P »šara »za« Unffln: Navadno Din —*75, ob ncdetyah Dk P—. UUOMSTVO h i UPRAVA k < akai St 4, pi* W «*. 24. — i IV 4.1. resffimir$i$&mi&r v idiom ~ asit*s9wrs«ev. mn —-/s TABOR Fosasne zne sfoviike: N »radn« Din —"75, ob nedeljah Din 1*—. .TABOR'" i shaja \wak e^r.n, ratoca o odel? e in praenAor. ob IB. ari a (Ubvtmarn MM»l«dct*cga '> it®1 ustali med njima režim pravega prijateljstva in da se ufedinljo napori, ki teže ohraniti mir in delo, da bi zaipogla oba naroda imeti dovolj garancij za njun Hispiskih in madžarskih tohni"-r,-h ekRPter i padotnfi rnzvo.? se sklene tpv v pogledu madžarskega izvoza na Reki. Protokol, ki .ie pridan pogodbi ■vsebuje jr členov, katerih nrvi 'bosi: čl. I. Med If-nli?o in Madžarsko bo obstojal stalni mir in večno Prijateljstvo V11 .... Kakšno RoSitiko vodi Grčija Beograd, 7. aprila. Beograjski novinarji so intervjuvali neko zc!o vplivno grško politično osebnost, ki je dala o Grčiji naslednje za ni* mi ve podatke: Grčin pričakuje' od Jugoslavije, _ da bo prevzela incii»tivo za vzpostavitev dogajanj racli revizije pogodb, ki so bile sklenjene med obema vladama pod vlado Pangnlosa- Grčija teli pogodb brez ■Predhodne revizije ne more ratificirati. Predvsem bi se morale rešili naslednje točko: Državo, ki naj razsoja o soorih med Krškimi in jugoslovanskimi objastvi, naj določi Društvo narodov. To znači, da Grrči.ia noče Priznati Francije, ki jo ie namenila v ta namen Jugoslavija. Grčija ne more Jugoslaviji garantirati obre’ žno paroplovbo. pač pa prepusti iugosln-vjji solunsko Pristanišče v uporabo za uvoz in izvoz. Nadalje Grčija ne more dovolili osredotočenje trgovine central* nih velesil v Solunu, ker bi bilo s tein oškodovano grško trgovstvo. Politična pogodba, priključena trgovinskim konvencijam, mora biti sklo* njena najmanj za dobo 10 do 15 let, da se lahko Grčija posveti notranji konsolidaciji- Kar se tiče odnošajev do Italije, ie Italila Gvčiii Ponovno ponudila, ds Pristopi k ItalomMmirski pogodbi proti srbskemu imperializmu. Sedanja in Prejšnje grške vlade pn so nredlog za-vr n i! e in skušale vzpostaviti % Jugosla* . yUo odkritosrčne in Prijateljske odno- .Z Anglijo živ i Grčija v dobrih, prija* H-tskilr odnošajih, ki izvirajo iz_ prestiža Anglije ina sredozemskem morju. Med Mijo in Grčijo obstoja razen številnih gospodarskih konvencij tudi Prijateljska pogodba. Vendar pa je prijateljsko ra-z-roerje med obema državama kaljeno ra* di še nerešenega vprašanja Dodekanesa. S0% POPUST ZA DIJAKE NA ŽELEZNICAH. Beograd, 7. aprila. Prometno _nn*nistrstvo .ie odobrilo za kskurzije duakov m velikih počitnicah 90%, ppPitst na vseli rva&h ppogah. KONGRES ZDRAVNIKOV V "OGAŠKI SLATINI. Udružcnjc zdravnikov v Beogradu je •'klonilo, da se vrši kongres • Jugoslovan* skih zdravnikov v: letu 1927 v poga.“ki Slatini. Čas kongresa še ni določen. oocnaonaaDcm o □OCT.onnouaanr.' Gradbeni odsek Sokolskega društva v Mariboru priredi v soboto in nedelio dne 9. in 10. aprila cvetlični, oziroma olivni dan. Člani in pnintclji društva se* ga.ite pridno Po oljčnih vejicah. Čisti dobiček .ie namenjen skladu za zgradbo Sokolskega doma. 683 TonnnGnnanon a a aaaonancinaac Snevna kronika — Minister brez salonskega voza,- V soboto se ie pripeljal v Ljubljano v salonskem vozu klerikalni minister dr. An* drči Gosar. V pondel.iek se .ie hotel g-minister zopet vrniti v salonskem vozu v prestolnico. Ko pa je prišel na kolodvor, je bij voz zaklenjen- — ker jo jz g?* nil spremljevalec s ključi. G. minister so sc baje zelo ježih, toda nič drugega ni pomagalo, kakor stopili v -»navaden« voz in sc peljati v Beogra-d. — Prevedba kronskih vpokojancov. Kakor dozna varno, dela finančno mini* strstvo "a to, da se izvrši prevedba kronskih upokojencev. Na.ihrže sc bo pri tem vzela rc’acija. 1:1. t. j., upokojenci bodo dobivali v dinarjih pokojnino, ki so .io dobivali doslej v kronah. Razen tega dobe tudi draginjske doklade. LiHSmigs oan Beethoven Film nepopisljive lepote! Pomnožena godba! Cene zvišane za 1 in 2 Din Kino Apolo 7.-9. /V. Mariborske vesti V Marrbdru, 7- aprila. Občni zfcer Slovenskega trgovskega društva v Mariboru Snoči se je vršil y. Narodnem domu dobro obiskan občni zbor Slovenskega trgovskega društva v Mariboru. Predsednik g- ravnatelj Klobučar je občni zbor otvoril ob 21. uri in pozdravil Podžupana g. dr. Lipolda, za’ stopalih a »Jutra« g. dr: R e is m a n a, predsednika Zveze trgovskih gremkiev g. Weixla, (zastopnika ptujskega trgovstva g. S c n č a r j a in gosp. T e* Pii.j a, zastopnika trgovskih nameščencev. Nagovoru g: Klobučarja, ki je grajal dezinteresiranost trgovcev v za* devah fičočih se _ lastnega društva, so sledila poročila tajnika g. M e .i o v š k a in blagajnika g- R o z m a n a. V imenu revizijskega odbora je g. P o š predlagal absolutorij, nakar se je Prešlo k vo* litvam novega odbora. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dolgoletni predsednik Slov. trg. in obrt. društva g. Ivan Šoštarič, ki .ie radi preobilico dela v letu 1926 sredi društvene poslovne dobe odložil pred* sodstvo. Po daljši debati je bil izvoljen za Podpredsednika g. Rosina. V odbor so bili še voljeni gg.; Klajnšek, Fel* din. Tipi, Robič. Rozman, Drčar, Mejov-šek in Lenart. Za namestnike P® gg.: Kravos. Klobučar, Černetič in Poš. V revizijski odbor gg.: Oset in Trpin, do* cim .ie bilo razsodišče poverjeno gosp. Pintarju. Pri volitvah v odbor se je predlagalo, da bi se v odbor sprejelo tudi gosp. Senčarja iz Ptuja in g: Renčla iz Potbre* žia. Predlog ,ic bil 7, odobravanjem sprejet a izPremenjen v toliko, da se pre* Pusti novemu odboru, da imenovana gospoda kooptira. Po končanih volitvah .ie prevzel predsedstvo g. Šoštarič, nakar se jp prešlo k slučajnostim. K besedi sc je priglasil g. dr. Avg. R e i s m a n. ki .ie -iz naklonjc* nošti napram trgov, društvu obširno referiral o geslu »»Svoji k svojim«, kar Je'vzbudilo med trgovstvom in obrtništvom, živahno pritrjevanje in odobra* vanje. Ob zaključku so govorili še gosp. Wcixl. g, dr. Lipold, g. Pintar, g- Rosina in drugi, nakar je g. predsednik -zaključil zborovanje in pozval prisotne, da sc z večin vnemo posvetijo gibanju in delovanju društva, da bo v resnici služilo svojemu namenu in Izvrševa’o naloge, ki si jih .ie nadelo ob ustanovitvi. Ne pozabite, da Pride Sliwinski v to= rek 12. t. m. prvič v Jugoslavijo ter da ga bomo slišali samo enkrat. KABARET EVROPA, Od 1. do 16. aprila izredno zanimiv veli* konočni program- Akrobatske atrakcije Edisona in njegovega sina, ki sta bila na -našem kraljevem dvoru odlikovana. Plesni chio črncev Bonny <5c Tom senza-e-i.ionelna točka. Razen ni ih nastopata tudi dve plesalki. Posamezne točke spre* mljata dve godbi, Jazz-band ln ruski ba* ■alajka orkester. Odmore izpopolnjujejo solospcvi in nastopi ruskega zbora. -v - ... - 554 Akademija gojenk drž. ženskega učile! išča v Mariboru Snoči so Priredile, kakor vsako leto, gojenke drž. ženskega učiteljišča v Ma* riboni pod vodstvom njihove profesorice gdč. Ervine Ropasove prav lepo uspelo akademijo. Lep obisk s strani sturišev •ie bila najlepša zahvala gojenkam in njihovi dirigenti-n.il za velik trud. Vendar bi prireditev.' lahko posolilo tudi o-stalo občinstvo- Akademiji je med drugimi Prisostvoval prosvetni referent g. dr. Leopold Poljanec. Akademijo je otvorlla gojenka z le* ptm nagovorom, v katerem je po pozdravu raztolmačila Program in se v ime* nu svojih tovarišic zahvalila ysom so--delovftlccm in oibčinstvu. Milena Kur* -busova, gojenka IV. letnika je z vzneše-11-im patosom deklamirala »Orača na Tonoli«, simbolično pesem o osvobpje n.iu Jugoslavije. Nato so gojenke lepo zapele lužno srbsko »Tajno daleko«. _— Enako dobro so odPele pesmici »Ptičice vprašam vas« in »Na trgu«. Profesorica glasbe na Glasbeni matici gdč. Finžgar--ieva .ie z veščo roko igrala moderni ci* klus »Pomlad« od Suka. Dasiravno je bil ciklus podan nadvse dobro, vendar moderna‘glasba ni mogla ugreti. Po odmoru je deklamirala gojenka IV. letnika Krista Jančarjeva simbolično pesem »Rojenice ob Prvi slovanski zibki« Nav’ dušen aplavz je sledil zadnjim verzom predavateljice, ki je izborno interpretirala vsebino: Majka slava bo rodila ti* soče sinov in gorje sovragu, ki bo vzdignili roko proti njim! Operna pevka, se* sira dirigentinje. gdčna Zora. Ropasova je dobro zapela Pavčičev« »Žetiiico«, Čajkovskega »Zapoj mi pesom o mati« in Dvorakovo »Cigansko Pesem«. Sinoči se je prvič izvajala E. Ropasove »Rdeči nageljčki«, mešan zbor, ki jo je občin* stvo, zlasti pa številno dhiaštvo na gale* rijah, toplo pozdravilo. Akademija se je končala s krepkim mešanim zborom »Vasovalec«. Ob koncu so gojenke Podarile svoji profesorici dva šopka kras* nih rdečih nageljčkov, simbol snoči duh vič izvajane »Rdeči nngel.ički«. Čisti dobiček Prireditve .ie bil na* menien poučnemu potovanju maturantki in »Podpornemu društvu« zavoda. Upamo, da .ic včeranšonja prireditev tudi gmotno uspela. Gojcnka-m in njihovi Profesorici čestitamo. m Prošnja. Prebivalci na Tržaški ce* st i in okolice naprošamo uhiudno mariborski občinski svet, naj blagovoli odrediti _ škropljenje Tržaške ceste do periferije mesta zjutraj med pol 7. in 7. uro in dopoldne ob 11. uri. Zjutraj ob nave* denem času je namreč na tej ulici že tak promet, kakor men-da nikjer dr uvod M Mariboru. Staro in mlado hiti v mesto, drugi h*, mesta na delo v tezenske tovarne in eelc gruče naših malčkov odhajajo korajžno v razne mestne šole. Pa se pr®* podi bodisi iz mesta, bodtei od juga vsaki lun kak avto in dviga take oblake prahu, da ne vidiš niti čez ulico. V ta* kem nrahu gre dan za dnevom na stotine, da na tisoče Hudi in mora vdihavati cestni prah v svoja pljuča. Ni čudo. »klub ima odboro-yo sejo dne 8. aprila 1927 ob 8- uri zvečer v hotelu pri »Zamorcu«. Odborniki naj se iste zanesljivo udeleže. »CraitTOAK. Četrtek, 7. aprila ob 20. uri »Manon*. Gostovanje g- Skrlvaniča. Petek, 8. aprila. Zaprto, Sobota, 9. aprila ob 20- uri »Pasijon«. Premijera. Nedelja, 10. aprila ob 15. url »Pasijon«. — Ob 20. uri »Učiteljica«. KuPoni. Pondeljek, 11. aprila. Zaprto. .Torek, 12- aprila ob 20. uri »Madame Butterfly« ab. C. KuPoni. Opozarjamo na današnjo predstav'; (četrtek, 7. tm.) opere »Manon«, kjer bo gostoval v partiji »Chevailer de Grieux« bivši član in ljubljenec mariborske ope* re g. Ivo Skrivanič. Kristova drama na mariborskem odru. V soboto, dne 9. t. m. ob 20. uri vprizori mariborsko gledališče privlačno Kristo-vo dramo, trpljenje in smrt Jezusa Kri* stusa- Drama, ki jo je za slovenski oder spretno priredil na§ odlični pisatelj F. S. Finžgar, nam nazorno, v učinkovitih Prizorih slika prihod Jezusa v Jeruzalem dalje sveto večerjo, posvetovanje velikega zbora, Jezus na Oljski gori itd. do Jezusovega križanja in vstajenja. — Kristova drama se bo v nedeljo 10. t. m. ob 15. uri ponovila, na kar opozarjamo zlasti okoličane. Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo 10. t. m. se viprizorita zopet dve predstavi: popoldne se vrši repriza »Pa* sijona«, — zvečer pa se ponovi letošnji idramskt' šlager, Nicodemijeva komedija »Učiteljica«. Kultura in umetnost Ljudska univerza v Mariboru V petek 8- aprila je zelo interesantno predavanje o socialnem položaju muslimanske žene v preteklosti in sedanjosti, o njenem življenju v haremu itd. Pre* dava pisatelj g. Mustafa Celic iz Sarajeva, ki je govoril o tej temi z velikim uspehom v Zagrebu, Osjeku itd. V Pondeljek 11. aprila ee nadaljuje etični ciklus s predavanjem univ. Prof. dr. Veberja o temi: »Etika logika vesti«. Bolgarski publicist v Mariboru. Opo* zarja se, da se je Ljudski univerzi posrečilo pridobiti bolgarskega publicista g. dr- Kostov«, ki je ravnokar predaval z ogromnim uspehom v Ljubljani, za Predavaje tudi v Mariboru in sicer za* četkom drugega tedna. Točnejšt Podatki sledijo v najkrajšem času. Izlet v Zagreb dne 23. in 24. aprila. Prosi se za čimprejšnjo prijavo s Možitvijo najmanj 100 Din, vendar najpo* zneje do 15. tm. Na osebo znašajo Izdatki največ 250 Din. Prijaviti se more* jo tudi izven Maribora stanujoči iz cele Slovenije, tudi taki, ki niso člani Ljudske univerze. Prijavo in denar je poslati na Ljodsko univerzo v Mariboru. x Halberieva Mladost. Dramatično društvo priredi v Narodnem gledališču prihodnji pondeljek, dne ll. aprila po dolgem presledku enkratno predstavo. Igrali boido silno učinkovito Halberjevo Mladost, dramo v 3 dej. V Mariboru so jo igrali že leta 1921, in sicer so bili: župnik Hoppe g. Nučič, njegova nečaki* nja gdč. Podgorska, kaplan Žigorski g. Skrbinšek in mladi študent g. Železnik. Kdor se spominja takratnih Predstav, bo vesel, da ima priliko celotno dejanje, videti še enkrat; drugi pa naj vsaj to prilike ne zamudijo. O drami spregovorimo še v soboto. x Vse v Zagreb. Iz verodostojnega vira izvemo, da se je obrnil Zagreb na tukajšnji Koncertni biro Glasbene Mati* ce z nujno Prošnjo, da odpove mariborski koncert slavnega Sliwinskega ter odstopi umetnika proti odškodnini Za* grebu 7* drugi zagrebški koncert. Samo-obsebi umevno je bila ta ponudba glad* ko odbita. Značilno pa je za kvaliteto umetnika, da je prvi zagrebški koncert, ki bo 13. t. m. (v.* Mariboru nastopi u-metnik že v torek, dne 12. tm.) že raz* prodan ter so nam hoteli vzeti Sliwin-skega še za drugi koncert, da bi zadovo* liili publiko, med katero vlada izvanred-no zanimanje. /port Ljubljanski Hazena Podsavez Vsi klubi se opozarjajo, da mora* jo vsako tekmo javiti podsavezu najmanj 48 ur pred Pričetkom tekme; inter* nacijonalne tekme je treba javiti 8 dni preje savezu preko podsaveza. Prijavnine mora biti v vsakem slučc^u prilo* žona, sicer se tekma prepove- Prijavnina znaša 10 Din, oziroma 20 Din (za in* ternac. tekme). Za vsako tekmo je prositi podsavez za sodnika. Sodniki se o-pozariaio. Posebno g. Voglar, da je sojenje najstrožje zabranjemo, ako niso delegirani po podsavezu. O tekmi je po* slati najkasneje 48 ur po koncu sodniško Poročilo v 2 primerkih; priložena mora biti sodniška taksa 10 Din, ozir. 20 Din za internac. tekme. V nasprotnem slučaju se bo uvedlo Proti sodniku di* sciplinarno postopanje. Tekme za katere ni po podsavezu delegiran sodnik se bodo zabranile. ISSK Maribor se obre* rneni za 10 Din kot prijavnino tekme Maribor rež.-Merkur. Svoto je vplačati do 15. aprila. — G. Voglar se poziva, da pošlje sodniška Poročila in sodniške ta* kse zadnjih dveh. po njem sojenih tekem do 15. aprila- G. Cizel se poziva, da pošlje sodn. takso in poročilo tekme Ilirija Maribor. — Vsi klubi mariborskega okrožja se opozarjajo, da se vrši v so* boto^ 16. aprila ob 16. uri ustanovna skupščina MO v Mariboru v restavraciji pri »Zamorcu«. Podsavez pošlje na skupščino delegata. JHS razpisuje redno glavno skupščino za soboto 9. aprila ob 20. uri s sledečim dnevnim redom: a) poročilo preostalih članov upravnega odbora JHSa; b) poročilo blagajnika in tehn. referenta; c) poročilo revizijskega odbora; d) absolutorij; e) volitve novega odbora; f) slučajnosti. Vsi klubi se Pozivajo, da poravnajo zaostalo člana« rino ter da se v interesu razvoja hazen* skega športa udeleže polnoštevilno skup ščine- Mesto kjer se bo skupščina vršila se objavi pravočasno. Vse dopise na LHP je pošiljati na tajništvo Mirko Pe-valek, Ljubljana. Breg 4 II. — Tajnik. (Klube mariborske oblasti opozarjamo, da je bil na skupščini LHP naš list pri* znan za službeno glasilo Podsaveza. Op. ured.) : ISSK MARIBOR — NOGOMETNI ODSEK: V četrtek dne 7. t. m. se vrši ob 1419; uri na Igrišču ISSK Maribora obvezen sestanek članstva nogometne sekcije. — Načelnik! : Sodniška sekcija — službeno. Nedeljsko tekmo ISSK Maribor:TSK Mer* kur sodi g. Oberlintner iz Ptuja. Predtekmo ISSK Maribor II.: TSK Merkur II. sodi g. Simončič. SK Ptuj:SD RaPid v Ptuju sodi g. Franki. : Dunaj: Prijateljska tekma Dunaj* Praga je končala 1:1 (0:1) neodločeno. Ker je vladalo ravno za časa igre strašno neurje, se je morala tekma večkrat, prekiniti. Dunajčani so bili boljši in bi zaslužili zmago. Goal za Celic ie streljal Staplik, za Dunajčane Pa Sindehar. — Najboljši mož na polju je bil Rainer. Gospodarstvo Naše gospodarske ustanove v Italiji ogrožene Vse zadruge v Italiji se morajo vpi* sati v Osrednjo zadružno zvezo v Rimu. Naše zadružne ustanove v Italiji so vpisane v Osrednji zvezi potom zadružne zveze vi Trstu. Kljub temu, da je vsem oblastnim predpisom ustreženo, j« istr* sla Prefekt razpustil štiri hrvaške zadruge in imenoval komisarje. Intervencija osrednje zadružne zveze ni zalegla. — Nadzorstvo nad Poslovanjem vseh za* drug z o. z. pa je poverjeno Italijanski banki. Posebna odredba omejuje število hranilnic s papilarnim jamstvom. Vsi zavodi, v katerih vloge koncem junija niso presegale 5 milijonov lir, se morajo združiti z že obstoječimi hranilnicami v glavnem mestu pokrajine ali sosednje pokrajine- Toda tudi glede zavodov, ka* terih vloge so presegale pet milijonov lir, a niso dosegle višine 10 milijonov lir, wne trgovinski minister dd redi ti združitev s hranilnico v glavnem mestu Pokrajine. Na ta način bo morala prenehati s poslovanjem tudi Obča hranilnica v Trstu. Jasno je, da strme italijanske oblasti za tern, da se ukine vse naše gospodar* ske zavode v Istri. Prefekt v Pulju si prizadeva združiti vse gospodarske usta- nove v zvezo s sedežem v Pulju, ki bi bil seveda v italijanskih rokah. To bi bilo za gospodarstvo našega življa uso* dno. Tako postopa Italija z manjšinami, dočhn uživa pri nas peščica italijanskih Privandrancevi v Dalmaciji vse in celo več Pravic kakor v sami Italiji. Takšne so pogodbe, ki smo jih sklepali z našo sosedo. Naš živelj je v Italiji-nezaščiten in docela brezpraven. Naposled bi morale priti še nettunske konvencije, da bi Italiji naklonili še kopo koncesij in ugo* dnosti, ona pa bi v zameno za naše ve-likodušje še bolj tlačila naš narod. VII. Ljubljanski velesejem od 2. do ll. julija 1927. Rok za prijavo udeležbe na letošnjem velesejmu bo kmalu potekel. Takoj nato se bo pričelo z dodeljevanjem raz* stavnih prostorov in se bo zamoglo na pozno došle prijave ozirati le še, v kolikor bo razpoložljivega prostora. Vsak industrijalec, obrtnik in trgovec ki zna varovati svoj poslovni interes, razstavlja^ na Ljubljanskem velesejmu, ki omogoča solidno trgovanje m razpečavanje izdelkov. Udeležba na Ljubljan* skem velesejmu je eno najuspešnejših sredstev, da si tvrdke povečajo svoje proizvajanje. Ztao naj se v svojo lastno korist čimpreje odločijo za udeležbo in se prijavijo uradu Ljubljanskega vele* sejma. g Promet v naših lukah Direkcija pomorskega prometa je izdelala statistiko Prometa v nagih večjih lukah v mi* nulem letu. Iz statistike je razvidno, da je napredoval edino Šibenik in to zaradi večjega izvoza beauxita- Dočirn je nai-večji del prometa v splitski luki tvoril izvoz cementa, je baš ta lansko leto ze* lo padel, to pa radi stavke v Sucurcu in radi spora med občino Mravinac iin tovarno Majdan. Izvoz cementa se je zni* žal za 700 meterskih stotov napram leta 1925. V Dubrovniku je ostal Promet na isti višini. g. Avtomobilizem na Bolgarskem. — Letos se j© vršilo štetje avtomobilov na Bolgarskem. Oblasti so naštele vsega 1100 osebnih in 300 tovornih avtomobilov. Motornih koles pa sploh ni. Avto* mobili so Po največ znamke »Fiat«, ki ima na Bolgarskem kar 10 podnižnic in prodaja avtomobile na 13 mesečne obroke. Na drugem mestu je »Citroen«.— Ford na Bolgarskem ni uspel, ker zahte* va takoj plačilo, kar pa se v težkih časih, ki jih preživlja Bolgarija zlasti v gospodarstvu, nikakor me rentira. Kino KINO „APOLO“ predvaja od četrtka 7. do sobote 9. aprila LUDWIG VAN BEETHOVEN. Pet činov ob lOOletnici njegove smrti. 2ivl.ieneki roman največjega mojstra muzike. Režija; Hans Otto. — Igralec: Fritz Kortner. Vsi šminki so se izvršili na istih mestih, kjer je Beethoven živel in deloval. Godbene instrumente in relikvije so dali na razpolago dunajski mu* žeji. Godba k temu filmu sestoji iz motivov kompozicij nesmrtnega mojstra Beethovena. — Vsled pomnožene godbe in izrednih prireditvenih stroškov so ce* ne zvišane za 1 j,n 2 Din. „ORAJSKI KINO" predvaja od srede 6. do Petka 8. aprila »F E D O R A«. Krasna filmska drama v šestih dejanjih. Po istoimenski drami Viktorja Sardou*a. Ruski velefilm. Rusija v celi razkošnosti, sjaju in boli. V glavni vlogi Lee in Al-fons Fryland- KINO „UNiON" (preje SSoskop) predvaja od torka 5. do vključno petka 8. aprila 1927. »NEVARNA NEDOLŽNOST« drama ©macipiranih deklic v 6. činih. —' V glavni vlogi: Magde Bellamy, Ethel Chayton in Charles Farrell. Oz filmskega ststa MARION DAVIES. Obiskovalci kinematografov so goto* vo že postali pozorni na Marion Da-vies, eno naJljubkejših filmskih zvezd, Marion Davies, ki je ravno tako lepa kakor nadarjena, rada nastopa v velikih zgodovinskih filmih. Veličastne dekoraci je, mnogoštevilni statisti, krasne obleke iz vseh dežel, to ljubi ona. Tudi njena tvornica MGM jo ljubi in ne štedi denarja za njo. Tako nastopa ona v nekem filmu v sedemnajstih kostumih. Samo ena obleka, ki jo je imela takrat na sebi,-je stala 2300 dolar.iev. Toda njena lepo* ta je bila bajna. Že v šoli ie Pri raznih igrah nastopala kot vila ali visoka dama-.. »Marion. ti boš gotovo postala velik® umetnica!« ii ie ob neki priliki rekla to* varišica v šoli. Dekle Pa je zares mislilo vedno na gledališče, kar je zelo vznemirjalo njene stariše, kj nikakor MSO hoteli, da bi hčerka postala igralka. Marion Davies pa se m mnogo meni' la za mnenje svoiih starišev in je na* prej obožavala gledališče. Nekega dne; ko je Marion hvalila lepote gledališča; je nastala prava katastrofa. Stariši so ji očitali, da se preveč _bavi z gledali* ščem, v katerem nastopajo in ki ga pose-čajo »ničvredne ženske«. Neko potovalno gledališče ie iskalo zborovne pevke. Neki , statistici se 3® Marion tako doPadla, da io je peljala le svojemu ravnatelju. Uro pozneje je pri' šla iz ravnateljeve sobe. Marion je bila angažirana z 10 dolarji tedenske plače. Ko so nekoliko pozneje njeni stariši zvedeli, da je hči stopila na deske, so skušali, da jo pregovore, toda vse zaman. Mlado dekle je Podpisalo važno nogodbo in stariši so morali odnehati. Marion Davies je končno našla svoj pravi Poklic- Od takrat so vsi oboževali njeno le* noto in nadarjenost. Slavni slikarji Newvorka so tekmovali, da1 lo slikajo. Kaj kmalu ie Marion postala nopulnrna, cer so vsi časopisi prinašali nleno sliko. Mnogi režiserji so onazili. da le zelo foJ togenjena in se čudili, zakaj še ni šla k filmu. . I Od gledališča do filma je samo korak in Marion Davies je kaj kmalu Postala filmska zvezda. Danes ima tedenske : plače 1500 dolarjev. KAKO SI GREEN POMIRI ŽIVCE. Režiser filmov temperamentne Col* leen Moore, Alfred Green, se navadno | ne razburja in je recej flegmatičen. Toda to ga ne brani da se pri delu. ako ne gre vse v redu in tako kakor on hoče, strašno razburi, Ima origna'cn način, da se umiri. Kakor hitro se mož razjez.i a1" dajo v roko krožnik, ki ga Green z vS° silo trešči ob tla in s tem se njegov3, jeza hipoma poleže. Toda nekega dne tudi to sredstvo ni zaleglo. _ Snemal jo izven ateljeja. Ravno ka jeukazat fil-mati, se je skrilo solnce za oblačkom, soluce na je bilo pri snemanju neobhodno potrebno. Prvič je Greeu nasmejal, j drugič se je razjezil jn ko se mu poskus tudi v tretjič ni posrečil, in je potratil ž® 1 100 metrov filma, je postala potreba po krožniku nujna. Dali so mu ga v roko-Green ga je treščil ob tla in vsi so se oddahnili. Pomožni režiser ga je vprašal, ako se naj nadaljuje z delom. Green pa je rdeč kot puran, zakričal: »Dajte mi še en krožnik!« Za 10 duma oranja t neposrednji bližini Miriborn »e i*i« or*e«. — VpriSaU t uprftmiStvu. 675 Raki 200 kg krompirja za mC firme in 3^00 kom kolia Pismen« ponndhe uprav nittrn. 677 llllf 10 a'tr* 26—30let, idraro rofl K, sprotno, poiteao ki .n« kuhati in opravljati vsa hišna drla. ii apr oj m«. Domiceli Prešernova ni. 34. 652 Preda se u»4 vS5,r; Vzame sa i ■prarni*tvu 676 št. 4, hhmea. parilo v pranje na dom. Rotovški trg 679 Proda so knjižnica fnrnirana M. Klemene, Gospo sk* ulica 52/1. 681 i si gotovo stavite vprašanje: Kam na) grem? Ako jih še nimate, poskusite enkrat najboljšo znamko KAKO “ Maribor - Koroška cesta št. 19 Tis kan »M*rihw*lw Ti*k«c®»* * M«r« tara. pr»dstjtvmkk: H— D* t« 1 a. r« vnatelj. Urednik Vekoslav C i z e I. »ovIbm. Iadtja/toM* ,*®*b©r«> Hplldltli Do r. > 'Si « };(trtici U,