Mag. Karel Kuzman, dipl. inž. DK: 669.14.018.26:620.163.22 Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani ASM/SLA: CNm, Q23p, Q28h Mag. Anton Razinger, dipl. inž. Železarna Jesenice — ZPSŽ Ocena sposobnosti domačih jekel za masivno preoblikovanje v hladnem S pomočjo kontinuirnega tlačnega preizkusa dobimo odvisnost preoblikovalne sile od spremembe višine preizkušanca in od hitrosti deformacije. Iz tako dobljenih podatkov se izračuna defor-macijska trdnost pri dani deformaciji. Kontinuirni tlačni preizkus kot preiskovalna metoda se je pokazal zelo primeren za oceno obnašanja različnih vrst jekel v pogojih masivnega preoblikovanja. Preizkus je zadosti selektiven in omogoča študij različnih pogojev izdelave jekel, vsebnosti elementov, oblike mikrostrukture jekla ter ostalih metalurških vplivov na plastičnost jekla v hladnem. Vse to pa je zelo pomembno za hitrejši razvoj kvalitete jekel za hladno preoblikovanje, kar je osnova za hitrejše uvajanje tehnologije masivnega preoblikovanja v praksi. UVOD Ideja, da bi s preoblikovanjem v hladnem stanju dali jeklu željeno obliko, je dolgo obsedala misli tehnologov po vsem svetu. V industrijskem merilu so ta proces razvili pred začetkom druge svetovne vojne v Nemčiji, od koder se je po vojni razširil v industrijsko najrazvitejših državah, in to v masovni proizvodnji vojne industrije, industrije prevoznih sredstev, gospodinjskih strojev in elektrotehnike. V zadnjem času se gleda na hladno preoblikovanje jekel kot na najbolj perspektivno tehnologijo procesov preoblikovanja. Z ozirom na letni porast proizvodnje in investicij spada v sam vrh kovinsko predelovalne industrije. Zelo lahko je razumeti naraščajočo popularnost hladnega preoblikovanja: — postopek nudi čisto alternativo odrezavanju v dirki, da se poveča izkoristek materiala in zmanjšajo materialne izgube; — postopek nudi pot k večji produktivnosti, posebno pri oblikovanju strojnih delov, ki imajo velik volumen, — postopek daje dele z ozkimi tolerancami in eliminira ali pa zmanjšuje sekundarne operacije, — med hladnim preoblikovanjem se poveča trdnost kovine, zaradi česar lahko zmanjšamo velikost posameznih delov ali pa uporabimo jekla nižje kvalitete. V Jugoslaviji je na tem področju še veliko mrtvilo. V novejšem času pa je ta perspektivna tehnologija oblikovanja jekla le pričela prodirati tudi v nekatera naša podjetja predelovalne industrije, že takoj ob začetku se tako pri potrošniku kot pri proizvajalcu jekel pojavi kup vprašanj, ki jih je potrebno rešiti, če hočemo takšno tehnologijo zasnovati in jo uporabljati na domači surovinski bazi za normalno in rentabilno industrijsko proizvodnjo. Med najpomembnejše faktorje tehnologije hladnega masivnega preoblikovanja jekel spada pravilna priprava in izbira jekel. Najprej so to jekla, ki jih želimo preoblikovati. Jekla morajo biti sposobna za velike plastične deformacije in med deformacijo nuditi čim manjši preoblikovalni odpor. V drugo skupino spadajo jekla, iz katerih so izdelana orodja.Med procesom hladnega preoblikovanja so namreč orodja izredno močno obremenjena. Orodja morajo biti odporna proti obrabi, kajti od obrabe je zelo odvisna rentabilnost celotne tehnologije. Iz stališča jekel za hladno preoblikovanje je za pojektiranje preoblikovalnih procesov potrebno poznati: — trdnostne lastnosti jekla pred hladnim preoblikovanjem, — obnašanje jekla med hladnim preoblikovanjem, -— največjo možno deformacijo, pri kateri še ne pride do porušitve Krivulje plastičnosti Krivulja plastičnosti je funkcijska povezava napetosti (deformacijske trdnosti kf), pri kateri material trajno spremeni obliko s pripadajočo plastično deformacijo. Ta napetost zaradi pojava utrjevanja narašča z naraščajočo deformacijo in s hitrostjo deformacije, pada pa z naraščanjem temperature. Ugotovimo jo lahko s pomočjo različ- nih eksperimentov, edini pogoj pri tem pa je, da znamo opisati napetostna in deformacijska stanja, ki obstajajo v vsakem trenutku opazovanega eksperimenta. Iz teorije plastičnosti je znano (1), da je deformacijska trdnost odvisna od kvadratične invariante komponent napetostnega deviatorja, - cr2)2 + (o-2 — o"3)2 + (cr3 — o-!)2 (1) primerjalna deformacija pa od podobnih členov deformacijskega deviatorja; _V2 3 ( kjer je: h0 — začetna višina preizkušanca h — višina po stiskanju Razmerje med srednjim deformacijskim odporom in deformacijsko trdnostjo je x = kwm / kf = f (ix, oblike). (7) V primeru idealnega mazanja je ix = 0, x = 1, kwm = kf. Za računanje koeficienta je (enačba 7) in z njim povezano računsko odpravo vpliva trenja je naj-pravilnejša metoda po Unksovu (5): ~2\i ( d kwm = kwm (kf, , oblike), K = kf • < exp h 1 lW3 + 2[x (r, —r) — r + + 1 lW3 V- h (ri-h) + —(h2-!^) (8) Njegova srednja vrednost, ki je za vrednotenje tlačnega preizkusa najpomembnejša, pa je k — -U dA in + 2 1 "h2 1 d!2 + [x V 3 d2 u d, 1 — 3 h 1 [xV3 h2 1 + — 4 — d,2 2H / d, d, 1 + [i -i- — — h 2 d h , r, = — + — ln txv 3, 2 2[x (10) (11) Slika 1 Preizkušanec pred nakrčevanjem (a), nakrčevan z uporabo teflonske folije (b) ter nakrčevan ob pogojih suhega trenja (c) To se opazi po tem, ko preizkušanec med nakrčevanjem obdrži valjasto obliko in se torej ne izboči, kar po drugi strani (2) znatno olajša delo pri izvrednotenju eksperimenta. Glede na navedena dejstva in z upoštevanjem osnovnih zakonov teorije plastičnosti (3), (4) je specifična obremenitev preizkušanca, deformacij-ski odpor kwm , ki je podan kot: kwm = ^ (kP mm_2)' (4) kjer je: F — sila nakrčevanja A — tlorisna ploskev preizkušanca, oziroma (5) rj — radij, znotraj katerega se pojavi lepljenje preizkušanca na orodje. Ker je srednja vrednost deformacij skega odpora znana veličina, lahko ob znani obliki preizkušanca ter poznanem koeficientu trenja med obde-lovancem in orodjem iz gornje enačbe izračunamo deformacij sko trdnost. Merjenje koeficienta kontaktnega trenja Pogoj za rešitev enačbe 10 je, da čim bolj natančno poznamo koeficient trenja. Ker je trenje zelo kompliciran pojav, je najugodneje, če sta si preizkus za merjenje trenja ter proces, kjer hočemo analizirati torne pogoje, čim bolj podobna. Zato je za vrednotenje trenja pri nakrčevanju zelo primeren preizkus, ki ga je v prikladno obliko razvil Burgdorf (6). Po njem nakrčujemo obročasti preizkušanec. Pri tem nastopajo maksimalne vred- nosti za kw na radiju rk, ki leži nekje med zunanjim in notranjim radijem. (Pri nakrčevanju cilindričnih teles je rk = 0). Za vsako področje tlačne ploskve, ki jih loči krog s polmerom rk, je mogoče nastaviti enačbo za kw, precej podobno enačbi 8. Na radiju nevtralnega kroga rk pa morata biti oba deformacij ska odpora enaka. Tako dobimo novo enačbo, iz katere pa izpade vpliv materiala, torej kf. Po primerni predelavi dobimo izraz za [j,, ki je sedaj odvisen le od geometrijskih veličin preizkušanca. (Obroček se tem bolj razširi, čim manjši je koeficient trenja). To pa je izredna prednost metode, saj lahko meritve opravljamo na strojih brez registracije sile. Kot je bilo že omenjeno, mora biti koeficient trenja pri tlačnem preizkusu čim manjši. Zato smo uporabljali le dve vrsti maziv, in to 0,1 mm debele teflonske folije ter Molykote G pasto (Dow Corning — Mtinchen). Teflon daje sicer najugodnejše rezultate, toda ne prenese večjih deformacij kot % ~ 0,2. Rob preizkušanca namreč med nakrčeva-njem prestriže teflonsko folijo, zato pri večjih deformacijah mazanje ni dovolj kvalitetno. Z ozirom na to, da smo morali preizkuse večkrat prekinjati in folije zamenjavati z novimi, so preizkusi počasi potekali, bili so diskontinuirni, izo-termni in niso dajali vpliva hitrosti deformacije na deformacijsko trdnost. Z Molyklote G pasto smo lahko preizkus brez prekinitev opravljali do konca, nekoliko slabše mazanje pa se je pokazalo na rahlo izbočenem obodu preizkušanca. a b C d Slika 2 Primeri obročastih preizkušancev iz Č 4120 za merjenje koeficienta trenja pri diskontinuimem nakrčevanju: a ■— začetni surovec, d — preizkušanec, mazan s teflonsko folijo, c — preizkušanec, mazan z Molykote G pasto, b — preizkušanec, nakrčevan ob pogojih suhega trenja. b Slilka 3 Primeri obročastih preizkušancev iz Al 99,5 % za merjenje koeficienta trenja pri diskontinuimem nakrčevanju: a — začetni surovec, b — preizkušanec, mazan s teflonsko folijo, c — preizkušanec, nakrčevan ob pogojih kuhega trenja Tabela 1: Način preizkusa Mazivo diskontinuirni teflon 0,01 — 0,03 diskontinuirni molyklote G 0,03 — 0,04 diskontinuirni molyklote G 0,03 —0,05 kontinuirni brez— 0,12 — 0,15 razmaščeno V tabeli 1 so podane na opisani način ugotovljene vrednosti za koeficiente trenja ob različnih pogojih mazanja, za primerjavo pa so podani tudi podatki nakrčevanja ob pogojih suhega trenja, ko so bili orodje in preizkušanci razmaščeni (sliki 2 in 3). Izvedba tlačnega preizkusa Za tlačne preizkuse smo izdelali posebno orodje (slika 4). Orodje ima vgrajen merilni element, kateremu se med nakrčevanjem merijo njegove elastične deformacije. Ker je bil element predhodno umerjen, je z njegovo elastično karakteristiko mogoče spremembam upornosti merskih lističev prirediti silo, s katero je bil obremenjen. Poleg tega je na orodje priključen še induktivni dajalnik poti, ki električno meri spremembe višine preizkušanca. Oba signala, za silo in pot, gresta potem preko ojačevalnika na registrirno napravo, ki ju beleži v odvisnosti od časa. Tako je mogoče s tem zapisom, z začetnimi podatki o preizkušancu (dD, hD) ter z iz- Siiika 4 Experimentalmo orodje za tlačni preizkus (ob desnem delu orodja je induktivni dajalnik poti) Za izbiro optimalnih strojev za preoblikovanje je potrebno, da poznamo največje sile in energije, ki jih ustrezni preoblikovalni proces zahteva. Sile se lahko izračunajo s pomočjo krivulj plastičnosti, ker je deformacijska trdnost idealna specifična preoblikovalna sila, realno pa dobimo, če še upoštevamo vplive trenja in geometrije preoblikovalnega procesa. Večkrat (npr. pri valjanju trakov) je potrebno poznati tudi povprečno deformacijsko trdnost kfm krivulje plastičnosti v intervalu med max = = 0,200 s—1, kar pa vseeno še nima signifikantnega vpliva na potek krivulje plastičnosti. Zaradi velike sile, ki jo daje preša, pa lahko uporabljamo večje in za raziskave ugodnejše preizkušance ter dosegamo tudi ekstremno velike deformacije. iBHora ncnbiTaHHH Ha 35KaTHe noAyHaeM 3aBHCHMOCTb mejkay chaoh aecjjopmamih h bbicotoh npočnora o6pa3Ua. H3 nOAyMCHHbIX AaHHbIX M05KH0 BbIHHCAHTb CpaBHHTeALHOe HanpH>KeHHe, COOTB., ae4>OpMaUHOHHVK) npO*IHOCTb Kf b 3aBHCHMOCTH ot cpaBHHTeAbHOH A0rapHT\umecK0H Aec£>opMauHH ll^v ^TOSbl Ae4>Op-MauHH 06pa3H0B 6biAa neM 6oAee roMoreHHon, Ha iiaockocthx sjka-THfl HaAO H30AHp0BaTb BAHHHHe TpeHbH, AAH HerO ycneiHHO npHMeH-aercH CMa30HH0e cpeACTBO TeAoh. TIpuMeHemieM npepbiBHora ncnbr-TaHHH Ha 3>KaTHe KaK MeTOAa AAH HCCACAOBaHHH Cn0C06H0CTH CTaAH MaCCHBHOH Ae4>OPMaHHH B XOAOAHOM COCTOHHHH, AaeTCH B03M0>KH0CTb oueHHTb OTAeAbHbie copTa CTaAH *ito KacaeTca hx chocoShocth k Ae- 4)OpMaUHH B XOAOAHOM COCTaHHHH, a TaiOKe B03M0JKH0CTB Ha pa3HbIX COpTaX CTaAH H3Y^aTb BAHHHHe pa3HbIX Ha HHX ACHCTByK>mhx MeTaA-AyprHwecKHx 4>aKTopoB. Pe3yAbTaTbi, noAyneHbi TaKHM 06pa30M, HaM oSAernaiOT npaBHAbHbiH Bbičop Ka^ecTBa h coctohhhh CTaAH aah onpeAeAeHHora npHMeHeHiisi b xoaoahoh Ae^opMaiiHH. B (J>opMe npoTotfflora 3>kqthr paccMOTpeH KOHKpembiH rexHO AOTHMeCKHH OnbIT, KaK pe3yAbTaT nOATBep^CAeHHH b03m0>KH0CTH npn-MeHeHHJI KpHBOH HAaCTHMHOCTH AAH OHeHKH KaHCCTBa CTaAH.