plašilo delavcev v vzgoji lr> izobraževanju in danosti Slovenije, 12. septembra 1988 - št. 12. " letnik XXXIX

li>
ŠOLE, ŠOLARJI IN »ŠOLNIKI« NA SLOVENSKEM DO 1848
Pregledna stalna razstava v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani odstira pogled na razvoj šolstva na Slovenskem do srede 19. stoletja. Ta prvi del stalne postavitve v muzeju - z dokumenti, risbami, fotografijami, maketami in s knjigami prikazuje šolsko preteklost na naših tleh vpeto v sočasni gospodarski, politični in kulturni razvoj.
Razstava, ki sta jo pripravila višja kustosa Jože Ci-perle in mag. Andrej Vovko, je zasnovana tridelno. Osrednjo pripoved o zgodovini šolstva spremljata prikaz upravne razdelitve slovenskega ozemlja v posameznih obdobjih in mikavne ilustracije prizorov iz družbenega življenja (delo akademskega slikaija V. Stjepiča).
Sprehod po šolski preteklosti začnemo v arheoloških obdobjih, se posebej pomudimo ob antiki, nato pa nas razstava vodi k srednjeveškemu šolstvu s stolnimi, samostanskimi in mestnimi šolami pa tudi z univerzami v naši soseščini. Posebno nazorno je prikazano pedagoško delo protestantov pa tudi jezuitsko šolstvo med protireformacijo in katoliško obnovo. Terezijansko-jožefin-skemu šolstvu z vpeljevanjem šolske obveznosti in s poseganjem države tudi na to področje sledi kratko, a značilno obdobje Ilirskih provinc, nato pa predmarčna doba, ko seje vpliv cerkve na šolo povečal.
Na razstavi zbujajo poleg slik zaslužnih mož (Trubar, Linhart, Vodnik, Slomšek), pomembnih za slovensko šolstvo in ustvarjanje slovstvene in kulturne zgodovine, posebno pozornost še maketi dveh šolskih poslopij (jezuitskega kolegija in licejske stavbe) in figuri dveh šolnikov: rektorja protestantske stanovske šole in vaškega učitelja s palico - značilnim učno-vzgojnim sredstvom tedanjega časa. To in pa likovne ponazoritve pouka dopolnjujejo pripoved številnih dokumentov in spremnega besedila.
B. Š.
Slike z razstave objavljamo v tej številki Prosvetnega delavca
V novo šolsko leto s kopico starih težav
Začelo se je novo šolsko leto, 43. v povojni zgodovini Jugoslavije. Bo morda letos mogoče rešiti nakopičena družbena nasprotja in protislovja ali pa se bodo problemi razraščali, postajali še bolj zapleteni in teže rešljivi?
Zdi se, da je dolgo vroče poletje - brez sestankov s številnimi točkami dnevnega reda - nekoliko »osušilo« razočaranja, ki srno jih doživljali v zadnjih mesecih prejšnjega šolskega leta, do sredine julija, ostal pa je upravičen strah, da bodo vsa nasprotja že ob prvih jesenskih dnevih spet silovito planila na dan, začinjena z novimi hudimi družbenimi težavami, ki jih je rodila julijska in avgustovska neobrzdana inflacija. Le-ta pa vsa prizadevanja, da bi težave reševali sproti, v trenutku uniči.
Pravimo, da je jugoslovanski družbenopolitični sistem oblast delavcev - delavskega razreda. Toda delavci postajamo vse bolj nezadovoljni, in to izkazujemo s prekinitvami dela povsod po Jugoslaviji. Tudi učitelji smo segli po tej temeljni sindikalni pravici, ki so si jo delavci po vsem svetu Že zdavnaj izbojevali, po pravici, da si s štrajkom izbojujemo to, kar nam pripada, in boljše življenje.
Veliko dela nas čaka. Prevetritev pisov, svetov, odborov, koordinacij, komitejev, zavodov, programov, mrež šol in tokrat ne samo z besedami, obljubami, deklaracijami, temveč s takojšnjimi večjimi ali manjšimi uspehi.
Celoten vzgojno-izobraževalni sistem skoraj povsem te- f. šoli. Od nje zahtevamo, da vzgaja mlade ljudi # fciaelnasjo pomeni marksistično, socialistično-samoupravno.
Toda zakaj ta šola še komaj živi, životari, zakaj učitelju v njej počasi in vztrajno jemljemo voljo za kakršnokoli resno delo in zakaj dovoljujemo da najboljši odhajajo drugam? To pomeni, da zavedno dopuščamo negativen izbor pedagoških delavcev, in to ne samo v intelektualnem, temveč tudi v druž-beno-moralnem pomenu. Ko se v družbi čedalje bolj zapletamo v protislovja, pa vzgojo in izobraževanje nenehno prizadevajo gospodarske, pravne in družbene omejitve, čeprav je v vseh načelih na vseh ravneh vendarle določeno povsem drugače.
In kaj bo z mladimi, ki jih ob vseh naših težavah skorajda več ne opazimo? Nekateri postajajo čedalje bolj malodušni, tisti, ki na probleme opozarjajo, pa hudo ostri, saj ne vidijo svoje prihodnosti. Za popotnico v svet odraslih dobivajo samo dolgove, denarne in drugačne, dolgove tistih, ki želijo celo predpisovati, kako in kaj naj mladi mislijo. Vzgajali naj bi jih marksistično, pa se je prav pri učenju samoupravljanja s temelji marksizma izoblikoval negativen odnos do marksizma kot predmeta - in to pri večini mladih. Zapadli so vplivu drugih idejnih usmeritev, religije in cerkve. Se zmeraj jim povečini predavamo, besedičimo, pridigamo, romantično prikazujemo preteklost, sedanjost in prihodnost, obarvano s »humano družbo«.
Kazni še niso zapustile naše šole, ponekod se uporabljajo cefo telesne kazni in razne druge oblike zatiranja mladih. Bomo z vso to navlako mladino rešili življenjskih tegob in preskušenj in jo naučili živeti in delati?
V novo šolsko leto prenašamo vse težave, ki jih že dolgo poznamo in nas znova izzivajo. Izdatki za vzgojo in izobraževanje naj bi se še zmanjševali, zmanjševal se bo tudi delež narodnega dohodka, pravice učiteljev in vzgojiteljev se omejujejo. Kje in kako naj se ob vseh teh problemih učitelji organiziramo, da bo naš boj čim uspešnejši? Ali bo sindikat to zmogel, ali se bomo morali delavci na novo združiti in se s prekinitvami dela bojevati za temeljne pravice, za našo mladino, za izhod iz krize?
Mislim, da bo za zdaj potrebno le okrepljeno delo v osnovnih organizacijah, te pa se bodo morale povezovati v sindikat nekoliko drugače. Poudarek bo moral biti na strokovnem sindikatu, ki bo povezal vse delavce iste dejavnosti. Ali je to že sindikalna konferenca učiteljev srednjih šol kot nova oblika organiziranja, bo pokazal čas. Takšna konferenca pa si bo seveda še morala izbojevati temeljne pravice, predvsem pravico, da organizira vseslovensko stavko učiteljev.
O nas ni več mogoče odločati brez nas. Enotni in povezani učitelji, ki dodobra poznajo svoje pomembne naloge in delo, lahko učvrstijo razmajane temelje naše šole. Enotnost učiteljev je mogoče ogroziti, streti, razbiti, toda to bo spodkopalo našo šolo. Ruševine bodo zasule učitelje in učence. In kdo bo potem gradil 44. povojno šolsko leto?
MARJAN GOJKOVIČ,
predsednik RO Sindikata delavcev v vzgoji,
izobraževanju in znanosti
dogodki
novosti
SKUPŠČINA SEKCIJE PROSVETNIH GLASIL
Kako ujeti korak z bolj razvitimi
Zastopniki uredništev vseh osmih prosvetnih glasil, ki izhajajo v Jugoslaviji, so se konec letošnjega junija zbrali na skupščini sekcije prosvetnih glasil v Brezovici (SAP Kosovo). Gostitelj tokratnega, že štirinajstega tovrstnega srečanja, je bilo uredništvo Shkendije iz Prištine. Največ časa so namenili pogovorom o kosovskem«šolstvu, v teh pa so sodelovali sekretar in član predsedstva tamkajšnjega komiteja za izobraževanje, znanost in kulturo ter direktor pokrajinskega zavoda za napredek šolstva.
Na redni skupščini so ocenili delo uredništev v minulem letu: kljub nezavidljivim gmotnim razmeram in čeprav imajo ponekod premalo zaposlenih, so glasila svojo strokovno-informativno vlogo dobro opravljala.
Za novega predsednika sekcije so izbrali direktorja in glavnega urednika Prosvetnega delavca mag. Stanka Šimenca. Prihodnja skupščina sekcije prosvetnih glasil bo v Sloveniji.
Šolska sistema na Kosovu in v Sloveniji imata veliko skupnega in še več različnega. Različnosti seveda ni mogoče odpraviti z istimi zakoni, saj so v okoljih velikanske razlike. To je bila ena od ugotovitev pogovora o šolstvu na Kosovu, sicer pa so tamkajšnji Šolski politiki predstavili težave in ob tem navedli kopico podatkov: v organizirano pied-šolsko vzgojo so zajeti le trije odstotki najmlajših, zato je tudi za prehod v osnovno šolo slabo poskrbljeno. Na Kosovu imajo ta čas približno 370 tisoč osnovnošolcev (razdeljenih v 12470 razredov po 960 šolah). Za osnovno šolstvo namenjajo v Pokrajini 75 milijard dinarjev (polovica te vsote gre iz proračuna, drugo polovico pa naj bi prispevalo kosovsko združeno delo). Zavedajo se, da morajo v njihovih šolah marsikaj spremeniti: vzgojno-izobraževalni proces bi morali posodobiti - ne le z individualnim delom in s programiranim poukom, ampak z novostmi, ki bi jih poprej preskusili v eksperimentalnih šolah. Zato bi takšne šole morali znova vpeljati čimprej (v šestdesetih letih so jih nekaj sicer že imeli, potem pa so zamrle).
Štiriinpetdeset srednješolskih centrov s pet tisoč delavci (ti po junijskih podatkih zaslužijo od
310 do 340 tisoč dinarjev na mesec), obiskuje okrog 84 tisoč učencev. Srednje šole imajo premalo laboratorijev in kabinetov, primanjkuje jim učnih pripomočkov, zato ni nič nenavadnega, če se pritožujejo, da so učenci ob koncu srednjega šolanja slabo usposobljeni za praktično delo.
Na sedem višjih šol in deset fakultet Univerze v Prištini je vpisanih 23 tisoč rednih študentov. Univerzitetni delavci (teh je približno 2500) nimajo visokih dohodkov - asistent zasluži približno 180 tisoč dinarjev, redni profesor nekaj več kot tristo tisoč. Da bi vsaj malo zboljšali njihove življenjske razmere, so spodbudili akcijo za 84 stanovanj zanje, in ta bodo kmalu vseljiva. Obenem skušajo zboljšati tudi življenje študentov, zato v posebnih skladih zbirajo denar za njihova stanovanja, prehrano, posojila, prevozne stroške, učbenike in za športno dejavnost na univerzi.
Svetovalno službo razvijajo na Kosovu sistematično šele od leta 1983. Na tamkajšnjih šolah deluje več kot osemdeset pedagogov; to je seveda premalo, še posebno, ker želijo več pozornosti nameniti vzgojni nalogi šole (ob skrbi za izobraževanje so le to zanemarili). Šolo je treba bolj povezati z okoljem, radi pa bi tudi sodelovali s tistimi zunaj Kosova, pravijo. Vendar pa s tem ne bosta odpravljeni največji težavi tamkajšnjega šolstva: nepismenost in nestrokovni učitelji. Veliko je takšnih, ki po dob goletnem poučevanju še zmeraj niso končali študija. Ugotavljajo tudi. da se za učiteljski poklic odločajo manj dobri učenci.
Za opismenjevanje so na Kosovu pripravili že veliko načrtov, vendar so jih bolj slabo uresničevali. Akcije so bile preveč spolitizirane in premalo strokovne. Množično opismenjevanje se je končalo s prepoznavanjem črk. bralno kulturo prebivalstva pa so premalo spodbujali in razvijali, zato je veliko takšnih, ki so se za silo naučili brati in pisati, spet postalo nepismenih! Še nečesa so se začeli zavedati v tej pokrajini: da niso skoraj nič storili za nadarjene učence..Ne prepoznavajo jih pravočasno, za delo z njimi nimajo pripravljenih načrtov. S tem pa zapravljajo in zgubljajo največ.
L. L.
Sejem ni bil živ
Ob vrtoglavih cenah čedalje manj staršev in učencev kupuje nove učbenike (razen novih, prvikrat predpisanih). Na večini slovenskih šol imajo sposojeval-nice, že tretje leto pa deluje tudi antikvariat učbenikov v knjigarni Državne založbe Slovenije v Ljubljani (Mestni trg). Po zgledu ljubljanskega antikvariata so uredili podobni prodajalni v Mariboru (pri Državni založbi Slovenije in založbi Obzorja), verjetno jih bo kmalu še več tudi po drugih krajih. Začetek pouka že več desetletij spremlja tudi sejem rabljenih učbenikov v ljubljanskih Križankah. Ob koncu počitnic se zbere več tisoč mladih, da bi s prodajo učbenikov kaj zaslužili in z nakupom rabljenih prihranili - rabljene učbenike je na sejmu mogoče kupiti celo za polovico ceneje od novih. Letos je bilo podobno, a kljub temu drugače.
Sejem je občinska konferenca ZSMS Ljubljana Center pripra-
vila v dveh delih, konec avgusta in v začetku septembra, ker so bile še pred začetkom pouka nekatere nejasnosti glede uporabe učbenikov, posebno t.i. alternativnih, katerih izbira je prepuščena posameznim učiteljem.
Dvorišče Plečnikovih Križank so tudi tokrat preplavili učbeniki. Prejšnja leta so se jim pridružili še stripi in plošče, letos jih ni bilo. Manj je bilo tudi smeha in norčij. Starejši, ki sojih privabili v Križanke spomini na nekdanje šolske dni (v njihovih časih so bili ti sejmi svojevrstni družabni dogodki), pa so pogrešali prav to - mladostno sproščeno ozračje, kakršno lahko ustvarijo le mladi. Še glasba (priskrbeli so jo organizatorji) je potonila nekam v prazno...
Je tolikšne resnosti kriva med drugim tudi zmeda v učbeniški politiki? Ali pa tudi tako lahko prepoznavamo drugačno odraščanje in mladost?
L. L.
UČBENIKI ZA STROKOVNOTEORETIČNE PREDMETE V EKONOMSKI USMERITVI
Novosti, uskladitve in popravki
Prenova vzgojno-izobraževal-n h programov v srednjem izobraževanju je povzročila v številnih usmeritvah spremembe tako v predmetniku kot v posameznih učnih načrtih. To velja tudi za ekonomsko usmeritev, v kateri omenjene spremembe zahtevajo prenovo tako rekoč vseh zdajšnjih strokovnoteoretičnih učbenikov. Ker smo v ekonomski usmeritvi do zdaj pripravili največ takih učbenikov med vsemi usmeritvami, nas čaka obsežno in zahtevno delo. Pa poglejmo:
Predmeta trgovinsko poslovanje s korespondenco in gospodarsko poslovanje s korespondenco sta se v skladu z združitvijo VIP trgovinska dejavnost in VIP poslovno-finančna dejavnost v enovit VIP poslovno-finančna in trgovinska dejavnost tudi združila v predmet gospodarsko poslovanje s korespondenco. Analiza novega učnega načrta je pokazala, da moramo načrtovati nove učbenike, in sicer: v i. letniku skupni učbenik za vse smeri, v 2., 3. in 4. letniku učbenike za ekonomskega komercialnega tehnika, poleg tega pa še poseben učbenik za smer prodajalec (za 2. in 3. letnik).
Podobno kot že omenjena predmeta sta v novem VIP združena tudi trgovinsko računstvo in gospodarsko računstvo v poslovno matematiko. V skladu z novim učnim načrtom in željami učiteljev bomo prenovili zdajšnje učbenike, tako da bomo dobili celotno vertikalo za ekonomskega komercialnega tehnika, poleg tega pa bomo pripravili še poseben učbenik za smer prodajalec.
Pri predmetu politična ekonomija in ekonomika SFRJ načrtujemo razpis novega učbenika Ekonomika SFRJ in prenovo priročnika Osnovne politične ekonomije. Priprava obeh učbenikov bo zahtevna, nanjo pa bodo vplivale še predvidene ustavne spremembe, zato se bomo držali gesla »hiti počasi«. Učbenik za ekonomiko SFRJ bomo morali oblikovati tako, da bo laže razumljiv in didaktično ustrezen. Podobno bomo morali tudi priročnik za politično ekonomijo bolj približati učencem tako po vsebinski kot po vizualni plati.
Namesto predmetov gospodarsko in samoupravno pravo in obligacijska razmerja imamo zdaj predmet osnove prava, za
katerega bo treba pripraviti novo izdajo učbenika Uvod v pravo, ki bo zajemal tudi snov zdajšnjih učbenikov Obligacijska razmerja in Razmerja v združenem delu.
Za predmet knjigovodstvo bomo na podlagi zdajšnjih pripravili učbenik Knjigovodstvo 1, ki bo uporaben za ekonomskega komercialnega, turističnega in upravno-administrativnega tehnika, nato pa še Knjigovodstvo 2 in 3 za ekonomskega komercialnega tehnika.
Pri predmetu poznavanje blaga (nekdanje blagoznanstvo).
kjer se je priprava učbenikov že do zdaj zatikala, bo treba z učnim načrtom uskladiti zdajšnje snopiče in pripraviti vse še manjkajoče učbenike. Ker so, končno, kolikor toliko izoblikovane vsebine v učnem načrtu, lahko pričakujemo, da bo tudi priprava učbenikov potekala hitreje,
Le manjše uskladitve ali popravke bomo opravili pri učbenikih Trženje, Statistika in Ekonomska propaganda, saj so ustrezni. Enako velja za Strojepisje, ki smo ga prevzeli od VIP administrativna dsjavnost.
V naslednjih letih bomo torej pripravili vrsto novih ali prenovljenih učbenikov za ekonomsko usmeritev - priprava nekaterih je že stekla, tako da lahko že naslednje leto pričakujemo nove izdaje, npr. Poslovne matematike 3, Gospodarskega poslovanja s korespondenco za smer prodajalec itn. Vendar se zmeraj znova ubadamo s podobnimi, če že ne kar enakimi težavami, katerih temeljni je pomanjkanje časa za pripravo učne tehnologije, v našem primeru učbenikov. Gre namreč za to. da med sprejetjem novih učnih načrtov in njihovim vpeljevanjem v šole pri nas tako rekoč ni časa, potrebnega za pripravo učbenikov in delovnih zvezkov, če omenimo le najbolj bistvene. Temu bi se najlaže izognili tako, da bi potem ko bi bili sprejeti novi programi, te uvedli v šole za npr. dve leti, kot to delajo na Poljskem. Ta čas bi izkoristili za pripravo strokovno in didaktično ustreznih učbenikov. Tak način dela pa bi seveda zahteval polno odgovornost vseh, ki bi sodelovali pri pripravi novih programov, in tistih, ki bi pripravili učbenike. Tako pa se lahko prvi nenehno izgovarjajo, češ da so
Ivanka Černelč
Tak čudn.o je naše življenje; srečno in hkrati nesrečno...
in eno samo za večno!
K. Kovič
Ta misel nas je prevevala, ko smo se poslavljali od drage tovarišice Ivanke.
Njeno življenje se je izteklo, toda do zadnjega trenutka ga je izpolnila z delom.
Že v njenem otroštvu, ki ga je preživela v kmečkem okolju, je bilo na prvem mestu delo, igra je imela drugoten pomen.
Kot dijakinja učiteljišča se je pridružila mladinski delovni brigadi Doboj-Banja Luka. Njeno prvo službeno mesto so bili Puconci v Prekmurju. Kljub napornemu učnemu delu od jutra do večera se je tega časa rada spominjala.
Pot jo je vodila v Hoče, tam je začela poučevati na Osnovni šoli Dušan Flis. Ob rednem pouku je - tako kot prej v Puconcih - delala z mladino na kulturno-pro-svetnem področju, vodila različne šolske organizacije in interesne dejavnosti. Ves čas je pomagala mlajšim kolegicam z nasveti in napotki. Njena pot se je ustalila, ko se je z družino preselila v Pekre in poučevala v Limbušu.
Tudi tam je delala z mladino, zato je prejela Šilihovo priznanje.
Marljivo in uspešno je delala v družbenopolitičnih organizacijah v kraju in v samoupravnih organih šole.
Zadnja leta službovanja pa se je vanjo zajedla zahrbtna bolezen. Odločno se ji je upirala, in čeprav ji je jemala življenjsko moč, se je zmeraj znova vračala v šolo z vztrajnim hotenjem: biti med ljudmi, biti koristna človeški družbi, delati, bojevati se, vztrajati...
Bili so trenutki nemoči, strahu, ko se je spraševala, ali bo vzdržala.
Prišel je konec šolskega leta. Čas, ko učitelji z zmagoslavjem, ki pa ima začuda tudi bridek priokus, razmišljajo o sadovih svojega dela. Tudi Ivanka je bila med njimi. Vzdržala je. Svoje učence je pripeljala do konca. Dokončala je delo!
Njena življenjska moč je bila izčrpana.
Eno pa je gotovo: Če po pričevanju Miška Kranjca kroži med ljudmi povest o dobroti 'Petra Koštrce, o lepoti Marte Korenove, o Katičini čudoviti pesmi in o Jožefovi ter Anini veliki ljubezni, potem se jim bo poslej pridružila povest o Ivankinem velikem boju, volji in pogumu.
UČENCI IN DELAVCI OŠ RADO ROBIČ LIMBUŠ
sprejeti programi ipd. samo začasni in da jih bo treba še dopolnjevati, ali v kratkem celo opustiti , drugi pa delajo pod neznosnimi časovnimi pritiski - tudi to delno opravičuje včasih slabšo kakovost učbenikov. Vsekakor moramo doseči stabilnejše razmere v našem srednjem šolstvu, če hočemo, da bodo tudi rezultati našega dela kakovostnejši in trajnejši. Izogniti se moramo temu. da govorimo med pripravo sprememb že o spremembah, ki so šele - ali pa že - na obzorju. To namreč vodi v vsestransko nekakovostno delo.
Pri pripravi novih učbenikov bomo morali tudi bolj paziti na povezovanje med posameznimi istimi ali sorodnimi predmeti v različnih vzgojno-izobraževal-nih programih, tako da bi vedno določili »matično« usmeritev določenega predmeta, v kateri bi pripravili enoten učbenik za vse vzgojno-izobraževalne programe ali pa posamezne dodatne snopiče.
Večen problem so tudi učN I niki. ki izhajajo v nizkih nakl* I dah. Za te večinoma nimafli1 dovolj denarja, poleg tega p najčešče tudi ne najdemo pra'1 i poti, po kateri bi preprosteje do ), bili vsaj gradivo za učence, ki ^ J bilo skromnejše, vendar stfO1 kovno prav tako dobro. V naše« primeru velja to za VIP aranžd ski tehnik, za katerega bi mor^ r pripraviti gradivo za aranžd' s stvo, oblikovanje ipd.	t
Večen problem je tudi pridtj c bivanje (ustreznih) piscev, $ I prav je značilnost ekonoms« i usmeritve ta, da je v primerja' t z nekaterimi drugimi predmd' s nimi področji tu verjetno najvtj f dobrih piscev, ki so vedno pfj pravljenj sodelovati - vmes j s tudi nekaj tradicije! Kljub tein1 \ pa lahko pričujoči zapis beretj , tudi kot povabilo k sodelovanj* s saj ljudi, ki so pripravljeni poki i besed še kaj storiti, ni bilo i) 1 nikoli preveč.
TINE LOGAR
J0ZE KORUZA
”1
-
Teden dni po operaciji - bilo je v začetku aprila - sem ga obiski 1 r bolnišnici; to je bilo najino zadnje srečanje. Prijateljski stisk roi 1 njegove prijazne oči, komaj nekaj pretrganih besed... Nato je sledi' štirimesečno trpljenje... Upanje je človeku vedno v tolažbo, toi [ tokrat je bilo zaman... Morah smo se posloviti...
Rednega univerzitetnega profesorja dr. Jožeta Koruze ni več, os/tfi pa je bogata dediščina v objavah in v še neobjavljenih rokopisih; ij i tisti, ki smo ga poznali in z njim sodelovali, ne bomo pozabili njegot: modrosti, znanstvene doslednosti in natančnosti ter človeške plemen 1 tosti. Le nekaj dni ga je ločilo od triinpetdesetega rojstnega dne (A 13. avg. 1935 r Ljubljani). Študiral je slavistiko in primerjalno kn\ Ževnost na ljubljanski Filozofski fakulteti in po diplomi ostal zvesti ustanovi od začetka do konca - od asistenta do rednega profesorji Zelo dolg bi bil seznam, če bi hotel popisati vse dolžnosti in naloge, jih je opravljal in opravil na fakuleti, na univerzi in r okviru drug inštitucij. Za navidezno mirno in skoraj flegmatično držo se je skriva dinamična, globoko misleča in občutljiva osebnost, ki je pozori spremljala dogajanje okrog sebe. in v širšem družbenem okolju ter ra tudi aktivno posegala. Njegova stališča so bila premišljena, jasna I upoštevanja vredna, sodbe so bile pretehtane in trdne.
Dobro se spominjam, kako sem še v študentskih letih z občudoA njem in zanimanjem poslušal njegove razlage in kritične pripoini
o gledaliških predstavah, ki jih je živo spremljal ne le v Ljubija! marveč tudi drugod po Sloveniji. (Napisal je tudi veliko gledališki
kritik.) Gledališče in dramatiko je spremljal vse življenje in k tej sA veliki ljubezni se je znova in znova vračal. V literarno vedo se je rraM zapisal s številnimi razpravami o slovenski dramatiki, najbolj ij seveda z obsežnim prikazom slovenske povojne dramatike v knji. Slovenska književnost 1945—1965 (2. knj., SM 1967) in s spremm jočo antologijo Slovenska dramatika 1945-1965 (SM 1969). J | Toda dramatika ni bila poglavitna tema prof. Koruze r okvil univerzitetnega delovanja. Prav tako ni bila osrednja tema njegdll druga velika ljubezen - Prežihov Voranc. Da ga je ta pisatelj resniči __ privlačeval in da se je že zelo zgodaj vnemal zanj, nam izpričuje pt\ (mladostna) razprava o Prežihu: obsežna biografija, ki jo je objai j r Prežihovem zborniku leta 1957. Tej je sledila vrsta razprav, in druft. sestavkov o najrazličnejših Prežihovih delih in pisateljevih značilrt
stih. Iz množice naj omenim samo dve: Prežihov Voranc in ljudsn tradicija (SR 1976) in Prežihov Voranc in boji za Koroško v lA 1918-1920 (Celovec, 1981). (Poleg tega je souredil II. zv. Prežih' ^
vega Zbranega dela.)	t j.
Težišče Koruzovega znanstvenega dela kot univerzitetnega učiteljo\ v bilo starejše slovensko slovstvo in lahko bi rekli, da je bila to njegoi ~ tretja ljubezen. Na tem področju so prav gotovo najvidnejše njegoi ^ lastnosti znanstvenika, ki z vso resnostjo, nadarjenostjo, invencijol ^ prodornostjo preučuje, analizira, izbira in sintetizira, tako da je 1 koncu rezultat čim bliže resnici. Razmere na fakulteti so ga prav sil1 v raziskovanje starejše književnosti, saj je ta klicala po raziskovanju jj po nadaljevanju dela predhodnikov - Franceta Kidriča in Mit v Rupla. Pomembnosti tega dela se je prof. Koruza dodobra zavedal njegova visoka znanstvena zavest in sposobnost sta se stopnjevali pt ob tej tematiki; njegove razprave so odmevale s svojo metodo, tel nostjo ugotovitev in prodornostjo sklepov. Koruzovi posegi v sred vek, reformacijo, barok in razsvetljenstvo bodo ostali soliden temelj vsa nadaljnja raziskovanja in mimo njegovih ugotovitev ne bo rti goče. Žal je to delo ostalo na sredi poti, saj mu ni bilo dano, da delce združil v mozaik, ki bi temeljito osvetlil našo najstarejšo sle stveno preteklost. Tipična primera raziskovanja in obravnavanja sl rejših obdobij sta njegova disertacija o Devu in Pisanicah in spretni študija k faksimilirani izdaji Pisanic (1977). V zadnjih letih je svt ustvarjalne moči posvetil zlasti baroku in reformaciji, toda... Tt zbornik s simpozija o baroku je ostal nedokončan. Prav tako je osti v zasnutku knjiga, v kateri je mislil združiti vse svoje najpomembnt} > razprave iz starejšega slovstva. Knjigo je napovedoval, se je veseli ^ toda usoda je bila neizprosna...	i
Bibliografija je obsežna, zato naj k povedanemu dodam samo še! t da je napisal številne prispevke po najrazličnejših enciklopedičfl c delih v Sloveniji in Jugoslaviji. Poleg tega naj omenim, da je in s mnoga predavanja doma in v tujini, da se je aktivno udeležei s slavističnih kongresov, simpozijev in zborovanj, da je bil stalno na j zoč na seminarju za tuje slaviste in še bi lahko našteval.	j
Ob vsem tem ne smemo pozabiti tudi na prof. Koruzo kot univen letnega učitelja; skrbno se je pripravljal na predavanja in jih nepn stano osveževal z novostmi; bil je mentor in neutruden svetova* Š številnim študentom in kandidatom za magisterij in doktorat.
In njegova človeška podoba? Izžarevala je plemenitost, srčno <». I broto in razumevanje za težave drugih. Kot človek, učitelj in znansti Š nik bo ostal v prelepem spominu.	.	,1	s
GREGOR KOCIJAN	£	*	'	r
• Tovariš Horvat, kaj menite a kot univerzitetni učitelj in stro-. j, kovnjak za razvojno psihologijo l1 c 1,1 zdaj - v svoji novi funkciji „	' o sedanjem trenutku našega
f, bistva?
I Vsak prehod z enega delov-’ nega področja na drugo, četudi že so sj ta področja zelo sorodna, je J težaven. Vse težave in tegobe lC*1 opravljanja nalog predsednika Republiškega komiteja za vzgojo 'n izobraževanje ter telesno kul-
it isk1 ja' tur,
Samo ustvarjalni učitelji lahko razvijejo ustvarjalne učence______________________________________________________________________________________________
Jb« Predstavljamo vam dr. Ludvika Horvata, novega predsednika Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje kla ^r telesno kulturo
te so pokazale, koliko nepravilnosti je v vzgojno-izobraževalni praksi in kaj vse je treba spremeniti. To ne bodo zakonske in druge spremembe, ampak izboljšave. postopno strokovno pridobljene s pedagoškim delom, pri razbremenitvi učencev, pri opuščanju zastarelih vsebin, posodabljanju metod in oblik dela ter organizaciji šolstva,
# Pri svojem teoretičnem in praktičnem delu imate poglobljen pregled nad vsemi, ki se šolajo. Kakšna je vaša vizija demokratične, humane in odprte šole?
- Zelo razvit demokratični svet si prizadeva za razvoj takega šolstva, ki razvija ustvarjalne zmožnosti otrok in mladine. Cilj sodobne šole ni več zgolj kopičenje znanja, ampak razvijanje funkcionalnih sposobnosti posameznika in razvijanje duševne sprejemljivosti mladih ljudi.
Pri vzgojno-izobraževalnem delu na vseh ravneh - od vrtcev do doktorskega študija - se moramo zavedati njegove razvojne razsežnosti. Današnji otroci, ki obiskujejo vrtce, bodo končali izobraževanje šele čez dvajset in več let. Vprašati se moramo, ali imamo v družbi pravo vizijo, kakšne tehnologije bomo leta 2005 uporabljali v proizvodnih procesih in kakšne medčloveške odnose bomo imeli. Zdajšnji malčki bodo namreč takrat z vso svojo ustvarjalno močjo začeli sodelovati v proizvodnih procesih in pri družbenem odločanju.
-o sem postopno spoznaval ne s pomočjo novih sodelavcev že
5 1 S
Poleti.
Kljub vsemu nezadovoljstvu
;rn
položajem vzgojno-izobraže-
valne dejavnosti v družbi, z orga-
> 1
r®’ "izacijo šolstva na sploh, še po-sebno pa s kakovostjo programov in ravnijo njihove izvedbe si bomo morali letos in v prihodnje te krepko prizadevati, da bomo obdržali doseženo raven. Zaostrene gospodarske razmere, splošna gospodarska in družbena kriza so bistveno otežili razvoj vseh družbenih dejavnosti: morda je šolstvo zaradi vseh svojih posebnih značilnosti še najbolj prizadeto, ker je za vse spremembe tudi najbolj občutljivo.
Letos si bomo predvsem prizadevali zagotoviti gmotno podlago za nemoteno izvajanje vseh Programov od predšolske vzgoje ,• i Pa do podiplomskega in doktorskega študija. Hkrati poteka več dejavnosti za urejanje zakonodaje (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o usmerjenem izobraževanju. Zakon o pedagoški službi in Zakon o svobodni menjavi dela na področju ug vzgoje in izobraževanja). Našo Pozornost pa bomo morali vse bolj usmerjati v razvoj novega Znanja o vzgoji in izobraževanju, Uveljavljati prenos tega znanja v delo z mladimi in zagotavljati ustrezne gmotne možnosti za sodoben pouk (opremljenost šol).
% Kakšne so razvojne možnosti, spremembe in novosti, ki jih lahko pričakujemo v bližnji
Prihodnosti?
i /j V prihodnosti ne pričakujemo nj1: 'zjemnih in revolucionarnih po-
segov v vzgojno-izobraževalni sistem. Skušali bomo izpeljati že začete dejavnosti za ureditev zakonodaje na nekaterih področjih šolstva in obenem s tehtnim strokovnim delom uveljavljati sprotne prenove in izboljšave v vzgojno-izobraževalnih programih. Ena največjih novosti, ki jih lahko pričakujemo, pa bo izdelava sklepnega dokumenta o strategiji vzgojno-izobraževal-nega sistema za naslednjih deset let, ki bo prav gotovo pritegnil šolnike k razpravi, kako oblikovati v prihodnje učinkovitejše izobraževanje na vseh ravneh.
# Kot raziskovalec ste se veliko ukvarjali s psihosocialnim razvojem predšolskega otroka, zlasti glede na vplive socialno-kulturnega položaja družine in organizirane predšolske vzgoje. Kaj so pokazali vaši izsledki in kaj le-ti pomenijo za našo šolsko prakso?
-	V preteklih desetih letih sem se zelo veliko ukvarjal s preučevanjem interakcije družinskega in vrtčevskega okolja na psihosocialni razvoj otrok v predšolski dobi. O izsledkih teh raziskav sem poročal v domačih in tujih znanstvenih in strokovnih publikacijah.
Na kratko lahko strnem množico izsledkov v tele ugotovitve:
-	Predšolsko obdobje je ključno razvojno obdobje za oblikovanje človekovih primarnih psihičnih funkcij, in to velja še posebno za razvoj intelektualne zmožnosti.
-	Otroci iz različnih socialnih izobrazbenih plasti družin se v zgodnjem obdobju ne razlikujejo; razlike se začno pojavljati šele v drugem letu in naraščajo iz leta v leto, in takšne kakršne so ob vstopu v šolo, ostanejo potem v vseh letih šolanja.
-	Razlike v otrokovem psihosocialnem razvoju, ki jih povzroči družinsko okolje, je mogoče le stežka premostiti z raznimi institucionalnimi vzgojno-izobraževalnimi dejavnostmi.
-	Otroci, ki so že od zgodnjega otroštva v jaslicah in vrtcih, se razvijejo enako uspešno
kot otroci, ki so vso predšolsko dobo preživeli v družinskem okolju.
-	Intelektualni razvoj v predšolski dobi je že izredno diferenciran proces in pomeni še zmeraj velik izziv za sodobno teorijo o človekovem psihičnem raz-voju.
• Naša šola je notranje še dokaj toga. Pogosto slišimo mnenja, da je vsebinsko preveč zazrta v preteklost, da bi morala bolj odpirati perspektive prihodnosti. Kaj menite o takšnih kritikah?
-	Skorajda ni demokratične družbe v Svetu, ki ne bi kritično govorila o svojem vzgojno-izobraževalnem sistemu. Zlasti so povsod kritična mnenja o osnovnošolskem izobraževanju. Veliko nezadovoljstva in kritičnosti do programov osnovnošolskega izobraževanja povzroča družbena samorefleksija.
Če smo pošteni, moramo priznati, da tudi mi nismo zadovoljni s takšno osnovno šolo, kakršno imamo. Osnovnošolsko izobraževanje zahteva stalno prenavljanje, dopolnjevanje vsebin, oblikovanje novih metod in vzgojnih prijemov ter sprotno spremljanje učinkov. Temu smo pri nas v preteklosti namenjali premalo pozornosti. Stvari smo urejali preveč zakonodajno, nenehno kopičili nove vsebine v učne načrte in učbenike in se šele v novejšem času lotili kritičnih evalvacijskih raziskav. Šele
Rojen 1949, gimnazijo končal v Murski Soboti in diplomiral na Oddelku za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete; 1976 je končal magistrski študij otroške mladinske psihologije in leta 1983 pridobil naziv doktor psiholoških znanosti. Tisto leto je bil tudi habilitiran v naziv docenta za razvojno psihologijo. Zadnji dve leti je opravljal dolžnosti prodekana za finance na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Krajši čas se je spopolnjeval v ZR Nemčiji in na Švedskem. Sodeloval je na mnogih domačih in tujih znanstvenih in strokovnih srečanjih. Je avtor več kot 150 znanstvenih, strokovnih in drugih razprav. S področja razvojne psihologije je napisal več samostojnih publikacij. Leta 1986 je izšla knjiga Intelektualni razvoj i predškolsko vaspitanje v Beogradu, letos pa še učbenik Razvojna psihologija, ki ga je napisal skupaj z Lidijo Magajna.
Ib dolgo se slepimo, da je šola zastonj
u/ij
■vi
y,° ič
j0 ul
itn
■0 Zdaj ko bi šolniki potrebovali največ svežih zamisli in moči za levi Uspešen začetek šolskega leta, razmišljajo, kako omiliti omejitve ■jh' jtenarja in razporediti preostanek, da bi učenci kljub varčevanju imeli kakovostno šolo in da osebni dohodki učiteljev ne bi bili prenizki. Nenehna razmišljanja o tem že utrujajo. Vendar bodo šolski denar -ro ^saJ še nekaj časa odmerjali tisti, ki programov ne upoštevajo preveč.
'O
e1 sit iu
Dr. Peter Vencelj: V tako negotovem položaju kot letos, doslej še nismo bili
Zato bomo morali uresničevati v programih le tisto, za kar bo denar. Zal pa v takšnih okoliščinah ne bo mogoče zmeraj upoštevati vsega, kar je pedagoško in strokovno utemeljeno.
pr. Peter Vencelj, predsednik Odbora za usmerjeno izobraževanje Pri Izobraževalni skupnosti Slovenije pravi, da smo zašli v težave med 'ir ^rugim zato, ker so pri nas že dogovorjene stvari še zmeraj nedogo-' v°rjene... Kaj bolj spodbudnega bi verjetno povedal, če bi ga Povprašali, kako se na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ... v Ljubljani, Vtozd Matematika, kjer je redni profesor mehanike in 7J1 tehnične matematike, razvija podiplomski študij iz mehanike. Pravi,
y ?a je glavni »krivec« zanj. Vendar se z dr. Vencljem nismo pogovar-nt Jali niti o matematiki niti o mehaniki, temveč o »vroči« julijski skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije, kjer so ob komaj zadostni navzočnosti delegatov glasovali o varčevalnih ukrepih v slo-^nskem šolstvu, o tem, kako bo z osebnimi dohodki učiteljev, bolj kot o strategiji slovenskega šolstva pa smo razmišljali o krpanju največjih vrzeli na tem področju.
• O predlogu ukrepov za uskladitev vrednosti programov Vzgoje in izobraževanja s predvidenimi materialnimi možnostmi v letu 1988 in v naslednjih letih Opravljajo v najrazličnejših °koljih že več mesecev. Na julijski skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije naj bi razpravo končali, vendar se to ni
J godilo...
- Sklopi ukrepov za osnovno telo, srednje šole in visoko šolstvo so približno enako dobro Pripravljeni, so tehtni in premi-Rjeni. Kljub temu so bili na julijski skupščini ob komaj zadostni navzočnosti delegatov izglaso-vani le ukrepi za visoko šolstvo.
Glasovanje je potekalo po vrsti: najprej za osnovnošolske ukrepe, potem za ukrepe v srednjem izobraževanju in visokem šolstvu. Za osnovnošolske in srednješolske ukrepe je bilo premalo glasov, čeprav smo iz poprejšnjih razprav in ozračja v skupščinski dvorani imeli vtis, da jih javnost kar sprejema. Predsednik je po tem »porazu« dejal, da je od skupščine pričakoval več sodelovanja pri dopolnjevanju ukrepov, in če bo šlo tako naprej, bosta morala izvršni svet in republiška skupščina sprejeti druge ukrepe.
Ostalo je le še dvigovanje rok za ukrepe v visokem šolstvu. Te so delegati soglasno sprejeli.
•	Najbrž takšno odločanje ni pravo delegatsko odločanje in ne daje najboljšega vtisa o delu skupščine?
-	Gotovo ne. Skupščina ni mesto, kjer bi eni predlagali, drugi pa čakali v zasedi in predloge spodbijali. Javnost naj se zaveda, da skupščina ničesar ne vsiljuje, le strokovne službe in odbori predlagajo rešitve, ki jih poprej natančno preučijo. Ce predlogi ne ustrezajo, je treba povedati, kaj ni dobro, zakaj ne in kako popraviti, skratka, oblikovati izhodišča za pripravo boljših rešitev. Žal v delu skupščine takšnega sodelovanja ne poznam, namesto tega predvsem zavračanje in kritiziranje.
•	Ukrepi bodo ponovno na dnevnem redu prihodnje skupščine (sklicana je bila za 20. septembra, a je že prestavljena) v mesecu oktobru. Za kakšne ukrepe bodo delegati glasovali takrat, se bo kaj bistveno spremenilo?
-	Ukrepe bomo še prej obravnavali v odborih za osnovno šolo in usmerjeno izobraževanje, najbrž pa bomo iste ponovno predložili skupščini. Iz razprave na julijski skupščini namreč ni mogoče ugotoviti, kaj in kako naj bi jih spremenili in dopolnili. Zato se ne bomo posebno trudili, da bi jih predrugačili. Morda bo kaj predlagal še kdo drug, recimo sindikati?
Vsi skupaj bi morali iskati primerne rešitve.
• Nekateri starši so bili zelo vznemirjeni ob julijski skupščini, predvsem zaradi razprav o deležu, ki naj bi ga prispevali za šolanje svojih otrok. Tudi predlog o zmanjšani republiški podpori za popuste pri prevozih učencev jih ni razveselil. Kako je s tem?
- Že dolgo se slepimo, da je šola zastonj. Šola pač ima svojo ceno in se nima smisla sprenevedati. Za dobro šolo potrebujemo denar, in če ga primanjkuje, šola težko ohrani kakovosten pouk, kaj šele, da bi ga razvijala. Zato je denar treba nekako zbrati: po družbenem sistemu ali drugače.
Pravzaprav t.i. participacijo pri nas že dolgo poznamo. Kaj pa so drugega samoprispevki za graditev šol, le da so zbrani drugače.
Glede cen prevozov pa nič obetavnega: med podpisniki dogovora o prevozu mladine so tudi avtoprevozniki, ki so že zmanjšali svoj delež od tistega, ki je predviden po družbenem dogovoru. Verjetno bomo morali tudi v Izobraževalni skupnosti po njihovih stopinjah, sicer bomo morali znižati osebne dohodke učiteljem.
9 Sredi počitnic so v zvezni skupščini spremenili in dopolnili znani intervencijski zakon o omejevanju dohodka. Bo to kaj vplivalo na razporejanje de-narja v šolstvu in na učiteljske prejemke?	*
Iz razvojnega vidika še najbolj pozabljamo na to, da vzgojno-izobraževalni proces ne more in ne sme biti vezan le na obdobje otroštva in mladostništva. Izobraževanje bi moralo biti stalen proces, ki traja vse življenje. Prav na tem področju pa Slovenci in drugi Jugoslovani najbolj zaostajamo za razvitim svetom. Del načrtovanih prizadevanj v šolstvu v prihodnjih letih bo prav zato namenjen tem vprašanjem.
•	Nekje ste izjavili, da je dober učitelj nekonformističen. Ali lahko to svojo trditev nekoliko bolj pojasnite?
- Nisem le rekel, da mora biti učitelj nekonformističen, ampak tudi to, da samo ustvarjalni učitelji lahko razvijejo ustvarjalne učence. Sodobni učitelj mora biti strokovno avtoritativen na področju, ki ga predava, in imeti hkrati tiste osebnostne lastnosti, ki mu bodo pomagale motivirati in usmerjati mlade ljudi. Pri svojem delu potrebuje samostojnost, čeprav poskuša uresničevati predpisane vzgojnoizobraže-valne vsebine. Od njega moramo pričakovati veliko inovativnosti. Vse to pa še ne pomeni, da v šolstvu ne potrebujemo strokovnega nadzora, vendar mora biti ta dosledno povezan s svetovalnim in razvojnim sodelovanjem med učiteljem in njegovim svetovalcem.
•	Ugotavljamo, da se notranja motivacija učiteljev za delo zmanjšuje. Učitelji se pritožujejo, da je njihovo delo preveč birokratsko, da nimajo strokovne samostojnosti. Pri tem ne gre le za družbeni in materialni položaj, temveč za celotno problematiko, od svetovanja pri poklicni odločitvi, šolanja in priprave za delo, možnosti za zaposlitev in napredovanje, stalno spopolnjevanje do možnosti za uspešno poučevanje in učenje. Kaj nam lahko poveste o teh vprašanjih?
Učitelj mora biti za svoje delo motiviran, hkrati pa imeti v družbi trden položaj. Na tem področju imamo zdaj pri nas veliko težav. V preteklosti smo
-	Po tem, kar smo prebrali v Uradnem listu SFRJ (3. avgusta letos) so osnove za pravice samoupravnih interesnih skupnosti še bolj omejene in nisem več prepričan, da bomo lahko uresničili vse, kar smo si začrtali na julijski skupščini. V tako negotovem položaju kot letos še nismo bili. Res več ne vemo, kje smo, noben dogovor ni več zanesljiv. V tem trenutku ni v šolstvu skoraj ničesar več, na kar bi se lahko oprli. Nevarno je, da bo denar, namenjen za osebne dohodke, okrnjen zaradi povečanja materialnih stroškov. To bomo skušali preprečiti.
• In kako bo z drugimi nalogami, ki so pred vašim odborom in Izobraževalno skupnostjo Slovenije?
-	Ljubljanske srednje šole resno ogroža pomanjkanje prostora. Z denarjem za amortizacijo si ne morejo veliko pomagati, razen če bi ga združili in namenili samo za eno ali dve. šoli. Vprašanje pa je, ali bi se vsi strinjali. Ni tudi jasno, kako bo z nalogami, ki smo si jih začrtali: to je permanentno izobraževanje učiteljev, podiplomski študij, računalniški center pri Univerzi, ustanovitev posebnega sklada za učbenike, opremljanje šol...
Usmerjeno izobraževanje razpolaga s približno 307 milijardami dinarjev, nujno bi potrebovali še štiri; če pa bi hoteli začeti uresničevati vse pravkar naštete na-
aktualno
imeli često negativno selekcijo študentov, ki so se odločali za pedagoške poklice; zaradi slabih gmotnih razmer in zaradi učiteljevega nizkega družbenega položaja je veliko dobrih pedagogov odšlo iz šolstva. To ne pomeni, da imamo v naših šolah le slabe učitelje in profesorje, res pa je, da bi lahko imeli višjo raven. Drugi problem so dohodki, ki jih učitelji prejemajo za svoje zahtevno delo. Le s težavo ohranjamo še kolikor toliko zadovoljivo spodnjo raven, čeprav nam ni zvezna zakonodaja pri tem niti najmanj naklonjena (10% zaostajanja za gospodarstvom). Ne smemo pa pozabiti, da je učiteljevo delo tudi družbe-nomoralno podcenjeno in da smo ga z vsemi mogočimi ukrepi -v zadnjih desetletjih često razvrednotili.
# Pričakujemo ustavne spremembe - kaj bodo le-te pomenile za šolstvo na Slovenskem?
- Priče smo pospešenemu oblikovanju nove zvezne in tudi republiške ustave. Menim, da smo za vselej opravili z zloglasnimi amandmaji k zvezni ustavi, ki naj bi predpisali enotno šolstvo za vso Jugoslavijo. S strokovnimi argumenti smo se v preteklosti resno upirali poskusom, da bi se izoblikovala jugoslovanska programska jedra in mislim, da se nam je z istimi argumenti tudi posrečilo zaustaviti pobude za spremembo zvezne ustave na področju, ki obravnava vzgojno-izobraževalni sistem. Politična javnost tem stališčem ni bila naklonjena. Toda gre za tako življenjsko pomembna vprašanja naroda in njegovega razvoja, da pri tem ni mogoče popustiti. Prepričan pa sem, da se bodo tovrstne »strokovne« pobude o enotnem urejanju šolstva še pojavljale, o jedrih in vse mogočih pritiskih, povezanih s »skup-ništvom«. Glede na izide razprav pri spremembah zvezne ustave pa bodo spremembe v republiški ustavi, kar zadeva urejanja šolstva, mnogo manj radikalne.
Spraševala
URŠKA PEGAN MARGAN
loge, bi morala vsota znašati vsaj 340 milijard. Takšnega primanjkljaja pa ni mogoče nadomestiti čez noč, sploh pa ne ob vsak dan višjih cenah.
Veliko pa je seveda odvisno tudi od ozračja po šolah. Ne glede na ukrepe bi morale začeti ravnati drugače, bolj premišljeno, in vse, kar ni najnujnejše, preložiti na kasnejši čas.
• Ko ste prevzeli dolžnost predsednika odbora za usmerjeno izobraževanje pri Izobraževalni skupnosti Slovenije, najbrž niste pričakovali, da bomo kmalu začeli razmišljati o preživetju, živeti »iz dneva v dan«?
- Kje pa. Zdaj je tako že nekaj časa in še stopnjuje se. Sprašujem se, kako dolgo lahko neka družba deluje na tak način? Nimam zgodovinskih skušenj, kako se takšne zadeve iztečejo, vem le, da šolstvo in tudi druge družbene dejavnosti životarijo v nemogočih razmerah. Zdi se mi, da marsikdaj nenavadno radi po nepotrebnem zgubljamo čas.
Raje kot z vsakdanjostjo bi se ukvarjal s strokovno politiko: z učiteljem, ki mora biti poleg učencev v središču naše pozornosti in se mola zanimati za sodobne evropske tokove ter se z njimi povezovati. V tem je prihodnost.
LUČKA LEŠNIK

doma
drugje
Pouk jezika stroke naj bo življenjski
Ob seminarju za učitelje nemškega jezika v srednjih šolah: v Ljubljani, maja 1988
Z uvedbo srednjega usmerjenega izobraževanja je pouk prvega tujega jezika v srednjih šolah dobil novo prvino: jezik stroke. Ta odločitev ni bila le muha enodnevnica, temveč je izvirala iz ugotovitve, da se dandanes zanimanje za učenje zgolj splošnega jezika zmanjšuje. Pri poučevanju jezika stroke prednjačijo Angleži s svojim ESP (English for Special Purposes), že v osemdesetih letih pa so jim začeli slediti tudi Nemci. V Nemčiji je prodor jezika stroke v izobraževalne programe manj ukrep šolske politike kot odsev potrebe vseh, ki se učijo tujega jezika zato, da bi bolje opravljali poklic na nekem strokovnem področju.
Nova prvina pouka tujega jezika v srednji šoli pa prinaša neko težavo: toliko jezikovnih usmeritev, kolikor je programov
SUI (z obveznim jezikom). Učitelji nemškega jezika so dobili za izvajanje novih vsebin v učnem načrtu le splošne smernice: pod jezikom stroke se je najprej razumelo spoznavanje izrazja nekega strokovnega področja. Takšno pojmovanje se seveda ni skladalo z načeli komunikativnega pouka. Strokovnih izrazov se učenec lahko' nauči sam iz slovarja. To, za kar se mora usposobiti pri pouku, pa je razumevanje strokovnih besedil, sposobnosti pisnega oblikovanja povzetkov, definicij, hipotez idr. ter sposobnost komuniciranja s strokovnjaki svojega prihodnjega poklicnega področja. Te potrebe že same po sebi narekujejo oblikovanje smotrov pouka jezika stroke. Da pa je pot od postavljenih smotrov do njihove uresničitve prav na tem področju vse prej kot lahka, najbolje vedo učitelji sami.
Zato smo na Germanskem oddelku Filozofske fakultete pripravili v sodelovanju z Zavodom SRS za šolstvo seminar na temo Pouk jezika stroke. To je bil prvi tovrstni seminar v Ljubljani; udeležilo se ga je 36 srednješolskih učiteljev, 6 predavateljev višjih in visokih šol ter 8 sodelavcev delavskih univerz, prišli pa so tudi predavatelji in lektorji Filozofske fakultete in pedagoški svetovalki Zavoda SRS za šolstvo.
Predavatelj, profesor dr. Robert Saxer, profesor na Inštitutu za germanistiko Univerze v Celovcu, je seminar zasnoval kot uvajalni seminar, saj je treba začeti najprej pri skupnih izhodiščih, potem pa vsebine čedalje bolj diferencirati. To se je predavatelju kot izkušenemu strokovnjaku za jezik stroke zelo posrečilo, zato smo ga že drugi dan prosili, naj bi začeto delo v Ljubljani nadaljeval čez leto ali dve. Tudi njemu se je to glede na zdajšnje potrebe zdelo edino smiselno in obetavno.
Kot didaktično uspešna oblika se je izkazala dvodelnost seminarja (dvakrat po en dan v presledku 14 dni). Predavatelj jo je izrabil tako, da je ob koncu prvega dela seminarja dal učiteljem več nalog, o katerih naj bi v vmesnem času razmišljali, nekatere preskusili pri pouku, o drugih pa se pogovarjali z učenci in s kolegi. Na seminarjih, ki trajajo strnjeno po več dni, je to nemogoče izpeljati; tokrat pa so učitelji lahko preskušali in poročali o izidih svojih preskusov.
Predavatelj je uvodoma podal dve temeljni - izhodiščni postavki:
-	Pri pouku jezika stroke je treba upoštevati učiteljev položaj in to, da učitelj obvlada jezik, ne pa stroke. Stroka mu je tuja in največkrat vsiljena.
-	Upoštevati je treba tudi odnos med splošnim jezikom in jezikom stroke. Za ta odnos velja: Splošni jezik je temelj za prehod na strokovne vsebine. Prehod na
jezik stroke je mogoč šele takrat, ko učenec obvlada temeljne strukture in temeljno besedišče kakega jezika.
Tako so ugotavljali zmeraj znova tudi med seminarjem, saj učitelji sami opažajo, kako se pri obravnavi strokovnih besedil zatika, ker učenec ne obvlada splošnega jezika, učitelj pa ne stroke, in je zato negotov. Kaže, da bi o teh vprašanjih morali več razpravljati, saj zadevajo tako učitelje kot učence in delovne uspehe.
Poleg težave, da učitelj jezika ni hkrati tudi strokovnjak za določeno strokovno področje, pa je še drug, prav tako pereč problem: ustrezna strokovna besedila ali priročniki. V SR Sloveniji imamo priročnike le za nekatera strokovna področja, na primer za gospodarstvo, trgovino, turizem in agroživilstvo je na voljo nemška literatura. Učitelji so dobili na seminarju seznam jugoslovanskih piscev in naslove priročnikov, ki jih je mogoče kupiti na našem trgu. Težje je seveda dobiti tuje strokovne izdaje, še najtežje pa so dostopni avtentični in aktualni članki v tujih revijah. Predavatelj je učiteljem ponudil pomoč, kljub temu pa še zmeraj ostajajo zelo prepuščeni sami sebi. Glede na naravo predmeta je to tudi razumljivo: stroka se naglo razvija in ni bolj nesmiselnega in dolgočasnega dela, kot je obravnava zastarelih strokovnih besedil.
Da bi pouk jezika stroke rabil svojemu namenu in da bi učitelji lahko čim bolj posodabljali strokovne vsebine pri pouku, je predavatelj predlagal, naj se pogovarjajo z učitelji strok na svoji šoli in z učenci v razredu o teh-le vprašanjih:
9 V katerih poklicnih okoliščinah bo imel učenec priložnost uporabljati nemški jezik?
#	S katerimi zvrstmi besedil bo učenec imel opraviti v svojem prihodnjem poklicu?
#	Katere strokovne vsebine učence zanimjo in bi se pri pouku radi ukvarjali z njimi?
#	Kakšne projekte bi lahko skupaj izpeljali?
Ko učitelj zbere vse potrebne podatke in predloge, začne iskati avtentično gradivo in pripravljati njegovo didaktizacijo. Pot naj bi bila torej drugačna od zdajšnje, ko se učitelj ubada s tem, kako bi učence za vsako ceno motiviral za vsebine, ki jih v bistvu ne zanimajo.
Predavatelj je smotrnost dela pri projektih takole utemeljil: »Pri strokovnem predmetu, npr. kemiji, gre za poskus in izid tega poskusa. Ali pri pouku jezika stroke ne bi mogli dobiti izida? Jezikovni projekti so na začetku lahko preprosti, glavni cilj naj bo, da dobijo učenci delovne naloge za nekaj, kar jih zanima in za kar so sposobni. Na seminarju smo dobili iztočnice za načrtovanje in uresničevanje takšnih projektov. V skupinah smo tudi sami izoblikovali načrt projekta s tematiko, ki bi bila lahko zanimiva za učence.
MARJANA KORDAŠ
GRAŠKI PEDAGOŠKI DNEVI 1988
R
Za strokovno spopolnjevanje ni škoda denarja
Pred nedavnim smo brali iz-j. vo (v pogovoru z generalom Lanom Dolničarjem), da Jugoslavije od zunaj vojaško nihče ne ogroža. Zakaj nas tudi bi? Dovolj trdno nas drži v kleščah mednarodni kapital, tisti pravi, ki ob nenehno rastočih obrestih in žal dodatnih premostitvenih in kaj vem še kakšnih pogojih naše dolgove nenehno povečuje; pa tudi tisti, manj očitni, a nič slabši - v obliki znanja in tehnološke razlike v razvitosti. Res: dandanes se lahko države zasužnjuje bolj sodobno, ne le z orožjem, temveč z znanjem, ki se kaj lahko in hitro sprevrže v nepo-. sredno nadvlado nad tistimi, ki preveč zaostajajo. Izhodišče mojega tokratnega zapisa o naslovni temi je po eni strani gotovo nenavadno, po drugi pa smiselno. Če se le spomnimo, da se v naši domovini še zmeraj zelo zavzeto pripravljamo predvsem na vojaško obrambo in nam za takšno usposabljanje (poleg rednega vojaškega roka seveda) sploh ne sme zmanjkati denarja. Tega pa nikakor ne moremo najti za redno strokovno spopolnjevanje učiteljev vsaj v tistem najskrom-nejšem obsegu, kot ga je pripravil Zavod SRS za šolstvo in ga je že sprejela Izobraževalna skupnost Slovenije (glej njen Poročevalec 1/88) celo kot prednostno nalogo. Obenem je prav ta skupnost sprejela nesprejemljivo pojasnilo, da za uresničitev tega sklepa še nima denarja. Pa smo tam. Vprašati se moramo, ali se torej usposabljamo za spopad s pravim nasprotnikom? Vsekakor smo v podrejenem položaju, in v njem bomo tudi ostali, če ne bomo imeli boljše šole in z njo boljših načinov za hitrejše pridobivanje ustreznega znanja, tako
zelo potrebnega za rešitev iz krize.
Ob omenjenem sklepu izobraževalne skupnosti, ki zadeva izpeljavo rednega strokovnega spopolnjevanja pedagoških delavcev v otroškem varstvu in osnovni šoli, je Pedagoška fakulteta v Mariboru že pripravila zelo sprejemljiv vsebinski okvir, sem precej slabe volje listal po izredno bogati ponudbi strokovnega spopolnjevanja graškega pedagoškega inštituta za učitelje splošnoizobraževalnih obveznih šol in vzgojitelje v vrtcih avstrijske Štajerske. V Avstriji zmorejo to vsako leto - na zvezne stroške, zadevo pa uresniči pristojni deželni pedagoški inštitut, zmeraj v prvem tednu poletnih počitnic, velikokrat pa se spopolnjevanje nadaljuje septembra in še med zimskimi počitnicami. Za pot v Gradec sem se vseeno odločil, ker mi je prof. Haas, direktor pedagoškega inštituta, prijazno zagotovil, da se lahko po slovesnem začetku pedagoškega tedna uvrstim v katerokoli študijsko skupino.
Letošnji slavnostni predavatelj je bil zahodnonemški profesor T. F. Klassen z univerze v Gi-essnu. Obravnaval je za vsakogar zanimivo temo z naslovom Notranja šolska reforma kot evropski problem, predvsem z vidika jenskega pedagoškega načrta prof. Petra Petersena. Izhajal je.iz ugotovitve, da si dandanes povsod prizadevamo za šolo, v kateri učenec ne sme biti objekt. Nastopil je proti preveliki množični in proti vsaki zgolj storilnostno in . sposob-nostno usmerjeni šoli, in se zavzel za takšno, ki bo učencem dobrodošlo življenjsko okolje, primerno njihovi osebnosti, okolje.
v katerem jih ne bo ogrožal strah pred ocenjevanjem in neuspehom. Najpomembnejša naloga šole je vzgoja, tej se morajo podrediti vsi šolski predmeti in tako dodati svoj delež k oblikovanju vsake mlade osebnosti v razredni skupnosti. Za takšno vlogo mora biti učitelj posebej pedagoško usposobljen in visokošolsko izobražen.
Popoldne sem želel spoznati neposredno strokovno spopolnjevanje učiteljev angleškega jezika v osnovni šoli. Pridružil sem se skupini kakšnih 25 učiteljev, bolje rečeno učiteljic - moške izjeme so bili le trije - ki se je sešla za štiri učne ure, da bi preučevala pisni delež komunikativnega pouka angleščine. Vodila sta nas učitelja in soavtorja znanega novega avstrijskega učbenika Ticket to Britain - Dagmar Heindlerjeva in Alfred Schuch, sicer le dva od sedmih avtorjev tega zares sodobnega učnega kompleta. Le-ta zajema poleg učbenika s številnimi vajami še dva delovna zvezka (eden je posebej namenjen slabšim učencem za diferencirano obliko pouka), ustrezno video gradivo in podroben priročnik za učitelje, ki vsebuje celo ponudbo za vseh šest šolskih nalog z ocenjevalnim ključem vred. Prof. Heindlerjeva se ni posebej trudila z angleščino, delo je potekalo povečini v sproščeni nemščini, začela pa ga je z vprašalnikom za vse udeležence o naših pisalnih navadah. Delali smo po razmnoženih zgledih iz navedenega učbenika - komplet smo dobili vsi na kraju samem. Učitelja sta posebej upoštevala zahteve učnega načrta, različne zmogljivosti učencev in možnosti za njihovo hitrejše napredovanje tudi s pomočjo pisanja. Bili smo v dokaj navadni učilnici, ki je spominjala na jezikovno le z zemljevidi angleško govorečih dežel, vsa učna tehnologija pa je bila splošna, torej brez fono opreme. Na čelni strani so bili nad tablo razvrščeni avstrijski državni grb, križ in Waldheimova slika.
nove vvaldorfske šole, ob katd temeljito obnavljajo tudi start tako da so nam le stežka pok*' st zali nekaj uporabnih prostorojj h. Gre za šolo posebne vrste, kij; u, bila letos obširno opisana tik ^ v Prosvetnem delavcu (št. 4, 29j februarja). Zanjo je značilno, ^ tj po starosti oblikovani razred ^ ostanejo skupaj z istim razredfl' kom na obeh stopnjah osnov® in srednje šole. Pouk temelji ®:: 9 ustvarjalnem sodelovanju uče® S cev in je močno usmerjaj11 v umetnost, posebno v klasični ter v razvijanje delovnih nav®]1® in ročnih spretnosti s poudarko® na medsebojni komunikaciji 'J bi razvoju osebnosti. Vzgojo pritp: tako pojmujejo'kot umetnost'J Hi tako se tudi imenuje strokov®1! p: glasilo (Die Erziehungskunst' di ki povezuje vse waldorfske šoki sc Predmetnik je povečini podob« v
splošnemu, le da se pouk (dveh! tujih jezikov začne že v 1. P kj zredu prav zaradi deleža tej1 iz predmeta pri razvoju mišljenj1 p< Spraševanja za oceno in ocenjt tti vanja ne poznajo, pač pa razre® p< nik v sodelovanju z drugimi u® vi telji in na šoli zaposlenim zdra^ Ze nikom spremlja in spodbuj pi učenčev razvoj in ga ocenjuj' rn opisno. Ravnatelja nimajo, najj (g višja oblast je učiteljska konftpt renca, ki tesno sodeluje s stari in ti so pogosto sodelavci tupa v šolskem delu. Poleg svoje d čl delovalne zemlje imajo tu< pi svoje delavnice za osnovno ol delavo lesa,-kovine in blaga. Vf rouka ni, a ga omogočijo, ® starši to zahtevajo. Delo v tak nih šolah je zahtevnejše. Učit* Ijev imajo premalo, čeprav jih; v Avstriji sicer veliko brezpose nih
®iiti
je
Udeležbo na takšnem pestre pedagoškem tednu bi predvse zaradi izredno bogatega sploš® t'
pedagoškega dela privoščil vs|0 učitelju. Polfte
Nič takega nisem na steni videl naslednjega dopoldneva, ko sem s skoraj še enkrat večjo skupino učiteljev prišel v graško predmestje Sv. Peter na tamkajšnjo waldorfsko šolo. Na stenah smo videli predvsem ročne izdelke njihovih učencev. Pravzaprav smo se znašli na gradbišču
kemu našemu _________J_. _
predavanj in dela v študijskigr skupinah pa zajema celotni sp/^ red še številne prireditve raj stave, učna potovanja - in let< tudi tridnevno v Slovenijo - za® mive učne delavnice (tehnični prometna, zdravstvena, uf®1® jit nostna vzgoja, inovacijska dela'! y niča), avtogeni trening, dežel®'
kulturnozgodovinsko razstavo še kaj. Vse to navajam v prepf Čanju, da bodo tudi naši učite! že v naslednjem šolskem Id imeli na izbiro vsaj del takšnef strokovnega spopolnjevanja. FRANČEK LASBAHER
Skrb za uveljavljanje dvojezičnosti in vpeljava novega projekta ELLE
r
Spopolnjevanje učiteljev italijanskega jezika kot jezika družbenega okolja na Obali
»u
ali
Na narodnostno mešanem obalnem območju, kjer živita večinski slovenski narod in italijanska narodnost, skušamo tudi z urejanjem vzgojno-izobraževalnega področja ustvariti možnosti za sožitje skupaj živečih narodov. Eden od pogojev za to je tudi skrb za uveljavljanje dvojezičnosti; le-to skušamo doseči tako, da se vsi slovenski otroci že v vrtcu, vseh osmih razredih osnovne šole in v vseh razredih srednjih šol obvezno učijo italijanskega jezika kot jezika družbenega okolja (L2), otroci v italijanskih šolah pa obvezno slovenskega jezika.
Tako je bil konec maja na sedežu Pedagoške akademije, oddelka v Kopru, seminar - didaktična dalavnica za učitelje, ki poučujejo italijanski jezik kot L2 na slovenskih šolah, in sicer po projektu ELLE, ki je nastal na Inštitutu IARD v Milanu, uporabljajo pa ga za zgodnje poučevanje jezika. V našem primeru je projekt prirejen zgodnjemu poučevanju jezika družbenega okolja. Nosilca usposabljanja učiteljev po tem projektu sta Pedagoška akademija - oddelek v Kopru in Zavod SRS za šolstvo OE Koper. O samem projektu smo se pogovarjali s prof. Lucijo Čok, predstojnico oddelka Pedagoške akademije, ki je že med svojim svetovalnim delom na Zavodu SRS za šolstvo iskala gradivo in metode za zgodnje poučevanje italijanskega jezika.
© Ali nam za začetek morda lahko naprej razložite, kaj pomeni izraz jezik družbenega oko-
lja ali L2? V čem sta njegova posebnost in razlika v primerjavi s tujim jezikom?
- Pri poučevanju je temeljna razlika med L2 in tujim jezikom v tem, da mora učitelj pri L2 vsebine iskati v življenju, ki učenca obdaja, kot ga obdaja ta jezik; pri tujemu jeziku pa učenec vsebine preverja v okolju šele pozneje. L2 je pogoj za bi-kulturalizem, to pomeni nastajanje kulturnih vrednot v sami posameznikovi identiteti, vrednot, ki druga drugo dopolnjujeta, oplajata in se spajata v eno - bogatejšo, ta je samo jedro posameznikove identitete. Tuji jezik pa je nosilec tuje kulture, ki lahko dopolnjuje posameznikovo kulturo; le-to lahko posameznik preverja v življenju šele potem, ko ima svojo identiteto že izoblikovano.
Prav zaradi teh posebnosti L2 in njegovega načina poučevanja je stalno usposabljanje ter razvi-
janje njegove metodike in didaktike, ki v svetu šele nastaja, tudi pri nas več kot potrebno.
9 Kako je torej nastal projekt ELLE? Vemo, da prihaja k nam iz Italije, in tudi sam seminar so vodili strokovnjaki inštituta iz Milana...
-	Pri navezovanju stikov s strokovnjaki projekta nam je pomagal Generalni konzulat v Kopru. Italijanski strokovnjaki so bili takoj pripravljeni zasnovo didaktičnih kompletov, ki so namenjeni učiteljem, prilagoditi našim potrebam in razmeram.
9 V čem je bistvo tega projekta?
-	Projekt ELLE je zasnovan tako, da združuje otrokov metodično spoznavni razvoj z jezikovnim. To pomeni, da je pri tej metodi jezikovni razvoj del splošnega otrokovega razvoja. Otrok namreč razvija svoje jezikovne zmožnosti v istem metodičnem postopku kot spoznava razmerja, odnose, logične operacije, primerne njegovemu kognitivnemu razvoju; spoznava torej stvarnost okoli sebe in jo obenem dojema s simboličnim jezikovnim sistemom. Tako postane jezik inštrument kognitivnega otrokovega razvoja.
9 Bo torej ta projekt nadomestil dozdajšnje delo na stopnji
zgodnjega poučevanja jeziti*1'; okolja na Obali?	)it<
- Bistvo projekta je uspoSL0 biti učitelje, da bodo ob predP sanih vsebinah znali prednosti]?0' novosti tega novega projekl 0 harmonično včleniti v zdajŠfi , učni program in ga metodičijali obogatiti. Da bi ta smoter dosjv gli, je tudi projekt ELLE zasMiz), van tako, da tematska podro(lko; niso zaokrožena, temveč takširise da jih je mogoče dopolnjevali Temeljna učna metoda je igraJlv^ je strogo včlenjena v samo zajDa novo projekta in ima določen djvo] daktični cilj. Celotna zasno'ra? projekta je torej odprta in ®!ba] samo učitelju, temveč tiHjve] otroku ponuja nešteto ustvarjajvrs nih in domišljijskih možnosti, je;
9 Za konec še vprašanje, F P°: liko časa bo potekal projekt n P°; usposabljanje učiteljev za delojQeJ koliko časa boste ta projekt veli P®' njevali v zdajšnje programe? ,
- Projekt se je torej leto s tremi uvajalnimi seminarji, # čel uresničevati. Upamo. ‘ bomo lahko zaokrožili štirile® ciklus tega usposabljanja, ki ® zajel vzgojiteljice na predšoh stopnji in učitelje prvih štirih ® zredov osnovne šole. VHJANA LUKAS
»ai
PU;
cat
*as
zik
nje
Ve;
let
Pa
Razmišljanje o domovih za učence ob novem šolskem letu
iTog domski red omejuje zasebnost
)0 J 0 domovih za učence je v dnevnem tisku le malo napisano pa tudi jro' Lttokovna pedagoška literatura obravnava to področje dokaj mače-kj jj n<„,Vsko. Pri nas sta predšolski in osnovnošolski otrok dobro pre-J 'ena, malo pa je raziskav o doraščajoči mladini. Tako so tudi 2)	v teh so povečini srednješolci, na stranskem tiru, čeprav bi
0 d l1 * vsek spremembah »stanovalcev« v njih lahko izredno zanimiva zre^ 61,18 za Pedagoške, psihološke in sociološke raziskave.
edn'
obe veh' . t» tež enj* enjf1
ovJ Konec poletja so domovi pri-Iji »j Pravljenj za sprejem učencev, ičeit ^vilne spalnice, jedilnica, hod-erjd niki, umivalnice in drugi pro-iči4 ^0r'' vse čaka bleščeče očiščeno
aVj '^rejeno.
—°1 K ^ekate^ učenci se vračajo in iji 'j bodo šolanje nadaljevali, drugi PrJi Prihajajo na novo. Sto in sto >st 'j Mladih ljudi. Njihov prvi dom je oVI'] ripreveč oddaljen od šolskih sre-insj| marsikdo se mora zaradi j s°cialnih razmer nastaniti v domu za učence in se vpisati ^ tisti program izobraževanja, fjer bo štipenditor poravnal vse Mdatke za bivanje in šolanje ter Pozneje tudi poskrbel za pri-—bterno zaposlitev. Zadnje velja zre Posebno za mladino z manj raz-i u( vitih slovenskih območij, v šole dra. 2a tako imenovane deficitarne Ibuj Poklice pa se vpisuje predvsem nju) mladina iz Hrvaške in Bosne 'Sradbeništvo, metalurgija, go-onh stinstvo).
staf pr| tem se odpira veliko vpra-tu. ^nj. Kako poskrbeti za mladega ; o človeka, da se bo v domu dobro tu! Počutil in da bo v šoli čim bolj > o‘ uspešen?
• ' Bivanje v domu zahteva od ’’ j P^enca prilagodljivost. Najtežje taK- je 2a novjnce Nekateri so šli pr-f od doma. Nekaj jih prihaja iz jih. drugih republik, v drugačno kul-ose Mro z drugačnim jezikom. Navaditi se je treba na nove prijatelje, jtrei SPreieti nove sostanovalce vse L.skuPn’ spalnici, se ravnati po l0g,, Mšnem redu, sprejeti vzgojitelje vS !n se spopasti z vsemi težavami 3o|J0d osnovne šole'do veliko zah-;. Jtevnejše srednje šole. Nekaterim spijSre težko. Nimajo ustreznega ra! 2nanja, premalo imajo delovnih I'avad ali pa jih pestijo druge težave. In takim je treba poma-fMti, da premagajo krizo.
„ Za učenca je odgovoren vzgo-el^lj. Njegovo delo je težavno, ^elnj^^ko je medskupinskega dela. v0 Skupine so prevelike. Trideset epf drncev. Trideset mladih ljudi, :itel ^'deset različnih osebnosti, tri-iel d^set različnih usod in življenj-nej skih izkušenj, povezanih s teža-jVami, razočaranjem, veseljem.
let«
za«
ičfli
!mt:
s skrbmi, ki so za odraslega nepomembne, za otroka pa včasih nepremagljive. Šola, domotožje, spori s tovariši, bolezen. Ali razumemo mladostnika, ki išče svoj prostor med odraslimi? Imamo dovolj znanja, da ga spoznamo in potem ustrezno ravnamo? Eden nujnih pogojev za to je nenehno izobraževanje vzgojiteljev. Družba se neprestano spreminja, znanje hitro za-stareva in nujno je, da so vzgojitelji pri svojem delu »obtoženi« z novimi dognanji v pedagogiki, psihologiji, sociologiji. Formalna izobrazba, diploma in strokovni izpit že dolgo ne zadoščajo več. Vse razvite dežele dajejo prednost znanju. Brez tega ni mogoče naprej. Vzgoja je preveč odgovorno delo, da bi ga opravljali po metodi poskusov in zmot, saj gre za mladega človeka.
Mladi morajo plesati tako, kot godejo odrasli
Prav iz pomanjkljive izobrazbe izvira najbrž tudi vsa togost domskega reda; na to opozarjajo študenti domske vzgoje v seminarskih in diplomskih nalogah, objavljenih v pedagoškem tisku. Premalo je upoštevana zasebnost; vsi učenci morajo vstajati ob istem času - če imajo. pouk ali ne, vsi se morajo učiti v učilnici tedaj, ko so učne ure, pa čeprav se nekateri učijo naglas in druge to moti, da se sploh ne morejo učiti. Motijo tudi preiskave po omarah. Tega vzgojitelji velikokrat ne počno zato, da bi preverjali red. temveč za to, da iščejo-morebiti nepošteno pridobljene predmete ali steklenice pijače. Kot da so vsi tatiči! Kje je zaupanje v človeka? Mislim, da gre pri takih pogledih na mladino za usedlino kloštrske vzgoje, za prepričanje, da je človek že po naravi slab. Takšni pogledi pa so prav gotovo daleč od humanizma. Med vzgojiteljem in učencem je potrebno medsebojno zaupanje, da bosta lahko uspešno sodelovala. Razi-
skave so pokazale, da mladina ceni pravične, poštene, ljubeznive, razumevajoče pedagoge, takšne, ki so sposobni tudi s kančkom humorja gledati na življenjske probleme. Želijo, da bi znali prisluhniti njihovim zamislim, zamislim mladih, ki pa so vendarle stari že več kot petnajst let, in to ni tako malo. Kako naj bo mlad človek pozneje ustvarjalen, če mora plesati le tako, kot mu godejo odrasli?
Nekateri domovi so opremljeni le z najnujnejšim.
Spalnice so puste, ni zaves, ni pregrinjal na posteljah, ni preprog, kaj šele slik na stenah. Ker se bojimo za zid bolj kot za počutje otrok, si učenec ne sme pritrditi na steno niti posterja, kar si privošči lahko doma vsak normalen mladostnik kjerkoli na svetu. Kaj šele, da bi jim dovolili premakniti kak kos pohištva, ker bi drugačna razvrstitev pripomogla, da bi spalnica postala bolj domača. Vse postelje morajo biti postlane s tistim neznosnim belim robom, ki marsikdaj zjutraj učencem para živce, ko se jim mudi v šolo, ko bodo kaj vprašani, ko pišejo pomemben test itd. Skratka, uniformnost. Če se kak vzgojitelj obnjo spotakne, mu očitajo permisivnost in pomanjkanje smisla za red.
Nepogrešljivi del mladostnikovega življenja je prehranjevanje. Ne gre le za kakovostno, vitaminsko in kalorično polnovredno prehrano, za to da je je dovolj, temveč tudi za to, kako je ponudena in ali jo mladostnik použije v kulturnem okolju. Res je, da morajo domovi ob pičlo odmerjenem denarju čarati, so pa stvari, ki ne stanejo nič. Prijazen obraz in beseda kuharice, ki deli obroke, razblini marsikatero napetost in skrb, ki jo učenec prinese iz šole. Prav tako je pomembno, kako je hrana servirana, da so ob krožniku vsi potrebni kosi jedilnega pribora in prtič, na mizi pa ne bi smel manjkati tudi prt.
V učilnicah se učenci pripravljajo za šolo. Čeprav je za učenje potrebno resnejše ozračje, ki ustvarja primerno zbranost, so ti prostori vse preveč podobni razredom v šoli. Malo več domačnosti jim ne bi škodilo. Tako pa je ponavadi oprema sestavljena iz mize in stola za vzgojitelja, ki
delo nadzoruje, iz klopi s stoli za učence in table. Kakršenkoli dodatek, roža ali kaj podobnega.je v »zasebni režiji« vzgojitelja in učencev.
Dolgočasen konec tedna
Posebno poglavje so dnevi ob koncu tedna. Ti so namenjeni sprostitvi. Najlepše jih preživljajo učenci, ki odidejo domov. Spet so med svojci, prijatelji, ob domači hrani. V nedeljo se vračajo dobre volje. Drugače je s tistimi, ki ostajajo, ker so njihove družine predaleč ali pa nimajo denarja, da bi si potovanje privoščili vsak teden. Nekateri učenci odhajajo domov le ob večjih praznikih. Njihov teden se konča z gledanjem televizije, s kinom, če je denar, z nogometom ali s košarko na domskih igriščih, morda z namiznim tenisom ali s plavanjem v bližnjem bazenu. Če imajo sorodnike, bodo morda obiskali tudi te. Pozimi precej naštete rekreacije ni. Kuhinje se opoldne zapro (skoraj povsod), učencu pa pri kosilu stisnemo v roko vrečko s suho večerjo, ki jo potem pozno popoldne poje kje v spalnici. Ker so dnevi ob koncu tedna premalo raznoliki, postaja domska mladina, posebno fantovska, agresivna do součehcev, vzgojiteljev, inventarja in osebja nasploh. Povprečen slovenski otrok preživlja konec tedna vendarle precej drugače. Kje so izleti, kolo, smuči, kotalke, praznično kosilo? Veliko domskih otrok je iz socialno šibkih družin. Ali to pomeni, da jih moramo prikrajšati tudi sicer?
Ponekod manjkajo v domovih prijetni dnevni prostori, ki so nepogrešljivi del vsakega doma učencev v zamejstvu. Učilnice s strogim ozračjem niso primerne za preživljanje prostega časa; spalnice, kjer je prostor uporabljen za kar največ učencev, pa še manj.
Potrudimo se, da bo otroku, ki so nam ga zaupali, lepo in da bo svojo pot do poklica uspešno prehodil z lepimi spomini na dom, ki mu je nekaj let dajal streho nad glavo, toploto, hrano, posebno pa toplino in pomoč v stiskah ter ga pomagal oblikovati v zdravo ustvarjalno osebnost!
PETJA FAJDIGA SEVER
Povabljeni ste na besedovanje
Ogovor z Berto Golobovo ob knjigi Igrarije - besedne čarovnije, Mladinska knjiga, Ljubljana 1988
•	Ta knjiga, slikanica, je nagnjena otrokom. Zanima me,
J8'1 je delo nastalo zato, ker ste ;zill*nali prisluhniti otrokom ali že-.'•e na besedoslovni, skladenjski >os !,, govorni ravnini načrtno pri-jdfj Ogniti otrokovo slušno pozor-stij?0** >n zdramiti njegovo jezi-jgjjjkovno ustvarjalnost.
fj?] ~ Komaj bi znala odgovoriti,
I	iMi je vzrok bolj v prvem ali bolj jv drugem. Podzavestni vzgib
lS J'2haja gotovo iz »prisluha« otro-•šffl 0m' zavec*no Pa 'z želje, da bi ‘ JSe Pogumno poigravali z jezikom v ^i'n v jeziku, ob njem uživali in a’j|yorili nove pomene. Rada imam z I Bunca Jespersena, ki veliko go-"jon o igri jezika, sama imam
II	flKaZV't ^Ut za Besedno igrivost in \tw arvit°st (vsa3 zd> se mi tako),
Jr^ni, da imajo otroci radi vseh ■ prebesedovanja, no in v tem '■ Pe že nekaj vzrokov za to, da sem , K« Pokušala najmlajšim bralcem in rt * Poslušalcem približati jezikovna lo]aejstva na vsaj majčkeno igriv vČ)! način.
> I _
•	Kakšnemu otroku je knjiga ,toj ^nrenjena?
j) ~ Vsem otrokom in tudi tistim JPustežem, ki so si nabrali na du-,w- ^ate 'et' da bi morebiti ob njej i t gulili lepotijo in čarovnijo je-3Is! Zl5a- Najbolj gotovo bodo pa po f njej segli otroci, ki preživljajo eselosti in muke prvih šolarskih eP In tudi želim, da bi to storili Pa da bi jim bilo pri tem lepo in
bi rekli: takole pisati znam tudi jaz!
• So povezave med dozdajšnjimi deli?
-	So. Žive besede so namenjene starejšim osemletkarjem (višji razredi). Sporočanje v Ptičjem logu mlajšim učencem (nižji razredi), Igrarije pa najmlajšim med njimi. Te šolarjem namenjene knjige, bolj knjižice, želijo bralcem odstreti pogled na jezikovne reči malo manj po šolsko in malo bolj po domišljijsko, vendar pa ne zunaj jezikoslovne znanosti ali na kakem njenem robu. Gre zgolj za pot ali za živahen prenos jezikovnih dejstev z visoke strokovne ravni na raven, ki jo šolar v trenutku dojame in razume. V njih gre za rabo besede (jezika) in za pomene. Ko je to dvoje razumljeno in doumljeno, pot k jezikovni zgradbi ni več tako abstraktna in mučna.
9 Je slikanica zgled korelacije med šolskimi predmeti (slovenski jezik - likovna vzgoja)? Ste naklonjeni zamisli, da se otrok dopolnjuje z različnimi zvrstmi? Naj bi ga pri tem kdo vodil?
-	Lahko je zgled take korelacije. Vendar moram povedati, da je likovna stran slikanice popolnoma avtorsko delo odličnega ilustratorja Danijela Demšarja, ki od mene ni dobil prav nikakršnih ilustratorskih napot-
kov - bognedaj! Sem pa izredno vesela, ker ga je besedilo tako podžgalo, da ga je odlično dopolnil (in tako pokazal pot tudi k medpredmetni povezavi). Res je tudi, da zmeraj »navijam« za žlahtno povezovanje predmetov, samo stvar je treba prav razumeti. Nisem za nobeno med-predmetno žlobodro, ampak za povezanost predmetov in njihovih vsebin, na podlagi katere učenec doume celostnost problema. Za prepletanje gre in za celoto. Za povezanost vsega z vsem.
• Ste kdaj pomislili, da bi vodili zunajšolsko interesno dejavnost z manjšimi otroki?
-	Ne, na to nisem pomislila, večkrat pa mislim, kako bi učencem pojasnila kako jezikovno tematiko, kadar vidim, da učiteljica) preproste in skrajno vsakdanje reči po nepotrebnem zapleta.
9 Korak vstran in vendar povezan z glavno potjo: naj bi nemara slikanico predstavile učiteljem in staršem, denimo, delavske univerze? Na to misel me je navedel raznolik program škofjeloške delavske univerze.
-	Kolikor vem, so Igrarije in tudi prej omenjena naslova prvi poskus pri nas, kako se da o jezikovnih vprašanjih spregovoriti .tudi .mimo šolskega učbenika. Ker je pot drugačna kot v učbenikih, povzroči pri nekaterih uči:
teljih malce zmede. Preprosto ne vedo, kako bi stvar koristno uporabili. Takim učiteljem je treba te vrste literaturo nekoliko pobliže predstaviti. Zakaj pa ne? Gre za to, da se ob njej v učiteljevi glavi vžgejo iskre, ki tlijo zabrskane pod pepelom šolske vsakdanjosti. Slikanica naj bi pomenila tudi pomoč staršem, da bi se ob njej z otrokom igrali s pomeni in živahno besedovali (moja babica je to znala!). Zadnje besede vabijo bralca prav k temu: povabljeni ste na besedovanje! Imela naj bi pa vsaka izobraževalna slikanica tudi to moč, da bi na otroka delovala brez pomoči kogarkoli. V našem primeru naj bi vsak po svoje užival ob besedilu, pa tudi ob ilustracijah, ki ga domiselno konkretizirajo.
9 In še korak mimo Igrarij, pa vendar o njih: mreža, vertikala z Igrarijami?
- Če ne bodo slikanice vzeli v roke le razredni učitelji, ampak tudi slavisti, se, menim, med njimi lahko splete mreža za povezovalno navpičnico. Igrarije je navsezadnje mogoče uporabiti v kateremkoli razredu, saj je branje le-teh na vsaki starostni stopnji drugačno. Nekateri slavisti so to že poskusili in izkazalo se je za resnično.
Pogovor pripravila DANICA CEDILNIK
iz prakse za
prakso
Mi in starši
Ocene - nagrada za znanje ali kazen za počasnost?
Moj otrok spada med tiste, ki jim strokovnjaki pravijo »drugačni otroci«. Zaradi težav, ki jih ima, prebiram veliko strokovne literature.
Naj opišem njegove težave. Je počasen in za vse stvari in opravila porabi veliko več časa kot drugi otroci. Poleg tega pa se tudi hitro utrudi. K sreči je bister, tako da Se z lahkoto uči; na psihološkem preskusu je pokazal zelo nadpovprečne sposobnosti.
V vseh treh razredih si je v zadnjem mesecu pokvaril uspeh za eno ali dve oceni. Drugi na koncu ocene popravijo, on pa ni sposoben dati od sebe nič več. Ocene si pokvari pri predmetih, kjer je veliko pisnega preverjanja znanja. V času, ki ga imajo v šoli na voljo za pisanje, ne zmore dokončati izdelka, čeprav so vse naloge, ki jih reši, pravilne. Reši pa približno tretjino ali polovico lista. Ocena, ki jo dobi, ni dosežek znanja, temveč počasnosti. Zadnji mesec je prinašal domov negativne ocene.
Podobne težave ima tudi med letom, vendar največkrat izdelek dokonča. Vem pa, da ga list, poln nalog, že na začetku »prestraši«, da ne bo zmogel dokončati izdelka. Učitelj mi zatrjuje, da otrok sicer zna, kljub temu pa se oklepa vseh ocen, ki jih dobi od njegovih pisnih nalog.
Rada bi otroku in sebi prihranila razočaranje na koncu leta. Svetujte mi, kaj naj naredim!
Poleg tega bi rada vedela, kaj zrcali ocena (ali samo znanje ali tudi hitrost). Koliko matematičnih nalog (računov in besedilnih nalog) naj vsebuje kontrolna pisna vaja v prvem, drugem in tretjem razredu?
J. R.
Starši ne smejo biti preobčutljiv
V svojem pismu ste navedli množico problemov, ki ne povzročajo težav le vašemu otroku, temveč toliko šolarjem, da bi morali, če bi se to dogajalo v zdravstvu, vpeljati že preventivno cepljenje vseh osnovnošolcev. Doživljanje stresov v šoli ali zaradi nje škoduje tudi duševnemu zdravju otrok. Res pa je. da nimajo težav le učenci in njihovi starši, temveč tudi šola in učitelji.
Naj na kratko povzamem, za katere probleme gre:
-	obravnavanje počasnega otroka, ki se hitro utrudi
-	obravnava otroka, ki v zadnjem četrtletju šolskega leta zelo popusti in si pokvari ocene
-	kaj vsebuje in upošteva ocena - znanje ali tudi hitrost
-	problem pisnega preverjanja znanja, kjer se počasnost še prav posebno izrazi
-	otrokovo razočaranje, ko dobi spričevalo.
Biti učitelj ni lahko, dandanes pa je še toliko težje. To seveda pomeni, da tudi ni preprosto biti učenec. Če hočeš biti dober učenec, moraš ustrezati nekim splošnim merilom, ki pomenijo povprečnost in prilagodljivost. Drugačnost ni zaželena. Še posebno motijo razlikovanja - navzgor in navzdol - sočasno pri istem otroku. Od otroka, ki je bister, se zato tudi pričakuje, da bo učinkovit. Toda, če je počasen, je tudi manj učinkovit. Težava učiteljev (pa tudi staršev) je v tem, da težko sprejemamo obe lastnosti hkrati. Če imamo pred seboj bistrega otroka, se nam zdi, 'da bi lahko pokazal več znanja, če bi le hotel ali če bi se le potrudil. Žal pa ni tako, in pri našem ravnanju bi morali ta spoznanja neprestano upoštevati in se tako rekoč zavedno nadzorovati.
Menim, da že kar precej učiteljev ve. da so učenci različni, da je človekovo delovanje odvisno od mnogih različnih sposobnosti, vendar pa se stališča, od katerih je odvisno spontano ravnanje, spreminjajo le počasi.
Toliko le v zaščito učiteljev, ki skušajo svoje delo opravljati korektno. Prepričana sem, da bo tudi vaše pismo pripomoglo k razmišljanju učiteljev in k spreminjanju nekaterih njihovih stališč.
To, da je otrok počasen, da se hitro utrudi in da se njegove zmogljivosti proti koncu šolskega leta še zmanjšujejo, so dejstva, ki jih je treba upoštevati. Upoštevati predvsem v skrbi za otrokovo duševno zdravje.
Počasen otrok pogosto potrebuje začetno spodbudo, da se dela sploh loti. Včasih je to že učiteljeva navzočnost, včasih je potreben osebni stik, drugemu otroku pomagajo jasna in kratka navodila (začetni »narek« dejavnosti) ali pa začetna pomoč pri reševanju naloge. Nekomu bo že.to zadostovalo in bo delal naprej sam. Počasnost pa je ponavadi povezana še s čim drugim ali pa je posledica nečesa drugega. Lahko je to otrokova nesposobnost, da bi usmeril svojo pozornost na dano nalogo, ali pa je pozornost razpršena na več stvari hkrati. Če vemo za globlji vzrok otrokovih težav, mu včasih lahko ustvarimo ustreznejše okoliščine, in v njih bo učinkovitejši. Če ne gre drugače, moramo počasnemu otroku dati manj nalog, saj ni mogoče, da bi zato, ker je počasen, porabil zanje dvakrat več časa kot njegovi vrstniki. Hkrati ga je treba navajati na to, da v tekmi s samim seboj lahko časovni rezultat zboljšuje. Pridobivanje te lastnosti pa je seveda dolgotrajnejši proces.
V svojem pismu omenjate tudi teste ali pisno preverjanje znanja na listih, ki so nepregledni, z množico nalog, ki otroka prestrašijo. Prav gotovo se je pisno preverjanje znanja, ki .je bilo pred leti ponujeno kot obogatitev in popestritev ter alternativa ustnemu spraševanju, sprevrglo v svoje nasprotje. Tisti, ki so ga načrtovali, gotovo niso imeli v mislih tolikšne eksplozije pisnega preverjanja znanja, kakršni smo priče dandanes. Najbrž so imeli v mislih tudi to, da učitelj tako lahko dobi hitre vrnitvene informacije o svojem delu in o značilnostih učencev. Kakšno informacijo bi moral »potegniti« učitelj, če učenec, ki snov sicer dobro obvlada, reši samo tetjino kontrolne naloge? In kaj naj bi iz tega.sklepali? Na primer tole: z danim načinom preverjanja ta in ta učenec ne more pokazati svojega resničnega znanja, torej bo njegovo znanje treba ugotoviti drugače.
Tovrstnih težav gotovo ne bi bilo toliko, če ne bi bilo ocenjevanja. Največ razočaranja, žalosti in stresov povzročajo prav ocene. Kolikor poznam šolo in učitelje, in navsezadnje tudi iz svojih izkušenj lahko rečem, da je ocenjevanje tudi za učitelja najtežji del vzgojno-izobraževalne sami zanje ne bodo preveč občutljivi, bodo zavarovali pred tovrstnimi dvome in strese.
Iz vašega pisma izzveni vprašanje: Ali je ocena nagrada za znanje ali kazen za počasnost? Pravilnik o ocenjevanju predvideva pri oblikovanju končne ocene upoštevanje različnih prvin, tako končnega učinka kot prizadevnosti, ki je bila vložena v delo. S težavo, ki jo ima vaš otrok, se je treba sprijazniti in jo upoštevati. Menim, da ocene, pa naj bi bila merila zanje še tako natančno izdelana (ali pa še prav posebno v tem primeru), nikoli ne morejo biti objektivne. Prav zaradi tega starši ocene ne bi smeli pojmovati kot glavno nagrado ali kazen za svojega otroka. Le tako da sami zanje ne bodo preveč občutljvi, bodo zavarovali pred tovrstnimi stresi tudi otroka.
Vem. da mi boste na ta odgovor lahko takoj oporekali z vprašanjem: Kaj pa spričevalo in vpis v srednjo šolo? Prav imate, toda to je že drugo vprašanje.
TEREZA ŽERDIN, profesorica defektologije Svetovalni center, Ljubljana
delo
šola
PROSLAVE ZA DANAŠNJO RABO
Ognjemet resnic
Proslave - davek preteklosti, bolj ali manj posrečen poskus čaščenja ustvarjalcev naše družbe.
S srednješolci je najtežje. V svojih najstniških letih so prepričani, da morajo porušiti vse staro in zgraditi nov svet. Nov red. Pravičen in brezobziren, kot je pravična in brezobzirna mladost. Kako naj pritegnemo njihovo zanimanje - na primer ob 27. aprilu. 1. maju, 29. novembru, ob teh za našo družbo tako zelo pomembnih praznikih? Kako naj jih spodbudimo, kaj prikažemo?
»Poslušaj jih in iz njihovih pobud in želja izpelji vsebino, jo uredi, priredi, dodelaj - pa bo njihova, zanje, resnična in dobra,« pravi profesor Vlado Pirc. Nekdo mora biti duša dogajanja.
Šolski center Boris Ziherl (ravnateljica Vladka Jan) natančneje - Srednja družbo-slovno-jezikoslovna šola v Škofji Loki in še natančneje - približno 15 učencev te šole je pod mentorstvom slavista Vlada Pirca pred prvomajskimi prazniki pripravilo proslavo, za katero so vsi učenci gledalci trdili, da je odlična. Proslavo so celo ponavljali za učence drugih srednješolskih usmeritev. In še bi jo lahko - za mladino iz za odrasle, tako uigrano, prepričljivo so iz odbranih delcev poustvarili novo celoto. Poleg nastopajočih so sodelovali še filmski snemalec (tehnik Janez Šušteršič), pri izpeljavi pa so uporabili televizor, računalnik, magnetofon, reflektorje, skratka sodobne tehnične pripomočke.
Ko luči v dvorani ugasnejo, se na odru prižge televizor. Na zaslonu se v sinjini vrti amorfna snov. Stvarjenje sveta. Predlagano je besedilo Geneze. Na Zemljo se je torej naselil človek in si jo prilastil. Televizor ugasne, reflektor osvetli mlad par, ki pleše ob glasbi dunajskega valčka in nemškem petju Melodija se prelije v pesem Oj, Doberdob. Na odru stoje fantje in stotnik Smrt s palčico elegantno odbira najlepše.
Spet televizor: moški govori besedilo Komunističnega manifesta v nemškem izvirniku in deklica v ospredju, s slušalkami na ušesih, ga »simultano« prevaja v slovenščino.
Vsebinsko, zgodovinsko povezano si sledi petnajst prizorov, obenem, ko na zaslonu gledamo Titove nastope na množičnih zborovanjih od povojnih let, poslušamo posnetke Titovih govorov. V levem kotu odra reflektor
osvetli govorniški pult in odločnega fanta, ki predstavlja političnega govornika in ognjevito ponavlja odlomke resničnih (objavljenih) govorov. Preglasi ga zvočnik, ki »zapoje« Zdravljico.
V dogajanja poseže učenec-hlapec Jernej, ki išče pravico. Nastopajoči (prizori se dobesedno prelivajo s televizorja na oder, delno se razpre zavesa in nekdo pove svojo misel, zatem prevzame vlogo zvočnik in jo nadaljuje) vpletejo iFritzovo pesem o zemljevidu in za drobno dlan beline, kjer je bila prej na sončni strani Alp Slovenija. Antigona (po Smoletu) najde na vrtu mrtvega Polineika - in vsi nastopajoči tožijo z njo. Nenadoma udarja po klavirju nekdo, ki sploh ne zna igrati, in prevzame vodstvo zabave (veselimo se, danes je praznik!) in priganja udeležence k plesu. Mučijo se ob nemogočih aritmičnih zvokih.
Tedaj potrka na vrata Lepa Vida in čudovito zaigra melodijo hrepenenja in življenja. Pari se zavrtijo. Iz zvočnika se oglasi Naprej, zastava Slave.
Našteti prizori so kamenčki v mozaiku. Vmesno vezivo, pomenljive izjave, zajedljive verze, mladostno predrzne stavke je dodal, napisal mentor in jih ubral na sedanjost, tako kot jo čutijo in vidijo mladi ljudje.
Z ostricami in čustveno ogre-tostjo je obenem razkrival in opeval našo resničnost.
Ta proslava je celota - z večplastno sporočilnostjo: človečnost in slovenstvo v sedanjem času. Če naj bo človek res človek, potem za dogme ni prostora. Stvari se ne začenjajo z določenim datumom: človeštvo si že od nekdaj prizadeva za pravičnost in mir - a zmeraj znova zaide v nasprotje s svojimi izsanjanimi cilji.
In kaj pravi Vlado Pirc?
»Prizadevam si, da bi udeleženci ob naših praznikih doživeli, dojeli bistvo preteklosti in sedanjosti; da bi zaslutili resnico in resničnost družbenega razvoja. To pa jim je zaradi njihovega znanja brez izkušenj tuje, morda celo odveč; da bi začutili, kako je vsak rod člen v učlovečenju človeške družbe.
Ob zdajšnji naglici, v času, ko vlada tehnika, mora tudi proslava potekati hitro, nepretrgano, se prelivati iz igranih prizorov v tehniko in uporabiti vsa mogoča sredstva - biti mora tudi po izvedbeni plati za današnjo rabo.«
NEŽA MAURER

Al
Prijetno presenečenje v Novi Gorici_________________R
Novogoriški srednješolci (pravzaprav naravoslovni usmerjene!) so organizirali dan mladosti po svoje: odrekli so se izletom in raznim igram in jih zamenjali z resnobnim raziskovalnim razmišljanjem. Vsa šola se je posvetila naravoslovnim dejavnostim, nekakšnemu »raziskovalnemu panelu«, tribuni, na kateri so skupine mladih raziskovalcev predstavljale javnosti svoje večmesečno preučevalno delo in izsledke. Naravoslovni srednješolski center je imel v lanskem šolskem letu nekaj deset preučeval-nih nalog, v katerih so sodelovali vsi učenci.
To preučevalno delo je njihov pedagoški, metodološki in raziskovalni kapital, ki jim daje sloves sodobne šole za znanost in za življenje, kar priznavajo tudi ugledni sosedje onstran meje (devinski šolarji). Kaj se je torej dogajalo 25. maja v Naravoslovnem ’ srednješolskem centru v Novi Gorici?
Dopoldan so dijaki raziskovalci na javni predstavitvi govorili o svojih preučevanjih, med katerimi so mi ostale v spominu zlasti teme, povezane s preučevanjem Krasa:
-	Geologija krasa in kraški pojavi v jami Vilenica
-	Svobodno tržaško ozemlje - njegovi zgodovinski, nacionalni, socialni in kulturni vidiki
-	Gozd na krasu (zlasti o propadanju gozdov)
-	Čebelarstvo in rastlinje na Trstelju
-	Teran in zemlja (enološka
l v Ajdovščini
-	Anton Srebotnjak in njegovo delo
-	Psihologija starostnikov in njihova obolenja.
Na dopoldanskih predstavitvah so govorili o izhodiščih in ciljih preučevanj, izsledkih in raziskovalni metodologiji. Popoldan so učence razvozili z avtobusi po vsem krasu tja do Lipice, koder so na raziskovalnih objektih ponovili nekatere postopke, ki so zanimali sošolce iz drugih preučevalnih skupin ali pa druge poslušalce.
Ta dan se je torej vrtel veličasten mehanizem mladostne zvedavosti, prenikavosti pa tudi marljivosti ter poklicne vzgojiteljske pripadnosti vsega profesorskega zbora. Odveč bi bilo
m proizvodna analiza) - Čistilna naorava
Ob srečanju učiteljev in šolarjev osnovnih šol Boršt in Labor nad Koprom
Po triindvajsetih letih se je, 20. avgusta, ponovno obudilo življenje pred osnovno šolo v Borštu, žal le za nekaj ur.
Ukinitev pouka leta 1965 ni prizadela samo učencev, temveč vse prebivalce šolskega okoliša Boršta. Stavba, v kateri je potekalo poleg pouka družbenopolitično, gospodarsko in kulturno življenje vasi, je začela razpadati. S tem je v vasi vse to zamrlo in Še bolj pospešilo preseljevanje prebivalcev v mesto. Nekdanji učenci te šole, ki žiyijo zdaj v raznih krajih domovine in v tujini, se večkrat spominjajo, kako je med njihovim šolanjem cvetela v tej vasi kultura. In prav zaradi tega se je porodila zamisel, da bi povabili na srečanje vse učitelje, ki so poučevali jio vojni v Borštu in Laborju. Želeli so obuditi spomine z nekdanjimi učitelji in občani na prve sadove učenosti.
Ob našem prihodu so na začetku vasi postacih slavolok z napisom: Dobrodošli. Pred osnovno šolo so nas pričakali člani iniciativnega odbora. Prisrčno so nas pozdravili, pripeli nagelj in nam podarili knjigo - zbirko narodnih pesmi Škrjanček poje.
Posebno doživetje je bilo na vaškem trgu: tam so nam godbeniki zaigrali več pesmi in tako še bolj počastili praznik. To je bilo tudi v čast in zahvalo ustanovitelju godbe, učitelju Vladimirju Prinčiču.
V kratkem času se je zbrala množica ljudi, hitro smo se prepoznali in ob prijetnem pogovoru obujali spomine na tiste hude. a tako lepe, predvsem pa
vredne dni življenja v povojni Istri. Neverjetno, kakšnih podrobnosti so se nekdanji učenci spomnili iz šolskega življenja, saj smo poleg celodnevnega pouka vodili nešteto tečajev (tudi anal-fabetskega) in razgibali celotno področje s kulturnim življenjem.
Veliko veliko bi lahko napisali o takratnem delu. življenju in delovnih razmerah (ni bilo še elektrike, vode, prometnih povezav...). Krajani in učenci so bili željni vsega, predvsem pa slovenske besede, cenili so naše delo in znali tudi vračati z veliko hvaležnostjo in s spoštovanjem.
Ob tem srečanju so nas počastili z bogatim kulturnim sporedom (pevski zbor, Šavrinke. dramski prizori, pesnik - domačin, godba...). Hoteli so nam pokazati, in to so tudi rekli, da smo jih tega naučili mi in da je tudi zanje tisto obdobje nepozabno.
Po kulturnem sporedu je zaigrala godba in ob kulinaričnih dobrotah ter plesu smo prijetno obujali spomine pozno v noč.
Prisrčno se zahvaljujemo iniciativnemu odboru in vsem. ki so kakorkoli pripomogli k enkratnemu doživetju.
Ko smo se spuščali po serpentinah proti Kopru, smo bili ponosni in zadovoljni, da smo pomagali k razvoju znanja in kulture v povojni Istri ljudem, ki so bili tega vredni.
Učitelji:
VLADIMIR IN NADA PRINČIČ,
MIMI DEBERNARDI IN VILMA JENKO
Zanimiva likovna razstava
Na Zavodu SR Slovenije za šolstvo imamo zanimivo likovno razstavo del mladih osnovnošolcev iz Velenja (OŠ Miha Pintar Toledo). Pripravljalci in oblikovalci razstave smo se odločili, da bomo zaradi temačnosti hodnikov stare stavbe in enostranske možnosti za postavitev eksponatov razstavili povečini barvita likovna dela otrok s področja slikarstva. Na svetlejših zidnih površinah smo razstavili tudi nekaj risb in tonskih lepljenk.
Likovna razstava prikazuje izvirne likovne rešitve nekaterih likovnih nalog - učnih enot - iz učnega načrta za likovno vzgojo v višjih razredih osnovne šole. Največ nalog je nastalo v 5. in 6. razredu osnovne šole. V tem ob-
dobju, v starosti od 11 do 12 let, imajo učenci že precej likovno-teoretičnega znanja in so sočasno tudi na vrhuncu svoje likovne ustvarjalnosti. Predstavljene likovne naloge - učne enote - odlikuje likovna povezanost v smiselne, didaktično urejene celote, ki jih učenci ustvarjajo v povezavi s sicer vsakdanjimi, a zanimivo zbranimi in v likovno delo usklajenimi motivi. Likovni pedagog Robi Klančnik je prejel leta 1988 za svoje likovno ustvarjalno delo z mladimi nagrado na republiški likovni razstavi.
Otroško likovno razstavo smo razvrstili v pritličju, v prvem in drugem nadstropju Zavoda SRS za šolstvo. V drugem nadstropju, kjer imamo največ raz-
pripovedovati, da je bila že sama enodnevna predstavitev veliko delo in da je minilo veliko anonimnih dni, anonimnega denarja in volje učencev, profesorjev in mentorjev, ki so skrbno in vztrajno sestavljali, usmerjali in poganjali ta mehanizem. Našli so se tudi meceni in mentorji iz združenega dela. Morda je to nekaj tistega, kar smo pričakovali s sistemom usmerjenega izobraževanja. Mesna industrija Primorske, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo iz Ljubljane ter mnogi drugi so omogočili praktične postopke in posredovali raziskovalno metodologijo in literaturo.
pričakovanja ali hipoteze. 1 ^ tem ne pozabljajo na retoriČ^tl vaje, javno nastopanje, s kat — rimi želijo prepričati.
Pomembno je, da je vse sk F paj izvedeno na način, ki spo buja, ki ne posiljuje, ki odpi^n, nove želje in nove zamisli. goče ni vse tako zelo razisk tiče valno, vsekakor pa so profesoPoč in mentorji učence pridobili fc navdušili.	ttej
Ta dan so Center obiskali tufise znameniti mednarodni gimičo/c zijci iz Devina. Spremljali, ogl 'N< dovali in sodelovali so na celot !8p prireditvi. Tudi to je spodbud 2 in to kar močna.	'‘m

Razveseljivo je bilo. da so mladi učenci s strokovnjaki^ tem ko so definirali raziskovalni problem, dokazali, da dobro poznajo metodologijo, kako z obravnavo razpoložljive strokovne literature izločajo (ali su-blimirajo) že preučene probleme, kako se z laboratorijskimi postopki, računalniškimi simulacijami in najrazličnejšimi meritvami dokopljejo do rezultatov, ki potrjujejo ali zavračajo
Ne ponujam rešitev za dP mladosti tako, da bi morala ml dostna prešernost za vsako cel zamenjati kakšna hudo resna z 1(1 deva. Kar smo videli v Novi O rVl rici, je vendarle nekaj več. To 01' tisto, kar dela mladca bogategf9^ človeškega, evropskega.
S plehkostjo in formalizit >lltl s patetičnimi skeči si v razvo „ res ne moremo več veliko pom ^ gati.
DANICA KMECL
Uspešen slavistični seminai za tuje udeležence
Tradicionalni julijski seminar slovenskega jezika, književnosti in kulture za tuje slaviste na Filozofski fakulteti v Ljubljani je letos uspešno vodila Breda Pogorelec.
Potekal je v »reh sekcijah, v jezikovni, literarni in občekul-turni, vsak dan pa so se vrstili lektorati. Martina Orožen je predavala o narečju in knjižnem jeziku in tako kot drugi predavatelji kljub odmerjenemu času ob znanih dejstvih spregovorila o novostih, zanimivih tudi za domače slaviste. Breda Pogorelec je osvetlila delež jezika umetnosti in znanosti za slovenski knjižni jezik in opozorila na dvoje jezikovnih kategorij, ki v funkcionalni namembnosti bogatita knjižni jezik. Janez Dular je spregovoril o temi med jezikovno politiko in jezikovno kulturo, Franc Jakopin pa se je lotil družbenega razvoja in slovenskih imen. Alenka Šivic Dularje prispevala k normiranju slovenskih imen. Jože Toporišič pa je razložil posebnosti v tvorbenem modelu slovenskega tonemskega naglasa. Ada Vidovič Muha je osvetlila nekatere jezikovnosi-stemske lastnosti strokovnih besednih zvez, tega se je lotila v odmerjeni možnosti zelo racionalno in z jasno predstavo o bistvenem.
V literarnem delu je Primož Simoniti ob dveh besedilih iz la-tinitete na Slovenskem opozoril na bogato tradicijo latinske tvornosti na Slovenskem. O slovenskem protestantizmu kot odločilni razvojni stopnji slovenske narodne biti je poročal Jože Rajhman. Gregor Kocijan je prikazal konstituiranje slovenske poezije in pripovedne proze v 19. stoletju. Kot mnogi drugi se je moral omejiti na najvid-
I
nejše zglede. O kmečki povej in slovenstvu je govoril Mili Hladnik ter s tem posegel v sebno, doslej nesistematiči obravnavano področje knjiži nosti. Marjan Dolgan je poi teze ideologije in slovenske p1 povedne proze med vojnama ' nakazal, da je problematika šif in navzoča že od zgodnjih zaČ£ kov. O Strniševih štirivrstičnio je nazorno spregovoril To<| Pretnar in hkrati prikazal posip ben položaj take Strniševe pes(H ške izpovedi. O poeziji iz dobne slovenske književn v Ameriki je poročala HeL Glušič, podala nekaj zglei'>| v resnici pa odprla precej m’* nano in širšo problematiko.
S področja kulture je MatjM Kmecl podal kratek oris slove]
ske kulturne zgodovine in ^ njeno začrtal tiste kulturne sk^ niče, ki so potrebne tako tuj*)
j{|
kot domačinu, da najde osnovi koordinate. Vladimir Klemen! je ponazoril, kako je poteka družbenogospodarska pre brazba slovenskega prostot Vasilij Melik je prikazal zgod vinski razvoj oblikovanja slove' skega naroda in v zgoščeni obli nakazal bistvene komponeni' Timotej Knific je podal arhed' ški pregled s prispevkom Car" q. ola solavorum patria.	](0r
Letošnji seminar za tuje sla' ^ ste je potekal v znamenju vpi ^ šanj narodnega formiranja in a nUn vezujočih se tem, ob tem pa '{aS] podal več jezikovnih in literata prikazov. In končno: uspeh S)ren
minarja se meri po tem, kolii
Rei
bili udeleženci zadovolj yaj, s predavatelji in vsebino. Poj jjVo
vori s posamezniki pa so potrdi ^ ^ da so bili zadovoljni in da pri! ^ kujejo veliko tudi v prihodnje etr{ jubilejnem letu.	ip0r(
L G.	A,
Jejo 1 P
-------------------------------ja v
nirani slikarski tehniki. Moti ^ so različni, barvna problematiL,
stavnih možnosti, predstavljamo tri učne enote. Prva učna enota so lepljenke iz krp, ki spadajo na področje slikarstva, saj se učenci v tej tehniki izražajo z barvnimi ploskvami. Motivi lepljenk so figuralni in predstavljajo izvirne likovne kompozicije z upoštevanjem dominante in akcenta (glej sliko). Druga učna enota predstavlja motive sonca in žarčenja, ki jo učenci rešujejo s krožnimi likovnimi	kompozicijami.
Obravnavajo problematiko sorodnih toplih barv v več barvnih odtenkih. V tretji učni enoti, v črtnih risbah ter pri izpolnjevanju površin s črnimi elementi in deloma z barvo, so si učenci izbrali razgibane motive konjev. V prvem nadstropju razstavljajo učenci eno učno enoto, v kombi-
se spušča med hladne, preteŽL?*21 modre barvne odtenke. Najtehtnejše hodnike pritličja smo 2 tj polnili z najbolj živimi kontra't5* nimi barvami, ki so na nekatef 1 ■ slikah poudarjene z močno ko|, ^r; turo. Tu najdemo tople SV|
von
hladne barve ter kombinat., v komplementarnih barvah. e ri
Otroško likovno razstavo iej^
lahko ogledate ves september 0 Sg
Jija
oktober 1988 na hodnikih voda SR Slovenije za šolst')iiaj Poljanska cesta 28 v Ljubija' vsak delavnik od 8. do 15. u' gjj Na ogled vabimo vse, predvse ^ pa učence in likovne pedagol ljubljanskih osnovnih šol. )aj n
HELENA BERCE GOLOB !!eri£
Popa
AI-BERT PAPLER:
Konkretna pedagogika
Drifiptudent naj bo!
katf	'
; sk| Po dokončani osnovni šoli je spoFie/o bližnje in daljno sorodstvo nipftnpozij z eno samo točko: kam . wftnulcem? Oče je bil za ključav-™Warja, mati za gimnazijo, po-teta za internat v Šentvidu, )ili (ler delajo duhovnike, stric za neŠčansko šolo, ki je nadstropje i tl1 nad mojo zdajšnjo osnovno ima 'O/o, stara mama pa, da ne bo og1' !sto nič svetovala, da bi ji potlej izbire ne očital.
bud Zmagal je matriarhat, se pravi: ',ninazija: Vpis na III. državno i d‘ 'glazijo v Ljubljani, ki je imela i rd ^rede v dveh poslopjih, v Beet-ce( l°* * * * vnovi in na Erjavčevi, je oprala h '‘‘o sestrična. Ko me je gnala -j GVv' dan pouka skozi Laterma-To1'0v drevored v mesto, je razla-iteF/0-
t “Vsega lepega je vselej konec nl da sledi še kaj lepšega! To je _ 'ln^nazija, ki ima krajše učne ure ^ .n Profesorje, ki se vsako uro me->0 tovajo in veliko bolj zamujajo
pouk. Tisti na univerzi pa morajo zamujati najmanj četrt ure, ker se reče zato »akademska četrt«. Zato ker se profesorji vsako uro menjavajo, nekateri do konca šolskega leta ne bodo vedeli, kako se pišeš.«
Pred polovico gimnazije na Erjavčevi je sestrična odšla, jaz sem si pa ogledal slavnega zdravnika dr. Derča s polcilindrom, ki je pred svojo konjušnico nasproti gimnazije jezdil v krogu.
V razredu z okni na Erjavčevo sem prisedel k fantu v copatah. Kakšna sreča! Bil je hišnikov sin, ki je stanoval nadstropje više in je vedel za vse, kar je bilo treba vedeti o novi šoli:
»Žemlje prodajajo v prvem nadstropju, kjer je tudi zbornica. Z okna se fino vidi prfokse, ki hodijo iz Beethovnove na Erjavčevo in nazaj. Mlajši pridejo v kakšnih desetih minutah, starejši pa takrat, ko jih zagledaš,
tudi pol šolske ure prepozno.
A ni to fajn?«
Kako je žvižgal Salovjej?
Tako kot je rekel, so zares prihajali.
Dve pedi pred upokojitvijo je imel profesor Mencej dve obleki: preveliko sivo za vse leto in preozko modro za Vidov dan (državni praznik) ter za pogrebe. Obložen je bil z leti, s trdim ovratnikom in takšnimi manšetami. Namesto las je imel plešo, namesto učnega načrta bujno fantazijo, ki jo je sproščal kakšnih 25 minut pred koncem ure. Najprej je malo bral časopis, kaj malega pojedel, nato je vprašal:
»Kateri razred je to?«
Ko je zvedel, se je zamislil, in ko se je nasmehnil, smo vedeli, da že ve, kje bo začel:
»Na vrsti je Valentin Vodnik, prvi, poudarjam, prvi slovenski pesnik, ki ima spomenik na živilskem trgu, kjer sem včeraj kupoval solato in mi je salabolska branjevka hotela prodati takšno, ki
je šla že v cvet! Hej, ti, tamle! Da, ti! Povej, kaj sem razlagal!« Fantič se je dvignit in junaško povedal: »Solata, ki gre v cvet!« »Sedi! Nezadostno s piko!« Potem je s črnilnim svinčnikom v roki ugotovil, da nima pravega dnevnika in ne prave redovalnice. Zavihal si je rokav, ga oslinil in na manšeto vpisal: Lovše - nz! Nato se je zastrmel v razred z napovedjo:
»Zdaj se bosta majala nebo in zemlja!« To je pomenilo spraševanje samo za nezadostno. Prvi Žrtvi, ki jo je določil j- kazalcem, je nastavil zanko:
»Kako je žvižgal Salavjej?! Spet je zamenjal razred! Nihče ni še slišal za Salavjevjevo žvižganje. Vprašani Lovše je samo sko-mizgnil, Mencej pa:
»Kako se pišeš?«
»Skoberne!« se je predstavil s priimkom tistega, ki ga ni bilo ta dan v šolo. Razred se je smejal, Mencej pa besne! z razlago, da v priimku Skoberne ni niti trohice smešnosti. Nato je določal žrtve naprej in nihče ni vedel za žvižganje, dokler ni naletel na Trpina, ki je zasadil štiri prste v usta in tako zažvižgal, da so se punce prijele za ušesa. Menceju pa je postalo slabo. Sesedel se je na stol, nato so zadevo prevzele deklice: prva ga je hladila z mokrim robcem, druga mu je ponujala vodo, tretja ga je pahljala z Atlasom za nižje razrede srednjih šol.
V odmoru smo zvedeli od viš-ješolcev, da je prejšnji dan njim razlagal o Salavjeju, ki je z žvižganjem ubijal sovražnika. »Zato je samo malo manjkalo, pa bi ga ti, Trpin, z žvižgom zares lahko umoril!« je naslednji dan povedal razrednik Trpinu, ko 'mu je pisal ukor.
Vse ocene »nz« je dobričina Mencej pisal zastonj, ker je menil. da je za' Slovenca prevelika sramota, če ima v slovenščini samo zadostno; najslabša končna ocena je bila pri njem »dobro«!
(Se nadaljuje)
tUj1	"
Miama in otrokov razvoj
Otroci poznajo vsako sliko, s,a>aj vsak gib in pogosto celo vpf|i.al< slogan nekaterih reklam ni|?0nomske ProPagande- S ko-a^nikacijo, ki je zanje značilna. am>as'^ Ce*° a8res’vno’ neza-h n°’ t0<^a z jasnim sporočilom obnašajo v svoje okolje vse, čemer sanjajo z odprtimi očmi. .,ajbolj sprejemljivo in uresničijo nadomestilo za vse zaželeno n nemogoče, za nedostopno varnost, za neprijetnosti, ki jih treba odstraniti - je vsebina ali 'Poročilo neke reklame.
A.li torej lahko starši prezro to 'ijeno resničnost in je ne sprej-,. 'ejo? Kaj sploh lahko nadome-' privlačen video doživljaj, ki vsakdanjost vsaj za zdaj ne 'Ore ponuditi?
Kadar nastane takšna nova znavna optika, morajo poseči ftes starši ter poiskati pedala, psihologa, pri,vsem tem pa , |števati, da potrebuje otrok '^i z mentalnega vidika kar pre-razumevanja in popustljivosti svojem domu, v družini. Ni acimoma, da je življenjska naglica l0rila svoje: »televizijski otrok« /0 e , postal spoznavno samostoj-ef leiši. Drugo vprašanje pa je, ali 2 ° samostojnost družina in tele-J2'ja res najbolje usmerjata. To !jahko ponazorili tudi z nasled-
ur m:
, Kil sem priča značilnemu do-gO! Ko je otrok nižjega ra-•- ''r6da osnovne šole prosil očeta, aJ mu podari za rojstni dan polj , erje ali fotrografije vseh, ki na->0Pajo v reklami za brezalko-
Otrok si želi tisto, kar vidi.
Ali zmoremo in hočemo zmeraj ugoditi njegovim očem?
(Teza nekega psihologa - brez odgovora.)
holno pijačo.
Ni nujno, da je razvneta otrokova domišljija že tudi znamenje bolezenske zasvojenosti s televizijo, da pa se vpliv malega zaslona »pretaka« tudi v kasnejša življenjska obdobja, potrjuje podatek. da preživi vsak mladi Američan do svojega 18. leta pred televizorjem 17 tisoč ur ali 710 dni in noči. Neki znani zdravnik trdi, da tudi reklamni sporedi velikih televizijskih hiš
v svetu slabo skrbijo za zdravstveno samozaščito in se lotevajo zadeve povsem nepoučeno. Kako je torej mogoče zameriti otroku, če se enači z liki v sporedu ekonomske propagande in jih izbira po svojih merilih?
Ali imajo fantiči, ki pritiskajo na gumbe čarobne škatle že izoblikovan okus in ali se na malem zaslonu res pojavljajo najboljši učitelji? Koliko so televizijski spored in še posebno televizijske reklame estetsko izoblikovani,ali so mladi gledalci televizijsko animirani? Do kod segajo vzgojni vplivi malega zaslona, kako vpliva spored na otroško duševnost? Mar ne grozi tudi prihodnjim rodovom reklamokracija, ali ne bodo socialni vplivi premočni?
Zaradi česa je video sporočilo najmočnejši čutni objekt? Ali je reklama zasnovana tako, da je v njej upoštevana motivacija, primerna za otroke, ali se zaradi gledanja televizije zapostavljajo druge vrednote? Kje v družini vsaj malo razmišljajo o moči in
koristnosti televizije, ali pa so v zdajšnjih gmotnih težavah televizijski prikazi nekakšen ventil, ob katerem se sprostijo pritajene potrebe in se povečuje prilagodljivost težavam.
Ob vseh teh dilemah, ki bodo ostale tudi v prihodnosti in ob resnici, da je ponekod gledanje televizije nagrada za dobro oceno, zaprt televizor pa kazen, še zmeraj nimamo resnih analiz o tem, kako vpliva televizijska reklama na otrokov razvoj. Ce bi se o tem več pogovarjali in če bi takšne analize imeli, skratka, ob multidisciplinarni obravnavi in s sodelovanjem raznih strokovnjakov bi se lahko ognili marsikaterim pastem in nevarnostim, prav gotovo pa bi ugotovili tudi kaj koristnega.
Reklama ni samo vlaganje v trg
Recimo, da smo nekako le ugotovili, kaj otroka privlači in kaj mu manjka, ob tem pa bi bilo treba opredeliti tudi učinek televizije in še posebno reklam. Video spot ni namreč samo sponzor pa tudi ne samo vlaganje v trg. Neki ugledni televizijski delavec-in pisec je poudaril: »Televizija se postopoma spreminja v pomemben vir izobraževanja tudi zato, ker otroka k ničemur ne sili in mu ne nalaga obveznosti.«
Tega se zavedajo tudi vsi naši ustvarjalci reklamnih oddaj. Upoštevati namreč morajo, da se starost gledalcev, ki spremljajo oddaje ekonomske propagande. pomika navzdol - v zgodnje otroško obdobje. To pa pomeni, daje treba ponuditi našim najmlajšim plemenito sporočilo
celo tedaj, kadar gre za poslovnost in finančne rezultate.
Do zdaj res še ni bilo veliko narejeno za to, zlasti za praznike ali ob novem letu, da bi na primer dedek Mraz ponudil tudi nekaj za otroke, katerih starši niso posebno petični. Skratka, ali se ob ustvarjanju večjega dohodka lahko govori tudi o plemenitosti in taktnosti - če gre za ekonomsko propagando in neizprosne tržne zakonitosti. Alije tedaj, ko je treba povečati promet, še kaj prostora za občutljivost najmlajših, za otrokove želje in omejene možnosti, da bi se le-te uresničile?
Komercialni spored in ekonomska propaganda naj bi koristila gledalcem, torej porabnikom vseh poklicev in starosti. Trdijo tudi, da cilj atraktivnih reklamnih sporedov ni samo ekonomski dobiček, donosen posel. In če je res tako, sprašujemo: ali bodo sestavljale! reklam ob najaktualnejšem času dodali zasnovi reklame tudi umetniško doživetje in nevsiljiv nauk, namenjen otrokom, ki tedaj, ko so na sporedu reklame, še bdijo pred televizorjem?
In končno: dajmo seznam potrošniških dobrin »v roke« tudi najmlajšim, ki jih vse manj zanimajo igrače, predragi spominki in ki na televizijskih zaslonih lahko »izbirajo« celo najdražje avtomobile.
Kot vemo, v uredništvih eko-nomsko-propagandnih oddaj nimajo psihologov in pedagogov ali pa so le-ti zelo redki. Res pa je, da bi morali misliti tudi na otroke, ki ne žive v najboljših razmerah.
PERA SREČKOVIČ
satira
humor
v'
Cmo na belem
Po starih zapisnikih brska Berta Golob
Šolskih nalog se ni moglo v septembru pisati toliko, kolikor je predpisanih, ker banovinski zvezki niso došli pravočasno.
(konferenčni zapisnik 1. 10. 1940)
Tistega zgodovinskega septembra sem sedela v drugem razredu. Imela sem dolgo kito, plašne oči in prav nič lepo pisavo. Zaradi nje mi je gospodična učiteljica večkrat prečrtala celo stran v zvezku. Ko sem jo na novo napisala, me je bolelo zapestje, na listu pa sta bili vsaj dve packi več kot prej. Takrat je zame skrbela dravska banovina in ker je očitno nekaj cincala in se omuhovala, mi je prihranila slab red pod šolsko nalogo. Hvala, mati banovina!
Zvezki so potem gotovo prišli in vse je teklo tako, kot mora in kot je narekovala šolska mora.
Čas se jadrno vrti in od takrat mineva polovico stoletja. Pesnik pravi, da k tebi leže, kar živi in kar živimo, ne da bi vedel kdo, kaj bo ostalo za nami in ostalo bo le bore malo.
Obračam liste v zaprašenem fasciklu. Drugi september tisoč devetsto sedemintrideset:
Učne knjige ostanejo iste kot v prejšnjem letu. Pouk se pričenja v letnih mesecih ob osmi, v zimskih pa ob deveti uri.
Ta sramotni anahronizem smo na srečo presegli. Presegli pravim zato, ker se zdaj vse preseže. Lahko bi ga tudi odpravili, kar pa ni v pravem duhu sodobnega izraznega aktivizma. Zelo me veseli, da je vsaj z nekaterimi učnimi knjigami zdaj vse drugače. Doživljajo živahne spremembe in popravke in dodatke in nove opombe in prerešetane vsebine. Tiste pa, ki slučajno ostajajo nespremenjene, so lep dokaz, da se zgodovina ponavlja. Kaj učbeniki, začetek pouka, ta, ta! Pozimi ob devetih. Preseženo že zdavnaj. Pouk se začenja vsaj že ob sedmih, dopolnilni, dodatni, fakultativni, fleksibilni, varstveni, podaljšani, celodnevni in še kateri pa lahko še prej.
Z dne 29. 4. 1940: V tretjem razredu bi priporočil, da se napiše proti koncu šolskega leta en narek. Besede v nareku pa morajo biti učencem znane. Stavki naj bodo kratki.
Naročilo šolskega preglednika (ali bi ta uradni naziv mogel najti mesto v novem Zakonu o PS) je bilo jasnejše kot beli dan. Kaj pa je pokazal zgodovinski razvoj? To pot se je kolo vendarle zavrtelo naprej. Dandanes napišemo že v prvem razredu toliko narekov, kot jih pred pol stoletja niso v vseh šoloobveznih letih. Tista stvar o znanih besedah in kratkih stavkih, no ja. Kdaj se bodo pa naučili neznane besede, če bodo zmeraj pisali samo znane? O kratkih stavkih pa ni da bi izgubljali besede. Kratki stavki so tudi dokaz kratke pameti. Mi smo za dolge stavke!
S stalnim navajanjem k lepemu in pravilnemu govorjenju so doseženi razveseljivi uspehi, piše mof prednik. Otroci odgo-varjajo v celih stavkih, pazijo na izraz in izreko, narečju izbegavajo.
Zbogom, stari časi.
TONI GAŠPERIČ
Brezplačna šola_______________________________________
Vsak čas se bo začela. Repiška brezplačna šola namreč. Morda ji pravijo brezplačna zato, ker so v njej učitelji, ki učijo skoraj brezplačno. V zavesti repiškega ljudstva je, naj bi bili učitelji idealisti, to naj bi bili ljudje, ki bi jim bila skrb za denar in golo preživetje zadnja skrb. Učitelji naj bi učili podivjano mularijo, učitelji naj bi jo vzgajali, učitelji naj bi nadomestili starše, poleg tega pa naj bi še vodili gasilska društva, igralske skupine, knjižnice, pevske zbore, rokometne ekipe, tabornike in tako naprej. Učitelji naj bi delali za dva, plačani pa naj bi bili za pol človeka.^ Da tako ne bo več šlo v repiški socialistični družbi, so spoznati tudi učitelji, ki so se zavedli po štirih desetletjih ponižnosti in strahu. Obnašali so se kot ovce, ki so se bale blejati, da se ne bi s tem zamerili šolskim in drugim repiškim oblastnikom. Ob štrajkih učite-Ijev, ki zahtevajo zase večji kos kruha, so zdaj presenečeni vsi: javnost, šolske oblasti in repiški velmožje, ki se vozičkajo naokoli v mercedesih, učiteljstvo pa v fickih ali celo na biciklih. Kadar je v Repičevi dragi zasedanje skupščine, so na parkirnih prostorih velike in bleščeče se makine, ko pa imajo v istem prostoru svoje srečanje prosvetarji, stojijo na parkirišču napol zarjaveli fički, škode in vvartburgi. Vendar pa bodo morali šolniki še nositi transparente, da si bodo izbojevali svoj prostor pod soncem.
Brezplačna šola je torej pred vrati. Obračam možgane v lobanji,' da bi našel varianto, kje dobiti dovolj denarja za torbo, zvezke, knjige, copate, svinčnike, nalivnik, barvice, brisačo in podobno, kajti Mali bo začel hoditi v drugi razred brezplačne repiške osnovne šole. V knjigarni bom pustil najmanj 100.000 dinarjev, med šolskim letom pa bo treba plačevati za brezplačno šolanje malico, kosilo, naravoslovne in kulturne dneve, izlete, mladinski tisk. Vmes pa bo še nekaj humanitarnih akcij zbiranja denarja, skupinsko slikanje za spomin, kazen za razbito okno in obvezno zavarovanje. Zaradi brezplačnega šolanja , bom skoraj ob mesečno plačo. Moj sosed - borec - bi ob vsem tem rekel: »Tiho bodi, Toni, zato smo se tudi borili.«
Še bolj debelo bodo gledali starši, ki imajo svoje nadobudneže v repiškem usmerjenem izobraževanju. V brezplačnem repiškem izobraževanju bodo morali odpreti denarnice še za plačilo dijaškega doma, mesečne avtobusne vozovnice pa še za kup stvari, ki jih bodo pogruntali na republiki, ki jim je zmanjkalo denarja, pa zdaj tuhtajo, kje bi se še dalo pomolsti roditelje. Sicer pa ni nič čudnega, če v šolstvu primanjkuje cvenka: prvič je šola brezplačna, drugič pride na vsakega učitelja še po en strokovnjak, ki ne dela nič drugega kot to, da se izmišljuje, kako bi tega učitelja, ki že tako preveč dela, še bolj zaposlil z dodatnim, dopolnilnim in ne vem še kakšnim poukom, pa še z zunajšolskimi dejavnostmi ter goro papirjev, ki jih je treba izpolniti za vsakega šolarja posebej. Imajo pa zato učitelji dva meseca počitnic, ki jih ne morejo preživeti niti na morju niti v planinah, ker nimajo denarja, razen če ne vodijo med počitnicami šole v naravi ali kakšnega taborniškega voda v Bohinju.
Torej še zmeraj drži pravljica, ki gre nekako takole:
Nekoč je živela mati, ki je imela šest otrok. Pet je bilo pametnih, šesti pa je bil učitelj.
VODSTVA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH IN VZGOJNO-VARSTVENIH ORGANIZACIJ, PREDSEDNIKI OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA!
Ob začetku šolskega leta je čas, da preverimo, ali so vsi člani kolektiva naročeni na Prosvetnega delavca. Posebno pomembno je, da se nanj naročijo mladi učitelji in vzgojitelji, ki so na začetku svoje poklicne poti, saj vemo, da le razgledan prosvetni delavec lahko ustvarjalno deluje in pripomore k napredku svojega kolektiva in svoje dejavnosti.
Pridružite se šolam in vrtcem, kjer so vsi učitelji in vzgojitelji , naročeni na glasilo, denar za naročnino pa prispevajo - delno ali v celoti - iz sredstev za strokovno spopolnjevanje.
Vodstva šol, ki pripravljajo za pedagoške poklice, tudi letos prosimo za pomoč pri širjenju glasila med prihodnjimi pedagoškimi delavci. Spremljanje aktualnega dogajanja v vzgoji in izobraževanju je pomemben del priprave za pedagoške poklice.
Razpisi v novem šolskem letu
Tudi v novem šolskem letu bomo redno, sproti objavljali vse razpise, ki nam jih boste poslali ali sporočili po telefonu. Pokličite nas, pa vam bomo ustregli! Naš telefon: (061) 315-585.
Stroški objave razpisov so za tretjino nižji kot pri dnevnih časopisih, denar pa je namenjen poravnavi izdatkov za redno izhajanje glasila.
Posvetovanje ob 30-letnici enotne osemletne osnovne šole
(Ljubljana, 27. in 28. 9.1988)
Ob 30-letnici enotne osemletne osnovne šole organizirata Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije in Zavod SR Slovenije za šolstvo strokovno posvetovanje, ki bo 27. in 28. 9. 1988 v Ljubljani. Temeljni namen posvetovanja je celostno osvetliti zasnovo, dosežke in stanje v naši osnovni šoli ter nakazati usmeritve za njen nadaljnji razvoj. Glede na razsežnosti delovanja osnovne šole bo na posvetovanju poudarek na obravnavi njenih temeljnih konceptualnih izhodišč (enotna, osnovna, splošno izobraževalna, osemletna), na analizi njene vsebinske organizacijske in didaktične zasnovanosti predvsem z vidika vloge in položaja učenca in učitelja ter vplivu in učinkih drugih dejavnikov razvoja v osnovni šoli in ob njej ter na osvetlitvi razvoja in dosežkov njenih posebnih oblik (posebno šolstvo, osnovno izobraževanje odraslih, izobraževanje narodnosti).
Na posvetovanju bodo tako predstavljena novejša razmišljanja, raziskave, analize, ugotovitve in mnenja. Uvodni referat bo imel dr. Franc Strmčnik, ki se že več let ukvarja s problematiko osnovne šole, s koreferati in prispevki pa bo sodelovalo še nad 60 strokovnjakov, učiteljev, ravnateljev, šolskih svetovalnih in strokovnih delavcev in drugi.
Organizatorja vljudno vabita na posvetovanje ravnatelje, učitelje, šolske svetovalne in strokovne delavce v osnovnih šolah, raziskovalne in strokovne delavce, ki se ukvarjajo z osnovnošolsko problematiko ter tudi družbene delavce. Prijave pošljite na naslov: Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, Ljubljana, Gosposka 3/1, pred tem pa je treba vplačati prispevek v višini 50.000 din na posameznika.
Vsa nadaljnja obvestila in gradivo za posvetovanje (teze) bodo prejeli udeleženci pred posvetovanjem. Prijava je najkasneje do 17. 9. 1988.
----------------ODREŽI---------
OSNOVNA ŠOLA/ORGANIZACIJA (naslov)
PRIJAVA
za udeležbo na posvetovanju ob 30-letnici enotne osemletne osnovne šole (Ljubljana, 27. in 28. 9.1988)
Prijavljamo;
1.	____________:___________________________)_______________
2.	:_____________________________________________,_________
3.	_____________________________________________:__________
4.	________________________*______________________________
5.	_____________________________________7__________________
Prilagamo fotokopijo bančne položnice o vplačilu kotizacije, ki smo jo nakazali na naslov: Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, Ljubljana, Gosposka3/1 (ŽR: 50100-620-107-05-107111-200433)
Ravnatelj (direktor)
žig

Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije - izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Izdajateljski svet CZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja,
Tea Dominko, Marjana Kunej, Jože Miklavc,
Razstava Vzgojni zavodi
Razstava, ki je bila odprta obenem s stalno razstavo Slovenskega šolskega muzeja, prikazuje razvojno pot skrbstva za zanemarjeno in zapuščeno mladino od začetkov do danes. Velik del je namenjen dogajanjem v Evropi na tem področju, in sicer od srednjeveških hospitalov do sredine 19. stoletja. V 16. stoletju so ustanavljali sirotišnice za otroke in iz njih dobivali poceni delovno silo. Med prosvet-Ijenstvom so nekateri pedagogi zahtevali, da je treba zanemarjeno mladino v zavodih predvsem vzgajati in ji dati primerno izobrazbo. Ustanovili so zavode, v njih naj bi vzgajali otroke predvsem preventivno. Razstava nas seznanja z znanimi pedagogi, kot so bili Francke, Pestalozzi in Don Bosco. Razvoj tovrstne vzgoje je imel odmev tudi na Slovenskem. Po nekaterih podatkih so bile pri nas že v srednjem veku zasebne najdenišnice, sredi 18. stoletja pa že sirotišnice v Ljubljani, Celovcu in Beljaku. Leta 1873 je bil v Ljubljani pri prisilni delavnici ustanovljen tudi oddelek za mladoletnike. Prvi je o njem pisal mladinski sodnik Fran Milčinski in opozoril na težavne razmere v njej.
Med vojnama so delovali štirje vzgojni zavodi, in sicer dva v zaporih v Ljubljani in Begunjah, pri šolskih sestrah v Černečah in banovinsko vzgajališče, ki je bilo nekaj časa na Ponovičah, nato pa v Selu pri Ljubljani. Med vojno je delovalo le slednje. Po vojni so v tedanje zavode namestili vojne sirote, nato pa so začeli ustanavljati vzgojne zavode po namembnosti. Zdaj jih je 15 in na razstavi je predstavljen vsak posebej. Razlikujejo se po tem, da nekateri sprejemajo le osnovnošolce, nekateri pa otroke in mladino do 18. leta, zapori v Celju celo do 23. leta. Nekateri zapori imajo svoje osnovne in strokovne šole, drugje pa se gojenci šolajo z drugimi otroki. Novost sta stanovanjski skupini, ki sta ju ustanovila zavoda iz Logatca in Višnje gore, delujeta pa v Ljubljani. Večina vzgojnih domov je v starih dotrajanih poslopjih, daleč od večjih središč. Gmotni položaj teh domov pa se le počasi izboljšuje.
Na razstavi so predstavljeni tudi pomembni slovenski pedagogi, ki so delovali na tem področju.
T. H.
RAZPIS ZA VPIS V VIP ZA PRIDOBITEV PEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKE IZOBRAZBE V ŠOLSKEM LETU 1988/89
Pedagoška fakulteta v Mariboru-Center za pedagoško izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje, razpisuje v študijskem letu 1988/89 vpis v VIP za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe:
a)	za kandidate, ki imajo doseženo višjo stopnjo strokovne izobrazbe (VIP - VI/1);
b)	za kandidate, ki imajo doseženo visoko stopnjo strokovne izobrazbe (VIP - VII/1).
Študij pod točko a je namenjen delavcem v šolah srednjega usmerjenega izobraževanja, ki opravljajo dela učiteljev praktičnega pouka in druga dela in imajo doseženo višjo stopnjo strokovne izobrazbe.
Študij pod točko b je namenjen delavcem v šolah srednjega usmerjenega izobraževanja, ki opravljajo dela učiteljev strokovno-teoretič-nih predmetov in imajo doseženo visoko stopnjo strokovne izobrazbe.
Oboji si morajo po 179. členu Zakona o usmerjenem izobraževanju pridobiti pedagoško-andragoško izobrazbo.
Predavanja bodo na Pedagoški fakulteti v Mariboru, skladno z VIP za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe.
Prispevek (kotizacija) znaša 320.000 din za posameznega udeleženca tega izobraževanja.
Prijave z dokazili (fotokopija diplome, potrdilo o zaposlitvi) sprejema Pedagoška fakulteta v Mariboru, Koroška 160, Center za pedagoško izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje, do 20. 9. 1988.
Vse informacije dobite na Pedagoški fakulteti v Mariboru - referat za študentske zadeve, telefon (062) 22-171.
Denarni prispevek nakažite na žiro račun Pedagoška fakulteta Maribor, številka: 51800-603-34100.
V Slovenskem šolskem muzeju (Plečnikov trg 1, telefon (061) 213024) je na ogled stalna razstava Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja I. (do 1848), samo še jeseni pa tudi občasna razstava Vzgojni zavodi. Muzej je za obiskovalce razstav za zdaj odprt ob delavnikih od 10. do 12. ure, za skupine pa po dogovoru. Za obiske šolskih skupin pripravijo vodenje po razstavi, zato je najbolje, da sporočite, kdaj si želite ogledati razstavo. Vabljeni!
Spremenjena naročnina
Vest o podražitvi časopisa spada med tiste, ki jih vsako uredništvo objavlja s težkim srcem. Inflacija in izjemna rast tiskarskih stroškov sta bistveno zmanjšali vrednost dozdajšnje naročnine na Prosvetnega delavca, zato smo prisiljeni poslati naročnikom položnice za doplačilo in spremeniti naročnino. Šole in druge organizacije so položnice že prejele in nam denar vestno nakazujejo. Posamezni naročniki bodo prejeli položnice v kratkem.
Vemo, da so se letos domala vsi časopisi in revije že nekajkrat podražili, zato opravičilo za našo prvo podražitev najbrž ni potrebno. S povečano naročnino bomo vsaj delno izravnali izdatke s prihodki; več denarne pomoči pa pričakujemo tudi od ustanoviteljev in drugih samoupravnih skupnosti, ki doti-rajo naše glasilo.
Za upokojence in študente bo naročnina tudi v prihodnje sorazmerno nižja.
Prosimo naročnike, da ostanejo še naprej zvesti svojemu glasilu, da bo lahko tudi v prihodnje spremljalo delavce v vzgoji in izobraževanju, jih obveščalo o novostih in jim rabilo kot javna tribuna.
Vida Nered, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Stanko Šimenc, Slava Šarc.
Direktor: Stanko Šimenc.
Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Bariča Marentič-Požamik, Veljko Troha, Stanko Šimenc, Marija Velikonja, Majda Vujovič.
Uredništvo:	Stanko Šimenc,
glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Lučka Lešnik, novinarka - urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana •«104.	m
Rokopisov in fotografij ne vračamo.

Tehniška založba Slovenije
MLADI TEHNIK, Ljubljana, Cojzova2
Ravnateljem osnovnih šol - učiteljem tehnične vzgoje!
V Tehniški založbi Slovenije (Mladi tehnik) smo v sodelovanju z Zavodom SRS za šolstvo pripravili komplete gradiva za uresničevanje programa tehnične vzgoje v 5., 6. in 7. razredu. Kompleti vsebujejo vzorce gradiva in pribor, ki ga učenci potrebujejo za reševanje nalog v delovnih zvezkih. Hkrati s kompleti gradiva vas specializirana trgovina Mladi tehnik lahko oskrbi tudi z učbeniki in delovnimi zvezki za tehnično vzgojo v 5., 6., 7. in 8. razredu, z listi za tehnično risanje in raznim tehničnim materialom.
NAROČILNICA ZA KOMPLETE GRADIVA ZA POUK TEHNIČNE VZGOJE
Pri Tehniški založbi Slovenije - Mladi tehnik, Ljubljana, Coj-zova2, naročamo:
za 5. razred
za 6. razred
kompletov gradiva (papir) cena kompleta 3.800 din
za 7. razred
komplet gradiva (lesa, kovine, umetne mase) cena kompleta 12.800 din kompletov lesa - cena kompleta 3.500 din kompletov kovin - cena kompleta 4.000 din kompletov umetnih mas - cena kompleta 5.300 din
stružencev (lipa) - cena kosa 1.200 din kompletov zavornega sistema
-	cena kompleta 950 din kompletov treh palic za iskrni preskus
-	cena kompleta 2.800 din kompletov profilov za statiko
-	cena kompleta 4.800 din
Šola
Naslov:. Datum:
Ravnateljev podpis
Žig
KOMISIJA ZA DELOVNO RAZMERJE
OŠ XI. SNOB MILOŠA ZIDANŠKA ŠMARTNO PRI SLOV. GRADCU
RAZPISUJE prosta dela in naloge
DIPLOMIRANEGA PSIHOLOGA za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidat bi dopolnjeval delovno obveznost še z delom na OŠ PODGORCA, Podgorje pri Slovenj Gradcu in OŠ Lenčke Marzelove s prilagojenim programom v Slovenj Gradcu.
Začetek dela 1. oktober 1988.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Komisija za delovna razmerja osnovne šole XI. SNOB MILOŠA ZIDANŠKA Šmartno pri Slov. Gradcu.
35-LETNICA MATURE
Maturanti novomeškega učiteljišča se bomo zbrali v soboto, oktobra 1988 ob 10. uri v restavraciji Breg v Novem mestu. Prij zbira Dragica Peric, Osnovna šola Grm, telefon 21-880.
Z logiko v znanost
Brez logičnega mišljenja ni mogoče ustvarjati in delovati v znanosti, še zlasti ne v naravoslovju, tehniki in medicini. Zato so se pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije odločili, da bodo skušali bolj razvijati logično mišljenje naših šolarjev. Ustanovili so posebno komisijo za logiko (deluje pri Svetu za tehnično vzgojo mladine), ki se ukvarja s pripravo vsakoletnih tekmovanj in z njimi spodbuja mlade k spoznavanju skrivnosti in pravil iz sveta logike.
Konec tega tedna, 16. in 17. septembra,bodo izbirna tekmovanja za učence osnovnih in srednjih šol, ki bi radi sodelovali na republiškem tekmovanju. Pomerili se bodo v petih starostnih skupinah (sedmošolci, osmošolci, učenci prvega, drugega in ' tretjega letnika srednjih šol).
Za vse, ki se še niso prijavili, pa brkljub temu radi tekmovali, objavljamo seznam šol, kjer se bodo mladi preskušali v logiki
(na teh šolah se lahko še p vite in dobite podrobnejše infi macije): OŠ Franjo Vrunč Celj OŠ Postojna, OS XII. SNO'1 Novo mesto, OŠ Alojz Ke| Ljubljana, OŠ _ Ivan Grd Škofja Loka, OŠ France Pre! ren Kranj, OŠ France Preše Črenšovci, OŠ Dušan KvetMi Tomaž Litija, OŠ Milan Šušti« šič Ljubljana. OŠ Tone Tont| Ljubljana, OŠ Franjo Malf| Šentjur pri Celju, OŠ Pinko 1 mažič Koper, OŠ Josip B( Tito Domžale, Center sredflf šol Titovo Velenje, Srednja za naravoslovje in elektroni! Ljubljana, Srednja tehniška M. Tita Celje, Srednja šola varda Kardelja Črnomelj, Sr« nja šola naravoslovno mateti tične in ekonomske usmeril Trbovlje.
Učenci, ki se bodo najbolj izkazali na izbirnih tekmovanji se bodo udeležili tretjega re| bliškega tekmovanja iz logike, bo 15. oktobra v Ljubljani.
Naročnina za leto 1988 znaša 12000 din za posameznike in 20000 din za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri znaša naročnina 9000 din na leto.
Posamezna številka stane 800 din.
Številka tekočega računa: 50101-603-46509.
Tiska ČTP Ljudska pravica, ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega kotj teja za vzgojo in izobraževal je časnik »Prosvetni delavC prost temeljnega prometni davka od prometa proizvod, (glej 7. točko 1. odstavka člena zakona o obdavčeval, proizvodov in storitev v proif ^
tu).	h*
_______________________________^ <>bi