«gttpt Bat« Holidays Subscription |6.00 Tttrtr ■■ ■t special rate of postage provided for in gf Oct. a, 1917, authorised Komentarji PROSVETA GLASILO slovenske narodne podporne jednote_ Chicago, III., petek, 24. marca (March 24), 1983. Urednllkl ta spisvalild prostort» W67 8. Lawnéalc An, Offlcc of Publloaticn : »687 Soutà Lawndale An Telephon«, Rockwall 4804 ŠTEV,—NUMBER 59 ^ delavci le danes ne td^ou ne «nejo vedtfi ^v^oka splošnega po-bančnega 8i8tema' ™ £ ^Utopu RooseveKove icije Napačnih in ns-^ tavajalnih "pojasnil" £oK po detelL Tudi slo-„ listom se ponujajo |»injiva pojasnila. ,^ka agentura FHb Language InformSr ,ice)) ki Proeveti redno informativne članke v Ljni je ta teden razpo- utim listom članek "Za- „prli banke?" Člane* u preveden iz anglešči-ivtor "dokazuje", da 80 povzročili — strahopetni ►Iji, ki so na sploSno na-tli skušali navaliti na k da vtatnejo ve« svoj d* Ti trditev je za otroke i» ki nič ne vedo in vse po-ia resnico, ne pa za ljudi, skušajo vsaj nekoliko po-r ekonomski kaoe amerl-Mlike. . na banke ni bil vzrok, "le efekt ali učinek, ki je ilediti vzroku. Predno tiki v splošnem navalili ja, je propadlo čez 6000 y Združenih državah in i «o izgubili lepe milijo-__rjev v prihrankih. Na Jtevilo teh propadlih bank io nobenega navala. »do je ukrivil polom? Naravno, ) vložniki drugih bank vl-kaj m godi, so se začeli ba-i svoj denar in dvigali so — ampak to dviganje je i polomom, ki so se vedno motili, dokler ni prišel vi-k koncu febriujrja. «■ rok polomov bank ffi dplotl psije, ki tlači Ameriko zadki leta, je v — privatnem Mfomu in njegovih pritifkli-Banke nosijo precejšen rivde za polom kredita, to-«ke so le del sistema. je v sistemu produkcije, terem je blago prvotno net igre in špekulacij, ne To je glavna korenina ekonomskega in socialne-ki neprestano tepe ves inni svet in povzroča !ae finančne in gospodarske. itriika vlada se zdaj tnir I stari sistem pokrpa. Vla-I hoče biti v resnici demo-» bi se morala najprvo ia žrtve ekonomskega — ra siromake, ki oo brez centa — Roosevelto-Pa najprvo skrbi sa »je in lastnike delnic ter • Ti so še vedno naj val« Uudje! Obenem vlada > Propagando lažnjivega depresije, da se bed-Uudem nasuje dosti peska P. d« ne bodo videli in spojnice. Tako tirajo ljud-Ptrtarih potih trpljenja in manj«. • • s i°n ra Postavno pivo, ki **šil Ameriko, dovo- PJS[1v,no' ki nim» več ko alkohola. «**avno vino ne bo nobe-J®¡. V«kdo, ki pozna vi-M «nemo uživa, lahko 0 * malo več ko « *totki alkohola v koli- ^loveč ko voda. Za ki ne ne poznajo nobene r J*°,n,h »>o to l **>">. ne bo pa nobena ki «o "«vajeni ni • . . ^¡M« rrtruttr«, 280,. J*' .'»•« P« bodo »O. ¿T*> * n« obrne na rik~t' i" Jim **•*> u»'J*o pt^oT DELAVSKI VODJE aLKMUO VELIK KONGRES Vršil è bo t WasSiinfctonu in pitodfežil admhtiskmcijl pw>-gnan aa odpravo bode. SkH catelji pričakujejo (tet tkaoč — Dne 6. in 7. maja se bo vršil v glavnem mestu Amerike kontinentalni kongres, na katerem se pričakuje, da bo navzočil do pet tisoč delegatov, ki bodo zastopali unije, organizirane brezposelne, far marje, veterane, socialistično stranko in JftrmersnLabor party, podporne jednote ter druge "odgovorne" organizacije. Kongres je sklican, da izdela in predloži- kongresu in predsedniku Rooseveltu zahteve delavstva ln farmarjev sa odpravo sHne revščine. Imenuje se "kontinentalni komgres aa ekonomsko rekonstrukcijo", kar pomeni, da bo predložen detajliran program. Izbral bo tudi "narodni ljudski ev£t", ki bo "izvajal demokratski masni pritisk na vlado za osvoboditev iz pomanjkanja in lakote ter za dosego e-konomske sigurnosti" Oklic je podpisalo nad sto delavskih in fanmarsklh voditeljev. Med njimi sta dva predsednika mednarodnih unij ln pet predsednikov državnih delavskih federacij. Od farmarjev je zastopana Farmslka unija in pet državnih organizacij, Za socialistično stranko sta oklic podpisala Norman Thomas in milwau-Ški župan Hoan, ta Ameriško zadružno ligo pa aien tajnik. JH podpornih organizacij je zastopana židovska Workmen's Circle- Predsednik sklicevalnega odbora je Emil Hleve, predsednik pleteninarske unije. Rekel je, da bodo pozvane na konigres delavske ln farmarske organizacije, ki štejejo nad deset milijonov članov. On pričakuje, «da se bo o&valo nad polovico teh organizacij, ostale bodo pa še pozneje skušali zainteresirati v gibanje. Kongres se bo vnšil v * Washington avditoriju, "kjer borno sestavili program za odpravo ve-likfti krivic, ki se nam gode, in da izberemo narodni svet delovnega ljudstva, ki bo skrbel za realiziranje programa", pravijo sklicatelji v oklicu. Vsaka organizacija je upravičena do dveh delegatov. Po prejemu poverilnic jim bo odbor poslal potrebne informacije nanašajoč se na znižanjo vožnjo na železnicah in o prenočišču. "Sklicanje tega kongresa js prvi korak gibanja za ekonomsko rekonstrukcijo", pravi pred-sednik Emil Rieve. '«Skušali bomo organizirati produce n te v mogočno gfcanje za osvobojen je delavstva iz verig depresije: Odločno bomo skrbeli, da se ne po-nove zmote Hooverjeve administracije; skrbeli bomo, ds ne bodo delsvel in fsrmarji še nadalje nosili največjega bremena ekonomskega kraha; odločeni ■mo, da postane kontinentalni kongres in svet ljudsidh zastopnikov mogočna aila, katere vlada in lastniki Induatrij ne bodo mogli ignorirati" i, Zgodovina delavski) bojev pozna malo stičnih slučajev kot se ja dogodil te dni pri Boonton Full Faehion-*d Hosiery Ca Druftba je pred več tedni zopet drastično reducirala mezdo, kar Je povzročilo stavko. Sla Je v New York po o katerimi pa al imela "ÄlPI» * HHI- SKEN DELAVSKEM GIRJMJB A m bid Ja nemških fašistov je, * uključijo Avstrijo v "tretje ceskrstvo" Berlin, 28. marca.—Nemški parlament je danea podelil Hitlerju absolutno oblast sa Štiri leta. Predlog je bil sprejet a 441 glasovi proti 94. Edino socialisti so glasovali proti. Hitler je izjavil, da monarhije ne bo Še vzpostavil; to vprašanje Utflkoi čaka. Njegova glavna naloga bo, da uniči komunistično gibanje v Nemčiji, toda 8 Sovjetsko unijo želi biti v prijateljskih stikih. Parlament ae spet anide, kadar ga Hitler skliče. Berlin, 20. marca. — Politična unija Nemčije in Avstrije je cilj nemških fašistov. To je izjavil včeraj Wilhelm Kube, vodja fašistov v pruskem državnem zboru, ko je bil ta zbor o-tvorjen s starim monarhističnim pompom. Kube je salutiral osmim fašističnim zastopnikom iz Avstrije, ki so sedeli na galeriji, in dejal, da cilj nemških fašistov je, da se vse dežele, v katerih živi nemški jezik, združijo v e-no celoto. Dunaj, 23. marca. — Fašistične demonstracije na Dunaju se ponavljajo dnevno. Včeraj oo fašisti srdito protestirali proti odloku sodišč* ki je oprostilo socialiste, ki so bili obtoženi urno-ra dveh fašistov. Na gornjem Štajerskem so bile zadnje dni velike delavsko demonstracija in vlada je razglasila obsedno stanje v več mestih. Vesti, da št fašisti na deželi organizirajo za puč na Dunaju, se širijo statno. Najnovejša vest ae glasi, da i# fašistični puč določen za 26. marca. — ■ ■ ■ «i i Norrie tam nov amsidmsnt Washington, D. C. — Senator Norris, čigar amendment o odpravi ihromoračjega kongresa je že ratificiran, je zadnje dni {predložil nov amerdment za direktne volitve predsednika in podpredsednika. Elektoralni kolegij se odpravi in kandidata se isvo-lita na podlagi odstotkov glasov v vsaki državi. Kandidatjs, ki dobe manj ko eden odstotek f lasov, ne pridejo v pošten. Trgovski klsrld bvojfcvaM zmago New York. — Unija trgovskih klerkov je Izvojevala značilno zmago v stavki pri Robinson Clothing Co. Po šestdnevni stavki so delodajalci pristali na znižanja delovnih ur in priznali unijo. Organizacija jo šla po tej zmagi na dalo, da pridobi v unijo trgovska lderke v drugih trgovinah. V Pennt je aad titHJlnVj delavec* Rtakcijs M rada uničila Mehiško delavsko federacijo New York. — (FP) — Poročila iz Mehike se glase, da Je nastala kriza v tamkajšnjem delavskem gibanju. Takozvana delavska zbornica, ki jo tvorijo reakclonarjl, je te dni podala Izjavo, da bo napela yae sile, da uniči vpliv delavskih voditeljev, ki so 1. 1918 sodelovali pri organiziranju Paname-riške delavske federacije. Delavska zbornica ima močno oporo pri narodni revolucionarni (vladni) stranki, ki se nagiba i k fašizmu. V delavski sbornici Imajo glavno beaedo nazadnjaki, ki so bill isključenl Is Mehiške delavske federacije. Ti netijo spore med organiziranim delav-atvom, da tako rascepijo unije. Unije, kstere vodi Louis Moro-nee, zbornica in vlada pritiskata ob zid. Aktivnosti teh unij so ovirane, ker jim vlada stavi vse mogoče zapreke. Shode, ki jih Sklicuje Morones, razbija policija. Morones je bil že večkrat aretiran in vržen v ječo, ker nastopa proti fašistični politični mašini in raskriva njene mahi-nacije. Delavska zbornica ima kontrolo nad takosvanlm arbitražnim odborom, katerega tvorijp trije člani. Ta odbor ima konč-no besedo v vseh slučajih sporov delavci in delodajalci. Eden član v tem odboru represent!-lado, drugi delodajalce, trapa Mehiško delavsko federacijo. Ker roprezentanta vlade in delodajalcev tvorita večino v odboru, nima représentant federacije odločilne besede hi tako ao skoro vsi odloki odbora naperjeni-proti delavstvu. Pred par meseci je bil Morones povabljen, naj se pridruži vladni stranki, kar pa Jo odklonil. Od tistega časa se je gonja proti Mehiški delavski federaciji poostrila. Vlada obtožuje Moronesa in druge voditelje komunističnih in prevratnih aktivnosti, dasi vsakdo, katersmu Je delavsko gibanje v Mehiki znano, ve, da Je to le pretveza, o katero reakcija opravičuje svoje rasdlralno delo v unijah. V zvezi s tem Je federselja auge-stirala, naj prihodnji mednarodni kongres Panameriške delavske federacije razpravlja o tem problemu ln ga skuša rešiti. O tem problemu bo razpravljala tudi eksekutiva Ameriške delavske federacije na svoji seji v aprilu. Harrisburg, Pa. — Državni department za delo poroča, da Je več kot ena tretjina delavcev brezposelnih, v nekaterih okrajih do 66%. Januarja ja bilo brez dela 1,809,660 oseb, skoraj 200,000 več kot decevribrs. Sedaj Je število še večjet Radioprogrsun is Mofficvs Chicago. — Columbia Brosd-castlng System bo oddajal v soboto, 26. marca, popoldne od pol treh do treh program direktno ia Moskve. Na programu Je petje in godba. Milijon za pobijanje rudarjev Država potfeši «»S,000 asi teden sa vadrAonraaJs milice v stavkovnem okrožju Springfield, IE — Davkoplačevalce v Illlnoisu bo mogoče zanimala novica, da prispevajo 126,000 na teden sa vzdrževanje milice, ki ima nalogo, da ukroti progresivne rudarje v interesu Peabody Coal kompanije ki par drugih večjih operatorjev. Vsota pol milijona dolarjev, ki je bila prvotno apropriirana za vzdrževanje milico med rudarji, je že potrošena. Pred legislator je sedaj nova apropfia-cijska predloga v ta namen v vsoti «260,000. Sponsor! ra jo senator Harold Ward is Chfcftga, zastopnik Insullovih interesov, ki kontrolirajo Peabody. Država je potrošila tudi $6,-000 aa preiskavo razmer med rudar ji. Značilno jo, da nI bila objavljena niti besedica tega počila, kar se lahko smatra, di nI v prilog Peabody kompaniji, Ce bi bilo, bi bilo gotovo še objavljeno. In ker rudarji tudi pod Hornerjevo administracijo prejemajo atari "deal", je bila tudi ta vsota proč vrtena. Milijon dolarjev sa strahova-nje rudarjev, ni to noben problem za bankrotirano drŽavo. Denarja primanjkuje le sa podpiranje brezposelnih ln sa financiranje socialne zakonodaje. Čudno je tudi* da veloblznikko čar sopisjs na zahteva "varčevanja" pri vzdržavanju fnllice v stavkovnem okrožju. Čudno namreč za "suverene" državljane. ttg^^pAaflk^ SmmmH zakotoiajl Eprtteta kritlafm aa preloatfM obljube kkrbe starih ljudi ki o- New York. — Abraham Epstein, tajnik American Aaan. for Old Age Security, pravi, da Je kampanja za odpravo socialne zakonodaje v polnem zamahu. V glasilu te asociacije je Epstein objavil članek, v katerem naglaša, da je reakcionarna propaganda še tako prestrašila sakonodajalee, da bi najraje odpravili vse poetsve, sa katere se je delavstvo borilo v zadnjem desetletju, is zakoni-kov. Epstein žigosa zlssti governer-Je, ki so v volilnih» kampanjah dajali obljube glede oskrbe starih in onemoglih ljudi, a so na te obljube pozabili, ko so bili izvoljeni. Med temi governor JI so Ely Iz Massachusettsa, Cosa lz Co-nectlcuta, Moors iz New Jersey-Ja in White is Ohia. Vsi ti governor JI so demokrstl. Epstein dokszujs, da Je starostna pensija lažje breme sa davkoplačevalce kot pa vzdrževanje ubotnic in miloSčlOSklh zavodov. V državi New York na primer pride na osebo, katera imetje se ceni na deset tisoč 8edsj ima na rokah soprt stavko oziroma je aksbe izprla. ko so spoznali, da sa s plačami ae morajo preživeti ia saht« vsi i «višanje. Namesto tega jih je iaprla ia zaprla tovarno. mal je va( lu» in piai Ameriški najnovejši - vojni ptič" ijkalo denarja, morsjo prispevali t FARMSKA 0DP0-mSPREJETA V ZBORNICI V sonata ao napoveduj* odpor, ki ph ne bo dolga tmjal. Rta». noveli pttatbH v Brfo hišo nh- *rotniloe "clvtfne armajd»" Waahington, D. C. — Nižja kongresna Zbornica je v aredo sprejela Rooaevaltovo "farmeko odpomoč" a veliko večino; le 24 demokratov ln 78 republikancev jo glasovalo proti. Načrt gre adaj v senat, kjer mu napovedujejo hud boj. Lahko «a aavlečo-jo sa nekaj dni, vendar ne bo ta-ke sile, kajti vlada ima tudi tam dobro namazano malino. Zakon farmska odpomoč! daje poljedelskemu tajniku skoro diktatorsko oblast nad produkcijo in regulacijo farmakih produktov, ki so določeni v sakonu za temeljne produkte. Ti produkti so »pšenica, koruza, riž, prašiči, govedo, ovne, mleko in mlekarski Isdelkl, bombaž ln t» bak. Namen zakona js, da se osna teh produktov dvigne tako visoko, da bo lahko kupila po-trebščhifl, ki jih farmar potre-buje. Poljedelski tajnik bo dik~ tiral, koliko teh produktov smejo farmarji pridelati, nadsoro-val bo raspečsvsnje ln trgovino s temi produkti ter naložil posebne daoke ••procesorjem" (mlinarjem, klavničarjem Itd.) ln tr-govcem. Is fondov tegs dsvks bo vlsda odškodlls farmarje s "najemnino" sli "podporo" sa neobdelano zemljo; dalje bo s tem denarjem vtdržovala veliko armado federalnih uradnikov, ki bodo U{jtfoni v tem procesu. A merilca še ni videla "V mirnem Času tako širokega in globokega sistema federalne kontrole nsd privatno produkcijo in distrlbuol/o kot jo zdaj sssno-vsn v fsrmsksm zakonu. Protl-•trustni^zakon Je amsndiran, ker drugače bi vlada prišla a nJim v navskrižje. Milijoni dolsrjev v sklsdu korporacije sa rekonstrukcijo financ oo ns raspolsgo ss financiranje tegs aistsms. RooOevelt asm Js rsksl, da js "eksperiment, ki je še nov". V sredo svečer Jo Roooevelt povabil k sobi v Belo hišo člane senatnega in sborničnsga odsska ss dalo, ki Imsjo prod soboj njegov načrt ss rekrutirsnja "ds-Isvsklh civilnih Itorov" ns vaj^ škl nsčin. Zaskrbela «a ja opozicija proti temu načrtu, ki ja vstala v odsekih pod pritiskom Ameriške delavske fsdsrssijs, zato jim js hotel etvsr pojsssl-ti, ds bodo "prsv razumeli". Predsednik Je rekel, da namero-vana dvilna armada nima nobeno gvese s vojaško siutt>o. Ca» pfav se rskrutjs vpišejo sa eno leto slufce, na bo jim niiče branil, ds puste siuibo, kadar hočejo, če dobe drugo delo. Plača $1 na dan tudi ni beroška, če se upoštavs, da bodo delavci poleg tšgs dobili ttsdl hrano, otsnovs-nje, obleko in sdrsvnlško postre-U> pomeni čez dva dolsrjs plače. Moftjo, ki bodo rekrutlrsni sa to službo, oe zdsj nahajajo v "Shelterjih" sli bumajo po dsia-Ii bres doma In bres npsnjs na kak zaslužek. Izučenl dfovoran ss uničeae družine. Zahteve va-velikih proflUh oo nizkih mesdah In odslovita*, v rszbltju družin, ko so Mli poglavarji prisiljeni Iskati dela Ia sssluiek drugod. dolarjev, Is davka, ki gre v sklad starostne pokojnine, ro trikrat msnj kot so prsj pla+ovatl SS| r PROSVETA TUB ENLICHTSNMEMT «LAML• m LASTNIMA HOV» s NABOSSS rOOrOSNS JZDNOTS ■ „ »s *>**#. tudi »oe. «trank» pov SH» rišla večjasfcup SntTJT-^ ^ ««rca je bilo porootojMrpo- ST sile - *** «•«•» - ouiss» * o»*'* ročano, da ja pomoto» çjs - r^1^' - ** m zaprta in da hočejo progresivne If*1, ----- rudarje izstradati. PosUiA »i bila uki en sam dan Progresivni rudarji dobijo C <«w P* am*cn « njej pomoč, namreč oni» ki so zgubili dalo radi pod- pora se deli vsak petek. Dobijo dovolj, tako da jim ui trefc* preveč pasove stiskati. Bolj so pa lačni člani UMW, kateri delajo, kajti obrat je akoro na ničli, zaslužek slab, asoamenti PA visoki. Caa je, de se bi tudi mi pridružili progresivnim rudarjem, kateri se resnično trudijo za rudarske interese, ne pa kakor UMW, ki je na stratli operatorjev. i I Ca* se bliže in upam« 4* «§ 'länSUtf r%Um M •ertrU wl|| U rMMrxjt M«*» u ktf i« « PROBVRTA M7-H s*. u«»m» a»*. MKMSKIt OS THB KEOBBA lt»l>, _____ •ni. a «m J* • Mre*»!" V**»*» * tam U* m u®u»i. Pisma na potil Chicago.—Na čikaškl pošti i-mata pismo Frank Karun (No. 28) in Anna Pavlič (No. 89), W sta morda Slovenca. Po pismo Jt treba iti na glsvno pošto, vpra lati za "advertised mail" in povedati številko, ki je tu navedena. Rojakinja umrla Joliet,—Tu je umrla Rose Tur-kovič, »tara 37 let in rojena v Jolletu. Podlegla je opertciji, ki J« btla Izvršena pred enim tednom. Zapušča mota, sina, mater in več bratov in sester. " Marksovs proslava Chicago.—Prihodnjo nedeljo popoldne je v dvorani SN P J spominska proslava petdesetletnice smrti Karla Marksa. Bogat pro-gram. Na tej proslavi nastopi tUdI češki delavski pevski ibor "Karl Marx." Nov grob Cleveland.—Po kratki bolezni je umrl* Anton Udovič, po domače Vudlš, star 69 let In vdovec. Zapušča »ina In hčer. Mejaka publikacija Chicago.—Delavska tiskovna družbe, ki publidra Proletarca, isda letos posebno publikacijo v obliki revije ln s naslovom "Majski glas/' Publikacija bo imela največ 64 strani in cena la-vodu bo 20c. "Majski glas" prinese zanimive članke, leposlovne prispevke, sgodovlnake podatka, razno drugo gradivo ln slika; imel bo tudi članek o prihodnji konvenciji 8NPJ. Izide «redi aprila. 8odelujeJo ameriški ln starokrajski sotrudniki "Majski glas" se bo tiskal v tiskarni 8NPJ. r 1 - nvi *i OAi vi jena tadwâdja i midogtml ♦ pritikflfenaml dhjs veika obete Rudarski boj v lili Weat FmnkÎort, UL Dne Tlas se IPI bomo tudi v okraju Franklin kmalu otresli nazadajalkegs Lewi*a. Sedaj je samo nekaj mož pri vsakem njegovem lokalu, ki so plačani od Lewisa, da nas držijo nazaj. Nekaj pa je takih, ki se šli lansko jesen v službo deputijev v linij« čakat na rudarje, ki so bili namenjeni v južni del okraja Franklin, z n&menom, da pridobijo tudi na*<-za skupno progresivno rudarsko organizacijo. Na strafti je bilo vsepolno deputijev in med njimi so bili tudi rudarji. Le-ti se boje progresivne akcije. Sedaj se boje, da jih bodo progresivni rudarji grdo gledali in da imajo imena vseh zabeležena. Treba je pripomniti, da so de-putijl rudarje pridobili na svojo stran z žganjem, katerega to imeli dovolj v mestni hlll. To je pravica in spoštovanje federalnega zakona! — V našem o-kraju smo tudi imeli glasovanje glede unij. Kako je izpadlo, mi sedaj še ni znano, mislim pa, da je večina za progresivno unijo. Zelira, da bi do 1. aprila imela progresivna unija št več uspeha, tako da bodo operatorji prisiljeni podpisati s njo pogodbo, Lewisova unija pa naj izgine s površja v Illinoisu in drugpd. Lewisovi pripadniki in gang-sterji so dne 17. mavca na pomožni postaji pobili osem šip v oknih. Istega dne ja bilo več oseb zaslišanih v mestni htitt, ker so Jth napadli Lemriaovl pretepači. Prišli so molje te Springfielda. John Smodila. katerem pprsfe da bo na to, da se ideja za brespoeel-apstno zavarovanje in starostno pokojnino uresniči, vzame na znanje. - Prihodnja seja se ji« 90. marca na «16« MancMsta* rd., Aluren, Ohit), ob 7> avečor^Ker je dnevni red izčrpan, br. predsednik zaključi sejo ob 16,10 zvečer. i Lee lseg*X. H — Zakonito pivo pri de na «ep 7. aprila v Illinoisu In vseh on Mi državah, ki do tega lasa pometajo s starimi prot hlbišnlml »akoni in sprejmejo sl-i stbm licenc ln prodajanja zakonite pijače. V Chfcagu odpre vrata sedem starih pivovarn In poleg tega se pripravlja sa obrat okrog petnajst novti. Dolge vrste brezposelnih stoje dan ta dnevom pred starimi pivovarnami. Kakor po rfttajo, bodo pivovarne v vseh Mavah uposllle «ntttjon delavcev? to pa Ae hI vs* To ve me. ki Metu Je jo soddko, steklenice, stekleno posodje, kapice Rd., bodo potrebovale tisoče delavcev. Ampak upanje, da ae vrne . a delo vaa Mata armada delavcev v pivovarnah In prtttfcllnskRi tovarnah. Id je bila pred prohibé cijo, Je aelo majhno. V aadnjlh letih eo ae pojavile številne ta-najdbe aa a trojno produkcijo vseh teh izdelkov, ki l>odo od« vaele zaslužek tšsočerinv Pivovarne Imajo večinoma novo ma šiaerijo. Pivovarne bodo plačevale U aoč dolarjev letne licence ln polog tega pet dolarjev fedcralne-ga davka od vsakega soda piva. ki drli 81 galon. Nato priés 6» državni davek in lokalni davki Pivo bo kar pokalo ood bata* davkov, sato ne bo tiha počen kot nek#Uri pričakujejo. Brezpoeelnontno zavarovanje A kron. O.—Izčrpek zapisnika skupnih društev in klubov sa brezposelnosti» zavarovanje in ataroatno pokojnino v Akronu, Ohlo, z dne 28. feb. 1968. Seja ob 7.80 zvečer. Vai zastopniki navzoči, razen enega. Bapianik prejšnje aeje sprejet. Poročila zastopnikov. Poročajo, da od društev, pri katerih so se udeležili sej, nI bilo povolj-nega uspeha, pač pa j« upanje, da se jih s časom pridobi sa ta akcijo. Odavalo s« Je društvo "Triglav" št 48 SNPJ in poslale zastopnika na današnjo sejo. Brat tajnik poroča, kot je raa-vldno, da nimamo povoljnega uspeha sa pridobivanja drugih organizacij v to akcijo. Mogoče vsled lega ne, kar as na strinjajo s sedanjim odborom. Vsled t< >ra predlaga, da sa tsvoli druga tajnika. Soglasno Ja bila Izvoljena sa tajnico sestra Margaret Petrich; podtajnfk Je Joe Jereb. Br. tajnik poroča, da je prejel pismo In peticijo Od br. J. Ter-bilana Ig " pravi, da ga novlli organizacijo, ga je. bojevati delavskih bi sklicali nam vidi umeet znanje. Br. Jereb prli redi piknik tretjina dobitka ako blagajno, dve najbolj potn ae piknik privadi ta na tem, da pn| p bertonaka društva kolikor Jih bo Sprejeto, da našnje seje 4š kom. da ga dajo v Rjlhova glasila Prečita ae pisano drl aenator-js Boycha U Columbuaa, 0., v Dne 6. In 6. marca se je vršija v M*di%onu, glavnem mestu Wiaconeina, Konvencija Združeno farmarske lige (United Farmere' League), katere sem ae udeležil kot delegat Ta konvencija j« bil» za, sedanja resne časa velikega Podana. Bič kapitalizma tepe Uwm-je kot delavce in občutimo ga vai. Navzoči delegat je so aaato-pall različne grupe in Skupine, katerih namen je bil, da se vsi združimo v eno stranko, farmarji in delavci, pod okriljem farma rske lige. Pri tem se ne gleda na verska prepričanja, kajti naš glavni cilj je: adruienje vsega trpečega ljudstva v ena stranko, da se tako vsi skupaj borimo proti našemu skupnemu sovražniku kapitalizmu, ki hode u-nič iti ln zaaužniti nsa in naše otroke. ■Vssk lahko uvidi, da je tako ¿druženje tako neobhodna potrebno vsem prizadetim kot vsakdanji kruh. Vai deiavci celega sveta so tepeni enako, še hujše pa bo, ako ne pride do združenja. Tu ne gre aa etsaaki-no ime, pač pa sa to, da bo na dobrobit večine. Kdor najboljša dala sa večino, ta naj bo tudi naš voditelj. Zato >pa se združimo vsi zatirani, ae glede na vero sli pleme, v eno močno stranko, Ob tej priliki si lahko predstavljamo voa, v katerega so v preže ni konji spredaj, zadaj in aa Obeh straneh. Vsi štiri pari konj vlečejo voa hkrati vsak v svojo stran, vos pa oatane na mestu. Jasno je, da morajo ko* nii biti ub ražcinl le sprvM aku~ pno, pa se bo voz hitro pomaknil naprej. Enako je a strankami. Dokler ho vaaka stranka trdila svojo nezmotljivost, toliko časa bomo stali vedno na enem in i stem mestu* Torej js združenje neobhodno potrebno sa sfeupsn uspeh- Zato priporočam, da se združimo V eno nepremagljivo stranko — stranko delavcev in veeh ostalih trpinov — katera nas bo vodila do zmage In do cilja pravice. Ako bo delavstvo še nadalje pustilo voz stati na enem mestu» bodo prišle še hujše razmere za nas vse in pa prava eužnost. Delu jmo skupno, da se čimprej vos premakne t mesta. Da se povrnem k poročilu s omenjene konvencije, omenim, da so bile a»-stopsne razne grupe In skupine, le socialistična stranka ni bila zastopana. Kaj je vzrok, mi ni znano. Pač pa želim vprsšsti rojake v Milwaukeeju in okolici, zakaj niso poslali svojega delegata na dotlčno konvencijo v Madison. Ksj Je hil vzrok? $sj Je vendar mnogo naprednih rojakov v Wisconsinu. Na konvenciji je bito omenjeno, da je bila ______ prišla jslovenskrh delegatov na to konvencijo v Madison, teto imel prilik» z njimi ae i ti. pa žal nI bik» enega, <5Je-de tega bi želel, da se v javnosti kaj omeni. Ali niaa rojaki živeči v Wiscottsfo)u že deveft tr-pel* v sedanji kri*, atf morda Čakajo kakšnega mesijp aH Moj-zeaa, da aae popelje v ohljube-no deželo. Čaa je, da se združiva in da skupne nastopimo. Konvencija v Madžasnu se je vršila v najlepšem redu. Naš glavni cilj ja bil, da se szjrufcijo vsi. farmarji in indu*trijiaki delavci. Upam, da smo na* namen dpsegH. Sprejet je hi» predle«; da ae da 60 miHjonav aa brez-poselne v mestih v W4soonsinu in 50 milijonov za revnejše far-mtf je, za brezposelneetno zavarovanje in pa to, da niti eden farmar ne sine biti i«P»an e svoje domačije radi zapedMh dolgov. Sprejetih je bilo tudi vei drugih važnih predlogov. Naši postavodajafcir pa seveda odklanjajo vse te proinje in pravijo, da rtric Sa» je že suh. Gluhi so in bodo ostali gkihi za trpeče ljudstvo, dokler se masa ne sdru. ttfc I Delegatov na konvenciji je bilo »S. Zame je bila ta ¡konvencija nekaj posebnega Ko smo korakali od koovenčne dvorane proti državnemu kapltlju, so bila vsa okna obcestnih poslopij polna ljudi. Deputacija trideso, tih delegstov je nato šla t vladno poslopje k uradnikom in jidk predložila zahteve, ki jih je spre. jela naša konvencija. Ostala delegacija Je ostala zunaj ia poslušala izvrstne govornike, ki so bičali sedanjo uredbo, da je segalo do moaga. Tudi metana!» čanekl buržuji sabUi zraven in so poslušali s sklonjenimi glavami Čudno, da so puetili govornike, da so povedali vladajočim v obraz, kar pa ae ne aaae omeniti v javnosti. Ti govori mi bodo ostali) v spominu za vedno. Delegstje zo bili v Madisonu sprejeli kot se spodobi, nobene zsprehe ni bite. Nekateri delegat je so prišli ns konvencijo k nogam par sto milj daleč, vsi rasšrgank in rsacapani — trpini sedanjega časa. Opoaarjam vse delavce vseh «rruip, socialistične in druge napredno misleče skupine, da »e združijo sedaj, dokler je čas in da se pridružijo United Farmere* ligi. Na svidenje na prihodnji konvenciji v Madisonu! (Lotila Drobnick Sinclair Lewis, ditolnt P*aate*J . N ob leve aafrade, hI poroča, «a pride nova vojna v Evropi tat» 1985. V tej vojni bodo udeleženi Nemčija, Francija, Avstrija in Ogmka» BtMM^ ^»čanje ^k^v^. fofogra/imajt Znanost, ki nain i____ na osnovi v,aKovr8tnA žarkov neštete pridobitve ¡¡! nega časa, še ni etara Mlet in lahico si miS Jodo njene paidobi4sa7a desetih letih, kiivltii ta>nca tega stoletja, na dvakrat «evihiejše ¿5 belj taMastične. Vmht valovanj ia žarkov ša^J aa» odbili ietaio^ .. , , wnest spotoaiTi^ Tu bi bili u. pr. itij^ možnost vpiiv^ • nevegnzemijana že v mit« telesu, in spet drugi ¿J^ ga obenem napravili ^ 'm ttvtfenjs ia za vse s ve besani tega sveta, ' čiovetti rud bo od viar» ka neprimerno bolj ^ Pgren & vesel nego j®^ lW»r mu je znanost»i to krasno mesto, kateremu tudi j pravijo "baltaiiSki Pariz". 04 tam se odpeljemo v jugoslovansko pristanišče Sušak (tih Reke), kjer se ukreSmo na pamiii in odjadramo ob obredju sinje Addrije doli v čarobno Dalnaasi« jo, kjer si bomo ogledali svetow čaja I no znano kraaoto dvatiso6leUJPf Nekega dne bodo izumili j mest, njih stavbe in trdnjave. | tako pripravo, ki bo belehj k boke KotorSke nas h«to po| fotografirala neposredne Sk d m Mta^^^H potencink in milijonske ča^u izbistrila tudi gečute, ki smo jih do^ iwwm Zakaj bin.pt i gLi pomnožiti zmogljivosti g» tipa, okusa in vonja?! imamo danes valove, ki % njogočajo gledati in p« oceanov, tako im»a valovi, ki lahko prenaiija Okius in vonj brefciičnoTJ ne daljave in ju tisočkrat« Izlet v Jugoslavijo John»town, Pa. — Članstvo druKtva "Triglav" št 82 SNPJ si Je zaželelo, da obišče svoje rojstne krsjs in si Je določilo i ta Islet nedeljo dne 2. aprila. Za zbirslihče Je določena dvorana Slovenskegs delavskega doma na Mojohamn in odhod bo točno ob 7. zvečer. Poleg članstvs tegs društvs je uljudno vabljena vsa naša publika, da se pridruži izletu. Vožnji straMd m tako nizki, dajfcsko-ro vsak otrok premore, namreč samo 5 in 10 centov, kar se plača pri vstopu. Ko bomo dospeli v Ljubljano, ae honft nekaj čaaa tam pomudi-li, potem pa s posebnim vlakom v ISpi Zagreb. Ogledali si bomo Petrea v Kaliforniji ni v ■H rasva vijugasti strmini avtobusi peljali v krušno Crnogoro v Ostinj^. Tam si ogledamo dvorno pala" kraljevega veličanstvs NUU Od Um pa se popeljemo skozi Mostar preko Hercegovine v Bosno. v glavno mesto Sarajevo, kjer si bomo privoščili nekoliko turške kave. Od tam pa v Beograd in zopet nazaj v Slovenijo» misli. Že pred leti je ugotovila, da feaove i misel elektron« tresljaje v možganih pravila je tudi že prve poa da bi te trealjaje lovila m IjaVo in jih prenašala v i možgane. Ti poskusi so iasii kor smo nedavno poročal zadovoljiv uspeh. Tak» v Novo mesto, Ljubljano, Celje, pričakovati, ds bodoči n^Hilm../) ft.Vr.fl/> I^vlfA Pj>rU. iMsnilr m hnute v«^ nr Gornjigrad, Skofjo Loko, Cerknico, itd. Dragi čitatelj se , pristaš najbolj levega kri-' lerikaloev. - Pri demonstra- 1 je fovoril z balkona, pro-ral proti nečloveškemu rav-ju s političnimi kaznjenci, 11 k boju in našteval pokra-in skupine, ki so si edin* v i zoper nasilje. Obtožnica , da je Friop govoril tudi o tokih Mvstaših" v daima- Primorju ter izrekal most z njimi. Zato zahtevni pravdnik strogo kar boj, ker je hotel zbuditi v talcih videz, da je treba itni red v driavi spremeni-fotožnico potrjujejo izjave " prič, samih detektivov.J razpravi je obtoženec — i uradi večmesečnega pre- talnega zapora stopil pred like ves črno-kosmat v obraz tiual, da je govoril z bal» 1 Ko je prišel na univeiao demonstrirajoče aka-fo. je zvedel, za kaj gre. * je &lo za najelementar-Pravice, ni mogel molčati fovoril tudi on z balkona "»«topnik hrvatskih akad^r Govoril j« o dogodkih »ki Mitrovici In jih db* Natanko se svojega go-spominja. jO 4pWh brvataW, so ti od# rili: Seveda znamo! — AU «te, kaj je aoríet? — Ne tega detektivi bise vedeli. No, in sodniki so obtoženega Fršopa oprostili vsake kam* I« vftWMtiüi avoie opro^itev « tem. da je VHm ubil pač b*. "uetsáe" kot olairol. ne na M samostalnik. In ker je te glagol, ni.kawuivo. Tako je slovnica izrezala ob-toftenega dalmatinskega akademika. Detektivom torej ne preostane drugega, kakor 4a se gvedo učit slovnice hrvatskega jezika. - . Proti jezuitom. — Kakor zjm-nOr je btt v akJ^ini «t^viien prilog, wvj * iatena vse jwir te iz Jugoslavije. Pri te» so trdili, d% je med njimi tudi mnogo španskih jeauüav, k; so morali iz Španije zbefcati in «o se -- kakor val podobni emigrantj« — zatekli v Jugoslavijo. Katoliški. tiak to zanikava in trdi, da v provinciji jezuitov v dr-enega španskega re- španskel lavni načelnik jezuitov pd nas je dal <*lo P »O bili zaslišani detek « vsi potrjujejo, da so |1J-wko j« govoril Friop o ** vataAih in komittti ter »nozico k uporu. » bili zaslUeni razni ki «o vsi izpovedali najbolj posfe-" LT f(>btotonci1 branil aka-P* J«*>r Oatojič. Ta je r*il sigurne obsodbe * --krvalako sbvnieo. JLi je P°P°»«oma do- vet govor prijatelja I v«a*i Pa da nti 0 Ju Ji **mo aoristovo U,Uti" W •• 4 IJrr m«otine glasi: "oni 1 ' 7 Pomeni: Oni ; * ^rnili. . . Vea si^ * danil Ukole: "Ljudi , ' u Dtlmaclji- torej: rSZT^ " tudi ^H. Detektivi «o torej za samostfll. P« je seveda smatraM kar iavi ui nitji dovnika. 01 javno % javo, da je v JegcelavUl k M članov jezuitom, od teh 77 patrov, 48 klertkov in M laikov. Tako trdi katoliški tiak. Dejstvo na je vendar, da so jeaultt s Španskega iskali pri nas naselbino zame In so hoteli kupiti parcelo s poslopjem v Mariboru. Tisti, ki «TjctavlU predlog o Izgonu jezuitov, naj bi stavili tudi predlo« o izgonu vseh ruskih emigrantov, ki jih je več tisoč in so skoro vai — vsaj kar je inteligence — v državnih službah. Z Izgonom jezuitov bi radi dosegli predvsem ta» da hi njih vpliv na mladino zatrli Roparski umor. — Posestnik Simon 2nidar iz Jeftevca je odšel v Slovensko Bistrico, kjer je kotel dvigniti večjo vsoto denarja. Z njim je ik hči Marija. V hranilnici je dobil 2ni-dar le majhno vsoto denarji in zgodaj popoldne sta se ^vračala hčerjo domov. Hči je*ie spotoma opazila, da jima neki neznanec sledi, in je opozorila očeta na to. Sredi poti pa je neznanec stopil hitreje in nenadoma je priletel precej velik kamen Žnldarju v glavo. Posestnik je omahnil in ee nezavesten zgrudil na tla. Neznanec je tedaj priskočil, pahnil hčerko v potok, še poprej pa jo je bil dvakrat sunil z nožem. Marija je klicala na pomoč, siiftal je je onstrafn gozda posestnik Kmetec, ki je prihitel. Tedaj je neznani napadalec že zbežal proti Laporju. Nezavestnega Žnidarja so prenesli v neko hišo, a preden le je priSel zdravnik, je poeeetnik ZnMar 1 mrl. Neznanega napadale; zdaj niso megli izslediti. Uboj v postnem ve*U«. — O pustu neri staro in mlado. V ptujski okolici imajo celo n*. vs*dOf da v teoi ¿wiu prirejajo nekake domače zaba-ve. Tako je prliodll doma v svoji hiši tudi , Cvet«ko vNovl veaipsVtv ku nekakšno pustno zabavo ter povabil znance k sebi. Pttl eo in plesali, in vse bi se najbrž kar lepe krafelo, če ne bi prišli Izzivat fantje Iz Stojncev. O-kroft enajstih zvečer so se namreč pojavili pred Mfto trije fantje Iz Stojncev z odprtimi noži v rokah. Hoteli so tud plesati. Pustili so jim. Nenadoma pa je nekdo od teti fantov sunil i nožem proti nekemu po« aeetatffc* sedel pa je ti letnega po*e«tnikova sina Franca nariča in mu zadal veliko nno na prsih. Komaj so ranjenca prepeljali v ptujsko bolnieo, jo izdihnil. Prerezano je imel žilo odvodnico h) je ranjenec podlegel notranji izkrvavltvi. Tmrfrl p «nt v Konjicah. — Konjički okraj je bil v Sloveniji tisti okraj, ki je ob zadnjih volitvah novembra 1981. <**»*> največjo volivno abstinenco. U-delokha volivcev je Mla silno pičla. Ce se ne motimo, je jed-va kakih 20% vseh volivcev prišlo na volišče. Premoč \nmfio klerikalci, ki Imajo v tamkajšnjih duhovnikih Mre oH^al- aatone, v pristaših dobre vernike, ki poslužajo besede in migljaje duhovnikov kot ukaze. Po zadnjih volitvah je šolska oblast tri duhovnike odstavila kot ve-roučiteije in je tako v šoli iZo-afcal POUk veronauka. To je bila priložnost za nove manifestatf* jo klerikalne moči v tamkajšnjem okraju. Ker so namestu katehetov poučevali veronauk navadni učitelji — so klerikalci organizirali demonstracije proti temu. da bi vero učili učitelji, in proti odstavitvi katehetov, katerim edinim zaupajo versko o svojih otrok. In tako je o do "ženskih pohodov". Okrog sto ionetfc in nekaj kmetov je prišlo 26. septembra lan-akega leta pred ljudsko šolo v Konjicah, kjer so kričale nad šolsko upravitelj ico, češ, zakaj ie moral proč katehet Bohanec. Grojile »o, da ne bodo pošiljale svojih otrok v šolo k napačnemu veronauku. Nekatere so svoje otroke kar napodile iz šole domov. Cez tri dni pa ao ta avoj pohod ponovile, a topot so se napotile pred okrajno glavarstvo, kjer so zalhtevple, da morajo govoriti z glavarjem. Glavar je bil pripravljen sprejeti deputacijo žensk, a ker se te ni-ao mogle združiti za delegatke ali pa sploh tega niso marale, ao zahtevale» da sprejme vse ženske na razgovor. Orožništvo je množico razganjalo, toda množica je v strnjenih vrstah odkorakala pred pisarno odvetnika d*. Mejaka, staroste konjiškega Sokola, in tamkaj zahtevala od dr. Mejaka pojasnil, zakaj so morali kateheti iz službe. Množica je medtem že na« rasla. * Nekaj žensk je .stopilo celo v pisarno dr. Mejaka in mu očkale, da je odstavitev katehetov kriv Sokol, ki hoče pahniti križ iz šole. 2enske so kričale, dr. Mejak pa jih je opozoril, naj se pokore zakonom in naj poi&ejo zadoščenji zakonitim potom. 2enske pa se tudi po *po-jasnjevanju niso hotele raziti. Zato je dr. Mejak pozval orožnike, naj spravijo ženske izpred njegove pisarne proč. Po precejšnjem trudu se je oroSnlkbih le posrečilo. Od te mnolice žensk je bilo SI kmetic ovadenih sodišču, od moških pa samo Franc Furman iz Konjiške vasi, ki je zelo kričal in pred Me-jafcovo pisarno vnklikal: Vrinite tega hudiča!" Teh 32 oseb je prišlo dne 22. februarja pred okrajno sodišče v Konjicah. Razprava se je vršila ves dan, nafelednji dan PZ J* bila Izrečena obsodba:- sedemnajst žensk je bilo obsojenih in sicer največ do deeet dni, nekaj ženzk je bilo oproščenih, edini moški obtoženec Furman pa je bil obso-a 7 dni zapora. Kazni pa ae izrečene pogojno. Proti štirim osebam,) ki jih na razpravi ni bile, se bo vršila razprava posebej. Tako ae r«d«ednlk... .W67 8. Lowndals A v«., OhU»*« PKICl) A« VIDER, gl. Ujaik.........MAT 8. Uwndals Av«h BLAS NOVAK, tajnik boL «fcfolk«....US67 S. Uwod^l« V«., JOHN VOQRICH, gl bUgajaik......M67 S. UwntaeM ke »Ith Mm. " >ut - l ....... ('•meiste«a MHmlki «Im w«tfc ef Ulis. etwluur Um Seeté e( ItaWl I ^^ , ctare«. -«eulnu ota mpfu «ke«M ke taomrt «e Jeka 0*H«k, «keimen JeiMel Cetatak I Sovjetske oblasti ao napovedale uničevalno vojno podganam in milim. Z velikimi oglasi po listih obljubljajo vsakovrstne n*. grade v denarju in blagu tistim* ki bi izumili učinkovitejši sistem pasti, ln tistim, ki bi ubite ftl-vali oddajali na določenih mestih. i Najvišja nagrada za popolnejšo paat znaša 1000 rubljev, a listi priobčujejo tudi spodbudno sliko mošakarja, ki je za 100 oddanih podgan prejel nagrado 100 rubljev v denarju in 75 rubljev v blagu. V službi reši Reški vlcepodeštat odv. Kamine Antonini je podal ostavko na svoj poloftaj, Prevzel je mesto legalnega zastopnika reške mestne hrsnilnlee. Njegovi redni dohodki so se podvojili, polog tega pa so mu oblasti izrazile še pohvalo za njegovo dotedanje delovanje v alutbl retlma. AM ale le naročili Pteaveio ali Mladinski Ust avejente prijet» lju ali earodnlka t To je edini dar trajne vvedoeetl ki fg • lo svejesm v SoolalIsMéM rtkoiitnk olja v mjthüü RiilJI Vlada ho v te» ln prihodnjih b. tih ittmvetlla vwliko tmink» mivoju lahkih Industrij New YodL — (IP) — Medtem, ko ae gospodarski kaos M-ri v vseh kapitalističnih drla-vah, poltaauje Sovjetska unija velik napredek in stalno izboljšuje poloiaj delavstva. Detajle načrta eostXKÍMrak< M¿ . .fklä. PRVI DEL Na dvoriAč« celjska vojašnice j« prikorakal« tretja »totnija »edem In oaemde*ete*a pehotnega polka. Do paau ao bili vojaki pobnigani i blatom, težki telečnjaki so jim viaell na hrbtih, kakor bi no«ill vreče kamenja, jermena pulit «o rezala v meeo in dež je lil kar naprej — vraga, kaj ne bo nikdar nikoli konec tega paajega vremena! Nad Savinjo je ležala gosta, mokra megla, park na oni strani kasarne je bil že skoraj ve« gol. Z drevea na dvorittu so padale težke kaplje na čepice vojakov, voda se jim je cedila po laseh za vrat. Stali so v po-zoru in tiho kleli. Oficirji v dežnih plaščih so počasi hodili ob vrgtah Hi kadili cigarete. Bili so sitni od tega dežja in preklinjali so vražjega stotnika, ki jih je poslal v takem viharju na vajo. Tedaj je straža ob vhodu pozdravila s puško in na belcu je mirno in ponosno prihajal na dvorttče stotnik Leschnigg. Oficirji so stekli k svojim oddelkom, laržl pa so z divjimi pogledi oiinjali svoje vode. TUina je zavladala, rezka, ogabna ttfina, ki se razčeperi med ljudi vselej, kadar bi radi kleli na ves glas, a ne smejo. Stotnik Leschnigg je bil avstrijski oficir; strog, oduren, nedostopen, krut vojttak, ki se ga je vse balo. Ni bil samo vojak. Bil je tudi vzgojitelj svoje stotnlje, žarišče, v katerem naj bi bilo utelešeno vse, kar je vezalo in sklepalo kellh avstro-ogrske monarhije. Zato ni nikdar zamudil prilike, da ne bi z ognjevitimi besedami utrjeval In poglabljal ljubezni in spoštovanja do "presvetlega cesarja", ki je bil zanj poosebljen bog. Posebno tU v Celju, med to prekleto In umazano slovensko drhal jo, se je čutil še bolj poklicanega, da vceplja vsem tem kmečkim butlcam strah In pokortčino avstrijskem nemštvu, ki je prav tu pričelo poginjati in se ugonabljati. Premalo je še Am-brosrhitschejev, Wretsrherjev, Smollniaker-jev, Deschmannov t Kakopak, njegov oče je bil Lešnik, ampak on Je Leschnigg, on je Nemec, on Je Avstrijec. Danes odhajajo na svoje domove. Tri leta «o bili doma v tej kasarni. Tri leta Jih je pojil po dvorišču in po okolici ter jih trpinčil v blatu, mrazu, dežju, snegu, solncu in prahu. Vse te Jošte, Goričane, Trbovce, Zeleznikarje. — Verfluchte Bande t — Snel si je kapuco s čelade, pri jahal na sredo dvorišča in obstal. Njegove oči so vrtale vrste kakor podlaaica svojo steso skoti iivo mejo, toda k sreči so bili vsi vojaki od blatnega pohoda tako umazani, da nI utegnil nobenega ozmerjati; zaradi tega je bil koj slabše volje. Fantje so stali kakor pribiti. Premočeni so bili do kože, da Jih Je seblo, in lačni; adaj naj pa poslušajo še tega atarega bedaka, ki je pravkar prilezel od avoje atare in ki ae mu Še na licih pozna prijetna toplota postelje, zakaj njegove oči ao bile krmežljave in malce vnete. Stotnik Je vrgel glavo nazaj kakor njegov konj, kadar J« deflliral pred generalom. — Vojaki! Danes pojdete domov. Preden odidete, preden zapustite vojašnico, vam moram apregovorlti nekaj besed, nekaj važnih besed, ki vam naj ostanejo do smrti v spominu. Tri leta ste nosili uniformo junaške avstrijske armade. Vojaki! Naša armada je ponos in dika Avstrije, zato ste z veseljem In ponosom nosili njeno uniformo! Rili ste vojaki njegovega vellčanatva cesarja, našega ljubega vladarja. Da, vojaki, ko ste odhajali dane« zjutraj na zadnje vaje, Je te klečal presvetli ce- sar v kapelici v cesarskem Schoenbrunnu in molil za svoje drage podložnike. Naš cesar je zgled vsem svetskhn vladarjem. Biti podanik takega cesarja, je sreča, zakaj mnogo jih je v naši drŽavi, ki se tega ne zavedajo! Ta grda zalega, ta nehvaležna drhal je vedno na delu, da rovarl proti avoji lastni domovini, in rečem vam, kdor aovraži svojo domovino, sovraži svojega cesarja! Tak človek je izdajalec! Tak človek zasluži vedala! Naš cesar in vsa njegova plemenita habsburška rodbina potrebuje požrtvovalnih in srčnih mož! Uverjen sem, da ste zvesti Avstrijci in da boste z veseljem žrtvovali krt ih življenje za dom in za cesarja. Verjemite ml, da bo zame najslajši tisti trenutek, ko bom mogel na bojnih poljanah junaško umreti! Nič ni lepäega od smrti v bojnem metežu. Vojaki, kadar napoči tisti trenutek, kadar vas pozove cesar na branike svete Avstrije, pohitite navdušeno pod zmagovite zastave, zakaj ni ga-sovražnika, ki bi stri to silno habsburško zgradbo! Naj živi naš presvetli cesar Franc Jožef! Hoch! — Hoch! Hoch! Hoch! — Abtreten! • Premočeni fantje so se razbežali po dvorišču, potem pa skozi široka vrata po stopnicah v prvo nadstropje. Pometali so telečnjake s sebe in si odpenjali pasove bajonetov. Bili so trudni in jezni na ves svet, samo oni, ki so danes odslužili svojo vojaščino, so z veseljem vlačili mokre cunje s sebe, porivali svoje lesene kovčege Izpod postelj in bili na znotraj že bolj v mestu ko v kasarni. Justin Železni k je počenil kraj svojega civilnega zaklada in pričel zlagati obleko na posteljo. Vse, karkoli je spominjalo na vojaščino, je metal okoli sebe. — Fantje, kdo hoče krtačo za kemisne čevlje? — Jaz! Daj sem! Meni, meni! so kričali oni, ki naj še ostanejo v kasarni. ♦ _ Pasto za gumbe? Sivanke? Mast za škarpe? Kaj bi a tem! Zdaj je konec. Zdaj pojde domov. Doma je oče, je mati, so sestre in bratje, so znanci in znanke, so domače hiše ty ulice In vsa prijetna domačnost. To kar leze v človeka, kar žene ga, da bi se spustil v zrak in poletel kakor ptica v rodno gnezdo. In trgovina! Kako je vsega tega pogrešal! — Klanjam se, milosti j Iva! Tri metre ši-fona? Samo primite, prvovrstno blago! Jamčim, milostljiva! Naslonil je glavo v roke in zatianil ušesa, da bi se za hip ubranil vse te glasne vojaščine, ki odmeva od težkih zidov. Nežno ganotje ga je prevzemalo pri vseh teh spominih, ga tlačilo in božalo, da je bil mehak in si je že v mislih slOcal vso pot, ki jo bo preživel še danes, potem ko bo stopil na cesto svoboden, ko mu ne bo nič več treba paziti, da ne prezre kake?» korporala. O, hudiča, kako je bil jezen na vse te šarže, ki so mu sedeli na vratu kakor klopi in ga gnjavili, seldrali, da je že mnogokrat segal po bajonetu, stiakal pesti in škrtal z zobmi, fej! Zdaj je konec! Konec vseh teh treh let! Levo, desno, levo, desno ... Eins, zwei, eins, zwei. . . Uniforma ... Puška . . . Vežbe ... Manevri ... / Sto tisoč paovk . . . Komia . . . A res t« . . < Dalj« prihodnjič.) IZPOLNITEV Zivljenska pavent itialepa uradnika Aktuarij meatnegn davčnega urada Florijan Sternen je zbolel. Renno zbolel. Prvič v dolgih letih svojega iluftbovanja. Tako vestnega človeka, kakor je bil Sternen, še niao imeli v uradu. Točno cb osmih zjutraj Je sedel za plaalno mizo in je delal točno do treh. Potem Je šel domov, zmerom z akti v lepih, ki jih Je hotel doma v miru preštudirali. Prav tako kakor delo v uradu si Je raaporedil tudi svoj o-stali čas: stalno partijo taroka v kavarni, godalni kvartet vsako sredo in soboto, kjer je sam igral drugo vioMno. in nedeljski — »i» -t- __ počite«. Kadar v uradu ni»o mogli najti kater^ra vaftn<-ira akta, so se obrnili na gospoda St«»rm*na; on je a smrtno gotovostjo vedel, kje mora biti. Kadar ao bili v zadregi glede kočljive vloge na višjo instanco, ao vprašali njega. Ce nihče v uradu nI ve* del, kako Je pred d«*4'timi alt petnajstimi leti minMmtvo razsodilo kateri iMoUm slučaj, ao potrkali pri goapodu stornenu. pa ai prihranili lgotrsjno Iskanje v zaprašenih arhivih; on je imel vse tak« stvari v gla- vi. Bil je tako rekoč duša urada, čeprav je pripadal nlijl kategoriji; zato tudi ni imel kaj prida plače. Pohvafl in priznanj mu res ni manjkalo, toda od njih človek ni sit, kaj iele da bi ai z njimi privoščil spodoben dopust. Vsakoletna remuneraclja, ki ao jo uradniki dobili v začetku poletja, je komaj zadoščala, da je poplačal dolgove, M ao ae mu nabrali med letom. Ce si ga videl, kako Je šel po cesti, auh in droban in sklonjen naprej, zmerom t aktovko pod pazduho, a ostrimi naočniki pred kratkovidnimi očmi. s po-nošeno obleko in kronično Ij-hojenimi petami, bl ga prej imel za vtelešeno bedo kakor za [uradnika. Vfcakdo, kdor ga Je takega videl, bl prisegel, da za t«*m nagubanim čelom ni prostora za druge m tali kakor o dolgih vrstah lUvilk. eteskocijah. taroku, kvečjemu Še aa teme is Haydnovih sli Mozartovih kvartetov. ■Vsi njegovi tovariši, tudi nlt-| Ji od nJega, ao Imeli kakšno veselje. Ta Je strastno zbiral snamke, oni jo bil pVOtoMtnik pevnakfga krotka, tretji J« neprestano pripovedoval o galantnih dogodkih, o katerih njegovi tovariši nikoli ntao vedeli, koli-ko Je v sjih resnice In koliko domišljije. Samo pri Sternenu niso vedeli za nič takega. In vendar je tlel v duši tega resnega mola ogenj, ki ga je plaho skrival pred svetom ks kor dragocen saldad. , Ta ogenj ga je žgal še od zgodnje mladosti; bolestno hre-penje je to bilo, ki z leti ni popustilo. kakor ae to po navadi zgodi: ogenj v nJem Je postajal vse bolj in botf vroč In dušeč. Bilo je nejasno koprnenje, da bi nekoč doživel kaj nenavadnega ; da ne bl sklenil tegs bornega življenja, ne da bl poprej srečal nečesa, kar bl bilo drugačno, večje in lepše od tega, kar je dan za dnem doživljal, drugačno od večnega krogotoka službe, kosils in večerje, spanja in kvari nekaj, kar bi v^e-govo Življenje šele napravilo vredno življenja. — In zdaj Je ležal doma nevarno bolan. NI čuda. da ae Je adaj. ko jo bil ves ljubi božji dan aam s Jimi mislimi, to stanje stopnjevalo do neznosnosti, tem boty ker ga Je tnala huda mrzlica. In mrzlica je rasla Nekoga Jutra, ob uri, ko je navadno prišel zdravnik. Je ga-zvonilo kakor zmerom. Is pred sobe Je aaallšal dmajoče korake gospodinje, ko Je šla odpirat; toda v njegovo brezmejno začudenje nI vstopil zdravnik. več neka dama, lepa ko solnčna pomlad in elegantna kakor princesa. S svojimi pojemajočimi močmi se je skušal vzravnati na zglavju, toda preden je utegnil »pregovoriti besedico, se je.dama sklonila k njemu, ga nežno pogiadila po laseh in mu rekla: 'Tlortjan! Kaj me nič več ne poznaš? Ali me pa nočeš poznati? Dan za dnem, leto za letom čakam pri oknu in gledam, ko greš v pisarno in se vračaš iz nje. In vsak dan mi srce hitreje udari, kadar te od daleč zagledam, in vsak dan ae iznova i a/žalostim, kp vidim, kako greš mimo, ne da bi me pogledal. Ali mar nisi čutil mojih vročih pogledov t O, vem, Čutil si jih in aamo iz zaničevanja do mene nisi hotel nanje odgovoriti, ker sem drugega vzela, bogatega GoMschmida z Glavnega trga, in ne tebe, ki «epi te ljubila od mladih 1*1 In zdaj, ko te že dneve in tedne nič več ne vidim, je moje srce radboleno n moje življenje prazno in pusto. Toda danes nisem mogla več udušitt avojega koprnerija n sem prihitela k tebi. Glej, dragi, na kolena ae spustim pred teboj hi te prosim: Ne zaničuj me! Zakaj, ni ga neereč-nejšega bitja na širnem svetu od mene že tisočkrat me je usoda kaznovala, da nisem takrat poeliišala glasu svojega srca, nego lesk zlata! Odpusti mi in ne zaničuj me več! Poslej hočem zmerom ostati pri tebi, za deklo ti bom, če me drugače ne maraš — aamo ne podi me od sebe!" Florijan se je blaženo n*. smehnil, ko je videl, kako kleči lepa in ponosna žena pred njim in joka. Čutil je, kako ga bolezen popušča, in mahoma je bil močan, zdrav in mlad. Vzdignil je damo k sebi in jo stisnil na prsi: "Saj sem vedel, da boš prišla, draga, Čakal sem, potrpežljivo čakal, do danes. Da bi te zaničeval — kako bi to mogel! Saj tokrat nisi mogla drugače . . . Sama veš in čutiš: tudi jaz sem te ljubil leta in lota, samo upal se niisem dvigniti svojih oči k tvojemu lesku. In zdaj si prišla! Zdaj boš ostala pri meni do konca dni! Srečna hočeva biti, kakor še nikoli noben človek ni bil srečen . . . Pridi, ljubljenka, ven pojdeva iz tega meata, kjer sva toliko trpela, proč od tod v lepše kraje, v solnčnejše dežele!" V tesnem objemu sta počasi odšla iz sobe; tako lagotno in veselo jima je bilo pri duši kakor še nikoli v življenju. Peljal jo je dol po stopnicah, tam je čakal krasen avto, in šofer v obšiti livreji jima je odprl in se globoko priklonil pred njima. Stopila sta fr-avto in Florijan Sternen je po dolgih, dolgih letih naposled doživel izpolnitev svojih sanj ... O Ko je zdravnik ob običajni uri pozvonil na siromašnem stanovanju davčnega aktuarja in mu je gospodinja odprla, si je brissls a predpasnikom solze iz oči: "Prestal Je. goopod doktor! Brez smrtnega boja, čisto rahlo Je izdihnil. Le poglejte ga, kako mirno leži T Zdravnik Je odgrnil mrliški prt, ki ga je starka razprostrla če« mrliča: Florijan Sternen je ležal tam. mrtev, toda v očeh mu je aijal tisti blsšeni smehljaj, ki je dan samo spečim otrokom in odraslim ljudem v trenutkih največje sreče. Ameriška novela. — Napisal Niels Meyn "Ne gre toliko za to, da meni ustrežete," je rekel ravnatelj Ewans in prijazno položil roko mlademu možu na ramo. 'Toda lahko bi napravili dobro delo mladi in lepi dami, ki bi ji ta zaslužek res prav prišel. Postavil sem jI en pogoj, ki gf mora izpolniti, preden jo vzamem v službo. Gre namreč za to, da se mora dve uri v tistem dnevnem času, ko je promet na ulicah naj živahnejši, voziti kot nevesta v ženitovanjekem vozu po mestu. Imam posebne metode in sem ji obljubil pravega gen-tlemana kot spremljevalca. Dekle je čisto brez sredstev, če ne dobi hitro kakšne službe." Inženir Jack William se je nasmehnil. Tudi on je bil ta trenutek brez službe, in utegnilo bo še dolgo trajati, preden katero dobi. Zato je pristal. Drugi dan naj bi prišel v "The Tip-Top-Magazin", kjer mu bodo daH frak, belo kravato, cilinder in vtae drugo, kar naj zbuja videz srečnega Ženina. JaCk ni slutil, da je ravnátelj Ewans uro nato poklical k sebi v pisarno lepo mlado damo, ki se je zdela res kot ustvarjena za inženirjevo družico. Maggie Stone Je bila očarljiva. Bila je iz