15 JO@E CURK, OSEMDESETLETNIK Letos je svoj visoki jubilej, osemdesetletnico, proslavljal eden najvidnejših sodobnih slovenskih konservatorjev in umetnostnih zgodovinarjev, Jože Curk. Sodil je v tisto generacijo mladih intelektual- cev, ki se je že v prvih povojnih letih v vse prej kot rožnatih razmerah spoprijela s problematiko naše umetnostne dediščine in predvsem tudi z njenim reševanjem. Vojna leta so pač tudi na naših spomenikih pusti- la svoje sledi, strokovne naloge in izzivi pa so na dela željne strokovnja- ke čakale na vsakem koraku. Mladega Jožeta Curka, Vipavca po rodu in od leta 1930 dalje naturaliziranega Mariborčana, ki je leta 1951 diplomiral pri nestorju slovenske umetnostne zgodovine prof. Francetu Steletu, je tako zanesla službena pot v njegovo novo ožjo domovino, na Štajersko, v tisto slovensko pokrajino, ki je bila v primerjavi z nekdanjo Kranjsko dosti slabše strokovno pregledana in raziskana. Službo je naj- prej nastopil v ptujskem Mestnem muzeju ter nato v Pokrajinskem muzeju Maribor in v tamkajšnji Umetnostni galeriji, nakar ga je, nemir- nega samotarja, življenjska pot zanesla v Celje. Tu je prevzel referat za spomeniško varstvo pri takratnem Okrajnem ljudskem odboru, kjer je opravljal naloge konservatorja. Že kmalu po nastopu službe je ugotovil, da brez razvida nad obstoječim fondom spomenikov in njihove opreme svojega dela ne bo mogel zadovoljivo opravljati. Tako ne preseneča, da je pričel že précej 02/15- 17 curk - prelom 15.11.2004 10:04 Page 15 16 na začetku svoje strokovne dejavnosti na neštetih terenskih poteh, po- največ kar peš, zbirati podatke za svoje odmevno Topografsko gradivo z opisi sakralnih spomenikov na območju takratnih občin Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec, ki je nato izšlo v devetih šapirografiranih zvezkih pri leta 1962 na novo ustanovljenem Zavodu za spomeniško varstvo Celje. Takratne razmere niso omogočale prave knjižne izdaje tega temeljnega dela, zato zvezki žal niso bili opremljeni ne s fotografijami spomenikov ne z nji- hovimi načrti in drugo slikovno dokumentacijo, vendar so kljub temu ostali vse do danes temeljni vir za preučevanje umetnostne problemati- ke tega dela Slovenije. Življenjske okoliščine so potlej Curka zanesla tudi še dru- gam. Po odhodu iz Celja je najprej deloval kot konservator in pozneje ravnatelj na mariborskem Zavodu za spomeniško varstvo, v letih 1965– 1970 je bil svetovalec za muzeje, galerije, arhive in spomeniško varstvo na takratnem za kulturo pristojnem ministrstvu v Ljubljani, v letih 1970–1974 ga srečamo na mestu ravnatelja Pokrajinskega muzeja Ptuj in nato do upokojitve leta 1986 kot ravnatelja in nato arhivskega sveto- valca Pokrajinskega arhiva Maribor. Ves ta čas pa se še daleč ni posvečal zgolj svojim strokovnim nalogam. Že takoj po odhodu iz Celja je nada- ljeval s svojo topografijo in tako so, prav tako v šapirografirani obliki, izšli še zvezki, ki so obravnavali sakralne spomenike na območju občin Ljutomer, Radgona in Ormož, s prispevki s področja historične arhi- tekture in zlasti urbanizma pa je sodeloval v vrsti pomembnih časopi- sov in zbornikov. Curkove strokovne prispevke najdemo sprva predvsem v Celjskem zborniku, pozneje je postal eden najvidnejših sodelavcev Kro- nike in zlasti Časopisa za zgodovino in narodopisje. Tu je poleg samo- stojnih znanstvenih razprav sistematično objavljal kritične recenzije najrazličnejših del, ki so kakorkoli zadevala umetnostno preteklost slo- venske Štajerske. Ob tem so poleg poglobljenih monografij o Ptuju, Ma- riboru ipd. ter študij, objavljenih v občasnih publikacijah in lokalnih zbornikih (neredko jih je pripravil skupaj s svojo soprogo Ivo), nastali tudi številni umetnostni vodniki. Med njimi zavzemajo vidno mesto zla- sti na pogled sicer skromni, vendar tehtni zvežčiči v odmevni zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, kjer nas preseneti široki raz- 02/15- 17 curk - prelom 15.11.2004 10:04 Page 16 17 pon Curkovega strokovnega zanimanja: Ptuj, Ozemlje slovenjebistriške občine, Ormož in njegova okolica, Ptujski grad, Mestna proštijska cer- kev v Ptuju, Mariborska stolnica, Mariborsko Pohorje, Dravograd z oko- lico, Ravne na Koroškem, Lenart v Slovenskih Goricah, Gornja Radgo- na z okolico, Ljutomer in njegova okolica, Vodnik po ptujski okolici in Vodnik po mariborski okolici. Kdor jih bo le bežno prelistal, bo prese- nečen nad množico povsem na novo zbranih strokovnih podatkov in izvirnih pogledov, ki pogosto predstavljajo pravi izziv za poglobljeno študijsko obravnavo nakazanih problemov. Kratek očrt bogate Curkove strokovne dejavnosti kajpak ne more prikazati vse večplastnosti jubilantovega dela, prav tako pa ne more nadomestiti potrebe po nadrobnejši bibliografiji njegovega znan- stvenega opusa. Ko se zdaj iskreno pridružujemo vsem, ki nazdravljajo jubilantovemu prazniku, vemo, da bi ostal prenekateri list iz umetnost- ne preteklosti slovenske Štajerske brez njegovega prispevka nepopisan. Ivan Stopar 02/15- 17 curk - prelom 15.11.2004 10:04 Page 17