pred nami. Bil je užitek ob odličnih reci¬

tacijah poslušati njegove verze, kakor
bi natakal najboljšim prijateljem čisto
žlahtnino v čaše. Balantiča ne bo pre¬
rasel čas: vedno bo lep in spoštovan,
na katerem koli kontinentu ga dobo bra¬
li.

Tokrat so recitatorji presenetili z do¬
brimi recitacijami, predvsem ga Vo-
lovškova s finim in doživetim podaja¬
njem ter ga. Igličeva s polno in žamet¬
no barvitostjo glasu, ki je najbolj pri
žalostinski dosegla svoj višek. Gg. Je¬
rebič in Smersu nista zaostajala: ven¬
dar prvi preveč ljubi pianisimo, drugi
pa naj pridno vadi, ker je obdarjen z
vsem, kar potrebuje dober recitator.

Novost in popolnost večera je pove¬
čala izvedba nekaterih Balantičevih pre¬
vodov. Tako je poljski prevod soneta
Vse - Wszystko (Gonarski soneti) z
vso dušo podal g. Kawecki. V anglešči¬
no je prevedana Žalostinka - Elegy, ka¬
tero je bral g. King - Prime. Ista je
prestavljena tudi v španščino — Elegia
in jo je odlično recitiral g. Sanguinetti.
To je bilo pomembno sodelovanje in po¬
klon tujcev našemu velikemu pesniku.

Oder je krasil nov, lep doprsen kip
Balantiča, najnovejše delo kiparja g.
Ahčina, na zavesi v ozadju pa je po e-
ni izmed ilustracij B. Remčeve bil sim¬
bolično prikazan Balantič v ognju gro¬
ze plapolam... Lični programi so imeli
na naslovni strani to ilustracijo, notri
pa podobo Balantičevega kipa in besed¬
ni program. —jkc.

V Lanusu je bila v nedeljo, 16. sep¬
tembra lapa mladinska prireditev. Pri¬
pravili sta jo tamošnja delovna odseka
SDO in SFZ. Udeležba rojakov na njej
je bila velika. Poročilo bomo objavili v
prihodnji številki.

Zabavna prireditev Slovenske besede
je preteklo soboto zvečer privabila v ob¬
širne prostore kluba Excelsior v Santos
Lugares izredno veliko množico naših
rojakov, ki se je ob prvovrstni postrežbi
in prijetni muziki Harmony Jazz mogla
razživeti v vsej svoji polnosti. Z vese¬
ljem je ugotoviti, da k prireditvam Slo¬
venske besede vedno pride lepo število
naših rojakov z Goriške in Primorske.

OSEBNE NOVICE

Družinska sreča. V družini g. Janeza
Strah in njegove žene ge Marije, roj.
Koepinger v Lanusu, se je 2. septembra
rodil sinček, ki je pri krstu dobil ime
Janez-Jože. Družino g. Marjana Lobode
in njegove žene, ge Albince, roj. Žonta
je pa razveselila hčerka. Krstil jo je
g. Ladko Lenček CM na ime Marija He¬
lena. Za botra sta pa bila gdč. Štefka
Žonta in g. Ivan Smole. Srečnim star¬
šem naše čestitke.

21. oktober:
OTVORITEV
IN

BLAGOSLOVITEV
SLOVENSKEGA DOMA
V SAN JUSTO

ZAKLJUČEK SMUČARSKEGA
DRŽAVNEGA PRVENSTVA

Bertoncelj državni prvak v skokih

Bariloche, 11.9.56.

V petek 7.9 so se vršili skoki na im¬
provizirani skakalnici v zgornjih pre¬
delih catedralskih smučišč. V soboto 8.9
je kratki smuk do vojaškega zavetišča
zaključil letošnje državno prvenstvo.

V skokih se je kvalificiral prvi Dinko
Bertoncelj, pred Čilencem Vera, pred
De Ridderjem in lanskim zmagovalcem
Mendožanom Canevo.

V smuku je odnesel zmago Bolivija-
nec Rene Farwig. Drugi je bil Severno-
amerikanec Woods, tretji buenosaireškj
zastopnik Carlos Eiras, četrti Caneva.
Bariločani so v smuku precej zaostali
za gosti. Rosenkjerja najdemo na deve¬
tem mestu, Bertonclja na enajstem.

V drugi kategoriji je dodal France
Budinek vrsti svojih letošnjih uspehov
še prvo mesto v smuku in tako pobral
vse .zmage v alpskih diciplinah v svojem
razredu.

Kot že preje v kandaharju, v velesla¬
lomu in slalomu je tudi v smuku med
damami zmagala gospa Erika Schon-
bichler, ki je letos v vsakem pogledu
obvladovala svoje argentinske in čil¬
ske konkurentinje. Nekaj sekund za njo
je skoraj v vseh tekmah prispela bari-
ločanka Elsa Tinner.

Še rezultati kombinacij: trojna kom¬
binacija alpskih disciplin pripada
Woodru, drugi je Eiras, tretji Rosen-
, kjer. Nordijsko kombinacijo, je dobil
Luis De Ridder, sledijo mu v vrstnem
redu Jerman, Caneva in Ojeda.

V soboto zvečer so bila v Ski Hotelu
razdeljena zmagovalcem darila in tuji
gostje so 10.9 odpotovali z letalom v
Čile. Z njimi sta odšla tudi Bertoncelj
in Tellechea, ki bosta nastopila na čil¬
skih tekmah v Portillo in Farellones,
potem pa na mendoškem prvenstvu.

VA

RAMOS MEJIA

Krajevni odbor Društva Slovencev v
Ramos Mejia priredi v nedeljo 30. sep¬
tembra t. 1. ob pol sedmih zvečer v cer¬
kveni dvorani v Ramos Mejia svoj osmi
prosvetni večer, ki je združen z občnim
zborom Krajevnega odbora Društva Slo¬
vencev.

Na program je zanimivo predavanje
urednika Svobodne Slovenije g. Joška
Krošlja o predvojnem političnem doga-
jenju v Beogradu.

Za zaključek sledi šaljivi prizor: Pred
kolodvorom.

MENDOZA

Smrt rojaka. S soboto 11. avgusta smo
pokopali na pokopališču Las Heras' slo¬
venskega staronaseljenca g. Maksa Fur¬
lana. Rajni Furlan je že nekaj let bo-
I lehal na pljučih. Letos je kot uslužbenec
| agronomske fakultete nastopil bolezeii-

Vsak teden ena

IMAM TRI LJUBICE

Imam tri ljubice,
vse tri bogate,
ena ima tolarje,
druga dukate.

Ena ima rinčico,
druga koravde,
tretja ima jančico
drobno na bavde.

Jaz se pa ženil bom,
kaj mi je početi?
Ktero teh ljubic treh
hočem si vzeti?

Vzel bom pa le eno,
tisto ta mlajši,
ta najbolj ljubi me,
imam jo najrajši.

ski dopust. Med tem se mu je zdravstve¬
no stanje hitro poslabšalo. Zateči se je
moral v bolnišnico, kjer mu pa niso
mogli več pomagati, ker je že močno
bruhal kri. Umrl je 10. avgusta 1956.
Svojo družinsko tragiko je rojak Furlan
tiho in voljno prenašal ter je umrl po¬
polnoma osamljen. Na dan pogreba je
bilo v naglici mogoče zbrati le manj¬
še število rojakov. Prišli pa so vsi slo¬
venski otroci, ki so se ravno zbrali na
slovenskem tečaju. Za rajnega rojaka je
slov. dušni pastir g. Jože Horn opravil
mašo zadušnico in na grobu pogrebne
molitve. Na grob mu je slovenski pevski
zbor v Mendozi položil lep venec, drug
venec mu je pa dalo osebje agronomske
fakultete.

Rajni Furlan je bil med slovenskimi
novimi naseljenci znan in priljubljen
mož. Bil je zvest član pevskega zbora.
Rojakom je prihajal tudi obrezovat trte
in cepit vrtnice, prinašal jim je tudi
razna zdravilna zelišča in čaje. Vsi so ga
klicali samo “naš stric”. N. p. v. m.

Pri delu se je ponesrečil g. Ivan čad.
Zastrupil si je roke. En mesec je bil v
zdravniški oskrbi. Sedaj je že popolno¬
ma zdrav.

V španski bolnišnici je bila operirana
v grlu ga Ivana Frantar, v centralni bol¬
nišnici pa na slepiču gdč. Jožica MuHc.
V Špansko bolnišnico so odpeljali tudi
Marjetico Ocvirk, še vedno je v bolniški
oskrbi tudi g. Vincenc Krizetič.

Družinska sreča. Družino g. Ernesta
Hirscheggerja in njegove žene ge Mari¬
je roj. Košane v San Juanu je razvese¬
lila hčerka Rozalija, v družini g. Jose
Santamaria in njegove žene ge Milene,
roj. Kavka se je rodil sin. Sinčka so
prav tako dobili v družini g. Edvarda
Hvalice in njegove žene ge N. Ontiveros
Čestitamo.

Knjižnico Društva Slovencev v Men¬
dozi so po sklepu zadnjega občnega zbo¬
ra preselili od g. Staneta Grebenca b
Božnarjevim.

FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (7)

PESEM O BERNARDKI

S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main

Bernardko je zgrabil čuden, nepoznan
stud. Pogled na gola, bleščeča se sestri¬
na meča — čeprav sta s sestro ležali
V eni postelji —- se ji je zdel tako od¬
vraten, da se je morala obrniti. Onidve
sta med tem prišli na drugo stran, sed¬
li in kakor neumni pričeli ribati noge.
Vmes pa sta šklepetali z zobmi. Solze so
jima tekle po licih.

“In kaj bo z menoj,” jima zakliče
Bernardka.

“Pridi čez, če se ti ljudi”, šklepeče A
badie.

“Ne sme”, se hitro oglasi zaskrblje¬
no sestra. Takoj bo nahodna in astma
se ji bo tako poslabšala, da vso noč ne
bomo mogli spati...”

“Da, gotovo bom dobila nahod in kaš¬
ljala bom. Mama me bo strašno zmerja¬
la in nabila me bo...”

Marija je poskočila in velikodušno
rekla:

“Počakaj! Pridem k tebi in te prene¬
sem ...”

“Oh ne! Premajhna si in preslaba,
Marija... Obe bova čofnili v vodo...
Mogoče najdeta nekaj večjih kamnov,
da bom mogla preskočiti...”

“Velike kamne”, se napihuje Abadie.
“Zanje moraš prej poiskati velike mo¬
že...”

“Ti bi me mogla prenesti, Jeanne
Največja si in najmočnejša...”

Jeanne Abadie, ;  ki je sicer tako vljud¬
na odličnjakinja, se prostaško razjezi:

“Najlepša hvala za prijazno povabilih!
Še enkrat v to ledeno brozgo. Niti za tri
kilograme kandisovega sladkorja. Če ni¬

maš poguma in če se bojiš mame, potlej
ostani tam, kjer si, koza tesarska. Naj
te kar vrag vzame!”

Bernardka ima otroško lastnost, da
si vse, kar nekdo reče, dejansko pred¬
stavlja. Zanjo ni nobena beseda prazna.
Obrabljeno rečenico napolni z resnično¬
stjo. Vrag gotovo že stoji za njo v ne¬
vidni podobi in jo bo vzel samo zavoljo
tega, ker Jeanne Abadie tako želi.

“To mi želiš!” zavpije preko, “če mi
to želiš, potem nisi moja prijateljica in
nočem ničesar več imeti s teboj...”

Vnemirjena obrne votlini hrbet in po¬
sluša samo še Marijin glas:

“Hoj, tamle zgoraj je dračje... Poča¬
kaj na naju, Bernardka; nič te ne potre¬
bujeva. ..”

Bernardka se počasi umiri, še vidi po¬
biralki dračja, ki sklonjeni begata med
skalami in gozdičem. Vendar se zdaj ču¬
ti samo. Vsakokrat, kadar se počuti sa¬
mo, čuti prijeten občutek sproščenosti in
povratka v tisto blaženost in tišino, ki
je nerazumljiva ljudem. Tudi miru v zra¬
ku ne zmoti nobena sapa. S sončnim si¬
jem prepojeni oblaki so negibni. Bernard¬
ka gleda okoli sebe. Rahlo svetleči se
valčki Savy potoka se stapljajo s šume¬
čim vrtenjem Gave. Massabiellska votli¬
na je do vrha polna rožne luči, ki jo daje
medlo sonce. Skoraj vse sence so zgini¬
le. Edin temni madež tvori loku podob¬
na vdolbina, ki kakor roka moli v no¬
tranjost votline. Zanjo grabi divja ro¬
ža, ki raste iz trnjevega grmičja. Ber¬
nardka prisluškuje. Nič ni slišati, razen
oddaljenih dekliških glasov in stare gro¬

be Gavine pesmi, ki šumi v ušesu kakor
nepoznani glasovi sredi noči, če se zbu¬
diš iz težkih sanj.

Ne rabijo te, misli sedaj že brez gren-
kosti. Istočasno pa se zbudi v njej čut
dolžnosti, najstarejša sem in grdo je,
da bi me morali k delu siliti. Slab zgled
bi bil to. In čeprav imam tolikokrat ast¬
mo, vendar nisem tesarska koza in za¬
voljo malo hladnejše vode tudi ni reče¬
no, da bom dobila nahod. Neumno je le
to, da me je mama prisilila obleči noga¬
vice. .. Bernardka sede na prav isti ka¬
men, kjer je pred nekaj urami sedel
svinjski pastir z njenim očetom in de¬
lil z njim kruh in slanino. Sezuje cokle
in prične vleči belo nagavico z desne no¬
ge. Toda ne pride še do gležnjev, ko
čuti, da se je nekaj spremenilo. Ostro
se razgleda s svojimi otroškimi očmi na
vse kraje. Vse je, kakor je bilo. Nihče
ni prišel. Samo oblaki so se spet zgosti¬
li in svetloba je svinčena. Šele čez čas
počasna Bernardka spozna, da spremem¬
be ne more videti z.očmi, temveč jo mo¬
re samo slišati. Gava je spremenila glas.

Zdi se, da Gava ni reka, temveč cesta
na Tarbes, kadar je v Lourdu semenj, za
Veliko noč, ko je najživahnejši čas v le¬
tu. Na stotine lestvenih voz, kmečkih
kolic, poštnih voz ropota po razorani
cesti. Zraven oddelek lourških drago-
narjev. Med peketanje, ropotanje, med
pokanje bičev in hrzanje se meša trma¬
sto boleče riganje oslov. In vse to pri¬
haja kakor strahovit beg v oblakih pra¬
hu naravnost proti Bernardki in sicer
proti toku vode. V trenutku mora biti tu
in jo pomečkati. Zdi se ji, da med to¬
gotno mešanico glasov, iz bolečega žen¬
skega krika že razločuje posamezne gla¬
sove, posamezne klice in posamezne be¬
sede: “Zgini! — Poberi se! — Reši se!
Vrag naj te vzame!”

Da, še vedno Jeannina kletvica! Gmo¬
ta se šumeč vali naprej, toda nenadoma
obmolkne. Bernardka stiska zobe. Nekaj
takega je nekoč že doživela, toda kje in
kdaj! Ne more se domisliti. Zda je to
besno in otožno tuljenje že mimo, ka¬
kor da ga nikoli ni bilo. In Gava šumi
s svojim starim glasom.

Bernardka se strese, da bi pozabila
videnje. Desno nogavico drži v roki. Na¬
to se še enkrat razgleda na vse kraje,
tokrat plašno. Njen pogled obvisi na vot¬
lini. Vejica divje rože pod skalno vdol¬
bino se v popolnoma mirnem ozračju vi¬
harno maje.

SEDMO POGLAVJE
Gospa

Bernardka se ogleda po bližnjih topo¬
lih, da bi videla, če morda v višinah še
ni kaj vetra, ki se je v Massabielli ujel
v trnjev grmič. Topolovo listje, ki je si¬
cer vedno trepetalo, je zdaj negibno
strmelo v zrak. Znova se obrne proti
votlini, ki je od njenega sedeža oddalje¬
na komaj deset korakov. Sedaj se tudi
divja roža spet negibno oklene skale:
Najbrže je bila prevara.

Vendar ni. Bernardka si mane oči, jih
zapre, odpre, spet zapre, spet odpre,
najmanj desetkrat, slika se ne spreme¬
ni. Dnevna luč je še prav tako svinčena,
kakor je bila prej. Samo v loku podobni
skalni vdolbini votline je videti močno
svetlobo, kakor zlat ostanek močne luči.
V siju migljajoče luči stoji nekdo, kakor
bi prišel iz podzemlja po dolgi, toda ne¬
naporni in udobni poti. Ta nekdo ni no¬
ben duh, nikaka prozorna slika, nikake
sanje, temveč zelo mlada gospa, nežna in
lepa, iz mesa in krvi, prej majhna ka¬
kor velika, prosto stoji in se ne zadeva
v ozki oval skalne vdolbine. Mlada go¬
spa ni navadno opravljena, vendar ne ne¬

moderno. Ni sicer ozko prepasana in ne
nosi pariške krinoline, toda snežnobela
obleka razločno poudarja nežno rast. Ni
dolgo, kar je Bernardka videla v Cerkvi
poroko mlajše Lafitove hčerke. Najbolj
bi mogla primerjati gospejino obleko z
obleko premožne neveste. Posebno kar
se tiče dragocene tančice, ki ji pada od
glave do gležnjev. Videti je, da gospa
ne nosi stolpičaste frizure, in da ne
uporablja kodralnih Škarij kakor je v
takih krogih navada. Nekaj nagajivih
kodrov svetlorjavih las ji je ušlo izpod
tančice. Precej širok moder pas, na¬
rahlo zavozljan pod prsi, ji visi do ko¬
len. Kakšna, skoraj boleča modrina, ven¬
dar prijetna. Iz kakšnega belega blaga
pa je! obleka, tega pa ne bi mogla dolo¬
čiti niti gospodična Peyret, ki je šivilja
za vso najbogatejšo gospodo v Lourdu.
Včasih se posveti kakor atlas ali satin,
včasih potemni kakor neznan nežeh bel¬
kast baržun, pa spet je videti kakor tih
tanek batist, ki se zgane ob najmanjšem
premiku udov. Najzanimivejše pa opazi
Bernardka nazadnje. Mlada gospa je bo¬
sa. Majhne ozke noge so kakor iz slo¬
novine, da skoraj alabasteme. Niti ma¬
lo rdečega ali rožnatega ni primešanega
belini: kakor da še nikdar niso. stopile
na zemljo. Noge so v pravem nasprotju
s sicer živo telesnostjo nežne deklice.
Najbolj čudoviti pa sta zlati roži, ki sta
na členkih dolgih prstov obeh nog. Ni
mogoče videti, kako. Tudi ni mogoče vi¬
deti, kakšne vrste sta: ali sta krasna
dragulja, ali močna slikarija.

Bernardka občuti najprej kratko gro¬
zo, nato dolg strah. Toda to ni strah,
ki ga pozna, strah, ki te prisili, da od¬
skočiš in bežiš. Ta strah je topel objem
in si želiš, da bi trajal, trajal. <5ez čas
pride strah v nekaj, kar Bernardka ne
more prav razumeti. Najbolj podobno

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 20. IX. 1956

SLOVENCI

USA

G. dr. Alojzij Kuhar je dobil srčni na¬
pad. Odpeljali so ga v bolnišnico. Zdrav¬
stveno stanje se mu je pa po enajstih
dneh že toliko izboljšalo, da so ga 5.
septembra odpeljali v domačo oskrbo.
Upajo, da bo kmalu popolnoma ozdra¬
vel, kar mu tudi mi vsi pri Svobodni
Sloveniji iskreno želimo.

Slov. umetnik kipar France Gorše je
v svojem clevelandskem ateljeu razsta¬
vil svojo najnovejšo umetnino “Ro¬
marji”.

Na univerzi v Padovi v Italiji je pro¬
moviral za doktorja vsega zdravilstva
Franc Lukež, sin Rudolfa in Marije Lu-
kež iz Clevelanda. Novi slovenski zdrav¬
nik je leta 1945 zapustil domovino kot
petošolec. Maturiral je v Gorici, nato se

Gorišha in Printorsha

(Nadaljevanje z 2. strani)

komunisti in sorodniki za Pogassija, no¬
vofašisti za Battigellija. Nihče ni do¬
bil zadostnega števila glasov. In volili
so še drugič in tretjič in še vedno je
bil Trst brez župana. Pojavili pa so se
komunisti, ko so se odpovedali svojemu
kandidatu Pogassiju v prid saragatov-
cu ing. Mianiju, ki naj bi združil vso
levico. Demokristjani so vztrajali na
Bartoliju, katerega so hoteli podpreti
tudi novofašisti s pripombo, da ne bo¬
do glasovali zanj za to, ker bi se z njim
strinjali, pač pa zato, ker ne želijo, da
bi Trst dobil “nenacionalno” upravo.
Tako so volili in Bartoli je dobil 30 gla¬
sov, vse demokristjane razen dveh, ene¬
ga liberalca in vse novpfašiste. Da sta
se dva demokristjana odrekla Bartoliju,
gre na račun dejstvu, da bi Bartoli mo¬
ral odstopiti, ako bi bil izvoljen tudi z
glasovi desnice. Vsa kršč. demokracija
v Italiji je namreč prakticirala pri ob¬
činskih volitvah tak način, da ji ne bi
mogli očitati zvez z novofašisti. Če bi
bil Bartoli izvoljen ž absolutno večino,
to je 31, glasov, ki moral odstopiti in bi
bilo tako sploh onemogočeno nadaljnje
glasovanje. Trst bi dobil komisarja, ki
bi bil verjetno spet demokristjan. In so
spet glasovali: to pot je Bartoli zbral
33 glasov, od katerih jih je deset novo-
fašističr.ih in monarhističnih, t. j. d«*
sničarskih, njegov nasprotnik ing. Mia-
rii pa 26 (komunisti, nennijevci, saraga-
tovci, neodvisni socialisti, gospodarsko
gibanje im predstavnik Slovenske liste).;
Brez podpore skrajne desnice bi torej
Bartoli ne bil izvoljen. Zato je po obja¬
vi rezultatov odstopil, češ da noče biti
izvoljen z glasovi desnice. O tej demisi-
ji. so spet. glasovali: za sprejem odstopa
je bilo 49 odbornikov, proti pa 8.

Zdaj je šlo glasovanje novo pot: pri
prvem je dobil Bartoli spet 17 glasov,
Miami pa 18. Ker je ta — bivši republi¬
kanec, izvoljen na saragotovski sociali-

je tolažbi. Bernardka do tega hipa ni
vedela, da je tolažbe potrebna. Saj ni
razumela, kako težko življenje ima, da
je velikokrat lačna, da živi v temni luk¬
nji v Cachotu s petimi ljudmi v ozkem
prostoru in da mora včasih po celo noč
loviti sapo. Tako je pač bilo in tako bo
najbrže vedno ostalo. Kakor nujnost.
Sedaj pa jo vedno bolj in bolj ovija to¬
lažba, ki ji ne ve imena in se ji zdi ka¬
kor vroč tok usmiljenja. Ali se smili
sama sebi? Da! Toda njena zavest je
tako odtrgana, da jo sladkost usmilje¬
nja docela preplavlja, prebada do zad¬
njega vlakna.

Medtem, ko so valovi pretresujoče to¬
lažbe preplavljali Bernardkino srce, je
bila z očmi svobodno in trdno uprta v
obličje mlade gospe. Ta je bila od svoje
strani zaposlena s tem, da je nudila in
ponujala deklici svoje obličje. Čeprav je
bilo videti, da mirno stoji v vdolbini, je
bilo kazno, da prihaja vedno bliže, koli¬
kor bolj so se Bemardkini pogledi upira¬
li vanjo. Mogla bi prešteti utripe tre¬
palnic, ki so od časa do časa, zelo red¬
ko zakrile čudovito belino in modrino
oči. Njena polt je kljub brezmadežnosti
tako živa, da je na pordelih licih lahko
opaziti svežost, ki jo povzroči mraz
zimskega dne. Ustnica niso slovesno stis¬
njene, temveč rahlo, kakor nezavedno
odprte, tako, da je videti mladostni
blesk zob. Bernardka ne opazuje posa¬
meznih delov te ljubkosti, zagledana je
vseskozi Samo v celoto.

Še na misel ji ne pride, da je prika¬
zen nekaj nebeškega. Bernardka ne kle¬
či v somračni cerkvi. Sedi na kamnu,
blizu izliva. Savy potoka v Gavo. Mrzel
februarski dan je in v mlahavi roki drži
nogavico. Samo tega si je svesta, da je
ženina lepota, ki jo opijanja, nenasitna.
Gospejina lepota je prva in poslednja

P O SVETU

pa vpisal na univerzo najprej v Bologni,
nato pa v Padovi. Leta 1950 je s starši
odšel v USA, odkoder se je pa po enem
letu vrnil v Italijo in tam sedaj dokon¬
čal medicinske študije.

V cerkvi sv. Vida je bila maša zaduš-
nica za pok. Rafaela Žonto, ki je pred
tremi leti padel na bojišču na Koreji.
Pok. Žonta je zapustil Slovenijo leta
1945. Po prihodu v USA je bil leta 1952
vpoklican k vojakom in poslan na Ko¬
rejo.

V USA so v zadnjem času prišli: 14
letna Alojzija Lončar, 13 letni Lojze
Lončar in 10 letni Karel Lončar k oče¬
tu Francu Lončarju, Marija Ana Špin¬
dler k očetu Josipu Špindlerju. G. Aloj¬
zij Zajec je pa dobil svojo-ženo go Iva¬
no, sina Alojzija in hčerko Marjeto. Iz
Ljubljane je prispela Anica Ažman.

stični listi izjavil, da ni kandidat in da
ne sprejema glasov niti komunistov in
niti ne titovcev, so spet glasovali: Bar¬
toli 21, Pincherle 15, Barbi 3, Visintin
1, belih glasovnic 19. Tretje glasovanje
v tej seriji pa je dalo naslednje rezul¬
tate: Bartoli 28, Pincherle 1, belih 14.
Ker nihče ni dobil relativne večine, so
spet glasovali ter je bil končno ing.
Bartoli izvoljen za župana z glasovi
krščanskih demokratov, Saragatovih so¬
cialistov in republikancev. Novo izvolje¬
ni župan je po izvolitvi prečital delovni
načrt nove občinske uprave. V izjavi ni
nobene besede o zaščiti slovenskih na¬
ročnik pravic, niti ni prav nobenih za¬
gotovil, da bi prišli do zaposlitve tudi
Slovenci.

Sodno obravnavo proti dekanu Simči¬
ču je vodil naslednji sodniški zbor:
predsednik sodišča Macarol Vladimir,
porotnika Peternelj Leopold in Koritnik
Mirko. Okrožnega javnega tožilca, iz
Nove Gorice Bajca Franca je nadome¬
ščal pomočnik Laharnar Anton. Ana
Fratnikova, ki je dekana prijavila, .in
njen mož Mirko sta nastopila kot glav¬
ni priči.

Nek motorist je povozil zlatomašnika
p. Otona Kocjana, ki si je pri nesreči
zlomil nogo v kolku. Njegova zlata ma¬
sa je zato morala biti preložena.

Na obč. seji v Nabrežini, kjer je s
pomočjo Besednjakovih ljucli zmagala
kotil, lista, so slov. .odborniki govorili
slovensko, na kar so njih govore presta¬
vili v italijanščino. Ko je govoril itali-
j&hski odbornik v svojem jeziku, so pri¬
čakovali, da bodo tudi njegov govor pre¬
vedli. Pa se je oglasil eden izmed kom.
odbornikov in izjavil, da bi razpravo na¬
daljevali kar v italijanščini, “v jeziku,
ki ga vsi razumemo,” in pa zato, da: “po¬
spešimo delo.” Slov. odborniku — od¬
govornemu uredniku Novega lista Dra-
gotu Legiši se ob tej priliki ni zdelo po¬
trebno zagovarjati najosnovnejših pra¬
vic slovenskega naroda.

NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA
ŽIVLJENJA

Letošnjo produkcijo žita cenijo v Ka¬
nadi na 515 mil. bushelov, kar je 48,6
bushelov več kot poprečje produkcije
zadnjih deset let. Zaloge žita dosegajo
trenutno 527 mil.

V Kolumbiji bo začela obratovati no¬
va tovarna papirja, katere letna produk¬
cija bo 60.000 ton. Obrat je veljal 20
mil. dolarjev.

Islandska vlada, ki je v rokah rdečih,
je z namenom ustavitve inflacije odre¬
dila, da se v prihodnjih petih mesecih
ne sme dvigniti niti cen produktov niti
zvišati plač. Zadnje zvišanje poprečno
6%  bi morali delavci dobiti, lani sep¬
tembra, pa se je glavni sindikat skupaj
z vlado uprl tem zahtevam, da bi tako
preprečila inflacijski val. Zanimivo je
samo to, da so komunisti tako prvič na¬
stopili proti zahtevam, ki so jih pred vo¬
litvami vsak dan širili s svojo propa¬
gando.

Egipt je pri iranski vladi kupil 100.000
t petroleja in v zameno dobavil bombaž,
katerega bodo pa Iranci, sami producen¬
ti bombaže, prodali Japoncem.

Van Driel, direktor neke nizozemske
tovarne za margarino, je iznašel način
pridobivanja sintetične kave, ki jo je
krstil na ime Bentu. Produkcijo takšne
kave so že pričeli v neki tovarni v Zoe-
termeeru pri Haagu. Na mesec izdelajo
trenutno 15 ton. Cena sintetični kavi je
trikrat manjša od prave kave.

Na zagrebškem velesejmu, katerega
je odprl Tito, je vzbujal posebno pozor¬
nost USA izdelek — radijski aparat na
pogon s sončnimi žarki.

“Poljski ni uspelo v teku šestletke do¬
seči zboljšanje poljedelstva in moramo
zato uvoziti iz tujine več kot en milijon
ton žitaric, ako hočemo pokriti vedno
bolj rastoče potrebe poljskih mest in
vsega ljudstva,” je dejal gl. tajnik polj¬
ske KP Edvard Ochab.

Mel Argentino in Brazilijo je bil pod¬
pisan dogovor o izmenjavi sadja v vred¬
nosti 16 mil. dolarjev. Argentinci bodo
izvozili v prihodnjih šestih mesecih ja¬
bolka, hruške, suho sadje, Brazilci pa
dobavili banane in ananas.

V okviru večstranskih gosp. dogovo¬
rov, ki jih je 5  Argentina sklenila, bodo
prihodnji mesec pričele prihajati trg.
delegacije držav iz Srednje Evrope. Med
prvimi pričakujejo Čehe in Jugoslovane,
potem pa BOlgv.se j n  druge.

Te dni se je pričel uraden promet trg.
mornarice med sovj. pristanišči ob čr¬
nem morju in Egiptom.

Predstavništvo urarskih grosistov se
je obrnilo na arg. fin. ministra s proš¬
njo, naj ukrene vse potrebno, da bo lah¬
ko dovoljen uvoz budilk,. Lansko leto je
bilo namreč uvoženih na črno preko
100.000 budilk in to iz dežel, iz katerih
v smislu prejšnjih dogovorov sploh ne
bi smelo biti uvoza. Na tan način je dr¬
žava oškodovana za lep vir dohodkov,
ker vsi ti uvozi ne plačajo nobene cari¬
ne, pravijo urarji.

sila, ki Soubirousovega otroka popolno¬
ma oklepa.

Kakor ohromela od zavzetja se Ber¬
nardka nenadoma domisli, da njeno za¬
držanje ni spodobno. Ona sedi, gospa pa
stoji. Tudi ji je nerodno, ko ima na levi
nogi nogavico, na desni pa ne. Kaj naj
napravi? V zavesti krivde vstane, Go¬
spa se zadovoljno nasmehne. Ta nasmeh
še bolj osvetli njeno ljubeznivost. Sedaj
se Bernardka nerodno pokloni, kakor je
navada lurških šolark, če srečajo se¬
stro, abbeja Pomiana ali celo gospoda
župnika Peyramalea. Gospa takoj od¬
zdravi, toda ne hladno, kakor je nava¬
da visokih osebnosti, temveč s pravim
prijateljskim pozdravom. Večkrat priki¬
ma in njen nasmeh je še jasnejši. Po
zdrav ustvari nov položaj. Odnos se je
poglobil. Med osrečeno in njo, ki je o-
srečevala, je nastal tok prijateljske vda¬
nosti, starih vezi, tok prave globoke pri¬
srčnosti. Jezus, Marija, se domisli Ber¬
nardka, ona stoji in jaz stojim. Da bi
pokazala spoštljivost do gospe, poklekne
na prodnato obrežje in se s celim obra¬
zom zagleda v votlino.

V dokaz, da je deklico razumela, je na¬
pravila gospa z alabastrnimi nogami, na
katerih sta se svetili zlati vadnici, kra¬
tek korak proti robu skale. Dalje ni
mogla ali pa ni hotela iti. Potlej je ne¬
koliko razprla roke, kakor bi hotela ne¬
koga objeti ali dvigniti. Roke so bile po
nežnosti in belini podobne nogam. Na
dlaneh ni bilo moč opaziti ne rdeče, ne
rožnate barve.

Dolgo se sedaj ni nič zgodilo. Zdi se,
da je mlada gospa prisiljena, ali bolje
rečeno, da nalašč hoče, da Bernardka sa¬
ma prične. Tej pa dolgo ničesar ne pade
v glavo, temveč samo kleči in gleda in
gleda ter kleči. Med obema leži neka
blažena zadrega, ki deklico rahlo ti¬

šči. Rada bi s svojo služno malenkostjo
po svojih močeh Gospej olajšala sreča¬
nje.

Istočasno pa sta se v Bernardkinem
začaranem duhu pričela porajati čuječ¬
nost in dremajoča zavest. Odkod je go¬
spa prišla? Iz notranjosti zemlje? Ali
more iz notranjosti zemlje kaj dobrega
priti? Vse dobro, nebeško, pride od zgo¬
raj. Kar pride od zgoraj, se pripelje na
oblakih in sončnih žarkih kakor je to vi¬
deti na slikah v cerkvi. Kdo je mlada
gospa in odkod je prišla s svojimi bosi¬
mi nogami, ali je prišla po naravni, ali
nadnaravni poti — ena stvar je poseb¬
no nerazumljiva: zakaj si je izbrala

ravno Massabiellsko votlino, to umaza¬
no luknjo, ki jo vedno preplavja voda,
kjer leže kosti in prod, kjer se mude svi¬
nje in kače? Zakaj si je izbrala ta kot,
ki se ga vsi ljudje boje?

Bernardka te zadrege ne vzame nič
preveč resno. Celo njeno bitje vriska
zavoljo lepote Gospe. Ni lepote, ki bi
bila samo telesna. Iz vsakega človeške¬
ga obraza, ki ga moremo imenovati lepe¬
ga, proseva neka luč, ki je, čeprav je na¬
vezana na fizično obliko, vendar duhov¬
ne narave. Gospejina lepota pa je vide¬
ti manj telesna kakor všaka druga. Du¬
hovna luč sama je, ker je pač lepota.
Premagana od te luči in malo zavoljo
tega, da bi se prepričala o poreklu go¬
spe, se skuša Bernardka pokrižati.

Križ je zelo preizkušeno sredstvo pro¬
ti vsem dušnim strahovom, ki so Ber¬
nardko zasledovali že od zgodnje mlado¬
sti. To niso samo strahovi nočnih sanj.
Tudi ob svetlem dnevu je imela čudovito
sposobnost, da je videla vsako stvar ka¬
kor sliko v okviru. Cachotske stene so
bile posute z velikimi vlažnimi madeži.

(Nadaljevanje v prihodnji številki)

• SOKOLSKA AKADEMIJA

Jugoslovansko Sokolsko društvo v Ar¬
gentini je imelo 8. septembra zvečer v
prostorih Jugoslovanskega kluba v ulici
Nuhez 1751 na Dock Sudu slavnostno a-
kademijo ob 30 letnici obstoja tega dru¬
štva. Spored je bil pestro sestavljen.
Začel se je z argentinsko in jugoslov.
himno. O pomenu 30 letnega dela sokol¬
skega društva je govoril tajnik društva
g. Mate Veža. Proste vaje “Zgodovinski
pomen Sokola” so izvajali člani pod vod¬
stvom načelnika g. Petra Capudra. Po
recitaciji Živel kralj je gdč. Mara Ami-
džič zapela več narodnih pesmi. Sledila
je sokolska scena sestavljena
točk, ki so jih izvajali Sokoli.

Po programu je bila zabava s
Igral je orkester pod vodstvom
Draga Cimperška.

iz vec

plesom,
g. prof.

DRUŠTVENI OGLASNIK
Vse člane in članice, ki so še v zao¬
stanku s članarino in posmrtninskim
prispevkom, lepo prosimo, da izpolnijo
svojo člansko dolžnost in zaostanek dru¬
štvu čimpreje plačajo. Ne zadržujte
društvu skromnih dohodkov in revežem
potrebnih podpor! Društvo Slovencev.

CERKVENI OGLASNIK

Dva meseca je preteklo 20. septem¬
bra, odkar je zatisnil svoje oči France
Uršič, rodom iz Preserja v Sloveniji, ki
je po prvi svet. vojni prišel v Argenti¬
no in storil tako rojakom iz dobe pred
1. 1945 kot tudi slovenskim beguncem
po drugi svet. vojni izredno veliko do¬
brega. č. g. Janez Hladnik bo opravil
to nedeljo 23. septembra ob enajsti uri
sv. mašo za dušni pokoj umrlega Urši¬
ča v kapeli sanatorija “Hogar maternal
No. 5”, Avda del Čampo 1653, Paternal.
Vabimo vse Slovence, ki so plemenitega
pokojnika poznali, da se te sv. maše u-
deležijo v čim večjem številu. Naj ta
maša poveže slov. rojake v eno samo
družino slovenske krvi, ki ji je pok. Ur¬
šič ostal zvest od zadnjega diha življe¬
nja.

OBVESTILA

Študijski dan Slovenskega kat. akad.
starešinstva bo v nedeljo dne 23. sep¬
tembra t. 1. na Patemalu, Paz Soldan
4929. Predava g. dr. Ivan Ahčin. Zače¬
tek ob deveti uri s sv. mašo. Opoldne
skupno kosilo.

V nedeljo 23. t. m. bo na Pristavi v
Moronu sestanek naših naraščajnikov.
Po sestanku telovadne vaje kot običaj¬
no. S seboj povabite tudi svoje prijate¬
lje. S. F. Z.

ESLOVENIA LIBRE

Redaccion y Administracion:

Ramon Falcon 4158, Buenos Aires-
Argentina

*>raprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires

S svojim XI. kulturnim večerom v so¬
boto 29. t. m. ob sedmih v ramoški far¬
ni dvorani se bo SKA pridružila števil¬
nim častilcem Wolfganga Amadeja MO¬
ZARTA ob skladateljivi 200-letnici roj¬
stva. Priredila bo koncert komorne
glasbe (klavirska in violinska sonata,
več solospevov, duet, dva tria in kvar¬
tet). Podroben vrstni red in imena so¬
delujočih na posebnih programih.

Ljubiteljem odbojke! Vsem, ki bi se
želeli udeležiti odbojkaškega turnirja
trojk, ki ga organizira SFZ, sporočamo,
da je čas za prijavo še do sobote 22. t.
m. Interesenti naj se prijavijo pri načel¬
niku odbojkaške sekcije Jožetu Musar¬
ju, ali pa pri kateremkoli članu odbora
SFZ.

Šiportno-družabno prireditev prirejata
SDO in SFZ v nedeljo 30. septembra na.
Pristavi v Moronu. Program bo zelo za¬
nimiv, saj so na dnevnem redu medna¬
rodne tekme v odbojki in ping pongu.
Tudi za družabni del bo dobro preskrb¬
ljeno. Vabljeni.

Poleg že znanih “scopov” predstavlja
SFZ s sodelovanjem SDO novo senzaci¬
jo “igroscope”. Vabimo vso mladino, da
si to posebnost ogleda v nedeljo 23. sep¬
tembra ob pol sedmih zvečer v farni
dvorani v Ramos Mejia. SFZ in SDO.

Slovenska gospodarska zadruga obve¬
šča, da se bodo v sklopu njenega trgov-
sko-knjigovodskega tečaja vršila v pri¬
hodnjih tednih naslednja predavanja:
22. sept.: Trgovska propaganda — g.
Žorko Simčič; 23. sept.: Organizacija
proizvodnje — g. Jože Musar; 29. sept.:
Racionalizacija proizvodnje — g. Aleš
Kralj; 30. sept.: Finančno poslovanje —
g. Stanko Jerebič; 6. okt.: Delavska za¬
konodaja — dr. Julij Savelli. Tečaj se
vrši na Alvarado 350, Ramos Mejia ob-
sobotah ob sedmih zvečer ter vsako ne¬
deljo ob pol desetih dopoldan.

SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA — GLASBENI ODSEK

A. M O  Z A R X

-- s,- * r-

ob 200-letnici rojstva

KONCERTNI VEČER njegove komorne glasbe v soboto 29. t. m.
ob 19. uri v ramoški župni dvorani.

Sodelujejo: Ančica Kralj (klavir), Alojzij Šonc (violina), Vinko Kle¬
menčič in Božo Fink (baritonista), tercet sester Finkovih, kvartet Finko-
vih, duet Nelida Boštnik — Božo Fink, Nelida Borštnik (sopran), trio
Nelida Borštnik — Marija Geržinič — Božo Fink. Klavirske spremljave:
Alojzij Geržinič.

Peter Rant

CONTADOR PUBLICO NACIONAL
TRADUCTOR PUBLICO
GRANADEROS 61
T. E. 66-0818

PRODAM

RADIO TELEFUNKEN-SUPER
Original. 8 valovnih dolžin za 110-
220-240 voltov. — CENA $ 2.100,—
Vprašati: Calle Junta 3289, Capital
od 19. ure dalje

JPsakete zsa Evropo

vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬
valne stroje, radijske aparate, dvoko¬
lesa itd. najbolje in najceneje pošilja

dadrasi - Pak

Charcas 769. Blizu Retira. TE 31-8788
Buenos Aires

Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah
od 11-13 ure.

Pismena naročila, kakor tudi denar,
pošiljajte po giro postal ali z bančnim
čekom na

ZDENKA K A L E C A K
Casilla de Correo 340 - Buenos Aires
Vsi paketi so zavarovani in prispejo
v 21 dneh.

Znatno znižane cene!

Darilni paketi
iz Trsta

"CITRUS"

v težini od 5 do 100 kg brez plačila
carine prispejo v roku od 25 dni'.
Prav tako pošilja kolesa, radio-apa-
rate in šivalne stroje. Zahtevajte
cenike in informacije
Glavni zastopnik

OTON FRESL, Buenos Aires
Maipu 735/L T. E. 31 - 5142

SLOVENSKO

PLANINSKO DRUŠTVO

Družahisa prireditev
s&hota O. ofot&bm

Pri Deklevi,

COCINERA

muy competente SE NECESITA.
Muy buen sueldo.

Llamar de manana de 9 a 11

T. E. 791-3127

Sporočamo sorodnikom in znancem, da nas je pred kratkim za vedno
zapustil naš dobri oče, stari oče v starosti 86 let

g&sp&d ANTON U&SKOVEC,

posestnik na Vrhniki.

K zadnjemu počitku so ga spremili na farno pokopališče sv. Pavla
na Vrhniki.

Žalujoči:

Hčeri: Ana in Frančiška, vdova Hren z družino;
sinova: Karol in Jože z družinama.

San Martin, Vrhnika.