\ Današnja številka obsega 12 strani. „NOVI ČAS" izhaja vsak petek ob 12. uri dopoldne. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 6 drugo dvorišče. bsega 12 strani. jI N9VI ČAS LIST STANE: za celo leto . . 4 K „ manj premožne 3 „ „ Nemčijo .... 5 „ „ posamezne št. 8 v Oglasi po dogovoru. Štev. 21. V Gorici, 22. maja 1914. Leto V. Na Koroško! Skoraj bi rekli, da nam nobena slovenska pokrajina ni postala tako domača icakor Koroška. Tam gori vidimo sVoje Ibrate, ki so ob naiši narodni meji započeli luprav orjaški boj za pridobitev stare I pravde, pravic, ki jim gredo po vseh bo- itjih in človeških zakonih. Mi sami se tu a Goriškem nahajamo že leta in leta v ikem boju, vemo, kako težak je in koliko rtev zahteva, zato pa so nam bratje sobojevniki na Koroškem nad vse dragi. Če ji naš narodni nasprotnik ohol, brezobzi-■en in brez usmiljenja do nas in naše dece, ■edaj se zdi, da je Nemec na Koroškem ma eno stopinjo še bolj ohol, brezobziren ■n neusmiljen do naših bratov! Narodno »ojišče na Koroškem je polno najsilovitej-Kih spopadov. »Poginiti moraš!« To je ge-»lo, to delo, to misel Nemcev proti Slovencem, katere zatira na gospodarskem polju hujše kot so Turki delali nad gjavri. B^emcu je proti Slovencem vse dovoljeno. l^Je ene šole: ne ljudske, ne srednje, ne Irgovske, ne meščanske, nič prav nič Slovencem ne da, Slovenci pa delajo tlako, ■o plačujejo davke in doklade! Po uradih » Slovenci izključeni; če govoriš sloven-■ki, pridejo biriči, ki te kaznujejo; če na-Itopiš v orlovski uniformi, te lovijo orož-■iki in stražniki. Tako se godi našim bra-»m v Koroškem vilajetu . J A naši bratje niso izgubili poguma. Kakor David proti Golijatu so oni zapri-|eli boj za pravdo svojo. To je orjaški boj, ¡ri katerem jih mi občudujemo in v kate-pni se mi ene čutimo ž njimi. Tam gori Koroškem je bil v nekdanjih časih naš zik državni jezik, je vžival vse časti, ki h kak jezik more imeti. Tam gori je bil nekdanjih časih človek slovenske krvi a prvih mestih v deželi, bil je gospodar spoštovan! Pa prišel je tujec čez Ture deželo in naš rod izpodrinil ter ga za-Jžnjil, da mu je bilo hujše kot pod Turom. Vse mu vzel in ko mu je vse vzel. i se mu roga na njegovi lastni zemlji. V Proti tujcu - Nemcu, ki je brez srca! ■ . Idimo na Koroško, goriški Slovenci! f1110 na bojišče, da bomo tam ramo ob ,airio stali z brati bojevniki, da se seznanimo z njimi, da jim poročemo: Mi Vas liu-pmo s plamtečo silo našega vročega solnca! Mi se čutimo ene z Vami! Mi se z Vami borimo do konečne zmage. Zatorej na Koroško, kakor je bilo zadnjikrat oznanjeno. Če nova. železnica, če globoki predori skozi bohinjske planine in Karavanke Nemcem služijo, da hodijo na jug, naj ista pota služijo tudi nam, da hodimo in zopet hodimo na Koroško med brate svoje in se ž njimi skupaj navdušujemo za nadaljne boje proti nasprotnikom, ki ne poznajo ne usmiljenja, ne srca in ki morajo ravno radi tega prej ali slej pcdleči. Kajti naš boj je boj za pravico. Bog je na naši strani. In kakor je On vedno na strani pravice, tako pričakujemo tudi od Njega pomoči pri svojem boju. Naša pot n>a Koroško ne bode samo pot na bojišče, ampak nas bode vodila tudi pred svetišče Kraljice-Pomoči kristjanov. Tu se bomo našli ene t brati svojimi, ene v boju, ene v molitvi in ene v prepričanju konečne zmage! Slovenskim volilcem v deželni zbor Istre Ker imamo tudi naročnikov v slovenskem delu Istre, in se bližajo deželno-zborske volitve, si štejemo v dolžnost našim slovenskim volilcem dati kratko pojasnilo glede predstoječih volitev. Nova postava z dne 17. maja I. 1908 določa 44 deželnih poslancev in 3 viriliste škofe. Splošna kurija, voli 8 —; kmečka ku-rija 15—; mesta in trgi 14—; trgovska zbornica 2 —; veleposestvo 5 — tedaj skupno 44 poslancev. Postava določa Slovanom 19 Italijanom 25 poslancev, Slovanom je določenih: 4 poslanci v splošni —; 12 v kmečki kuriji —; 3 poslanci v mestih in trgih. Pač velika krivica, da je Slovanom, po številu večjim, določena manjšina; Italijanom, po številu manjšim po večina poslancev! Slovencem je voliti 5 poslancev, 1 v splošni in 4 v dveh kmečkih kurijah, Hrvatom pa ostalih 14 poslancev. Opomniti je pa, da v 3. volilnem Voloskeni okraju kmečke kurije volijo Slovenci in Hrvati skupaj 2 poslanca, »Politično' društvo za Hrvate in Slovence v Istri« je proglasilo za Slovence sledeče kandidate: I. V splošni kuriji 4. volilnega Kope: -skega okraja: Profesor Matko Mandič, državni poslanec, Trst. Tu volijo dne 7. junija t. I. moški stari 24 let naprej iz občin: Kaštel, Korte. Sv. Peter (Novavas, Padena), Ce-zari Pobegi, Škofije, Hrib, Plavje in sod-njiski okraj: Podgrad. II. V kmečki kuriji. A) V 2. volilnem Koperskem okraju: Matej Škerbec, župnik-dekan. Ker-kavce, Josip Valentič, nadučitelj. Sv. Anton pri Kopru. Tu volijo 2 poslanca davkoplačevalci 1. in 2. razreda pri občinskih volitvah ali 8 kron direktnega davka iz občin: Po-mjan, Marezige, Dekani, Dolina, Klanec; davčne občine: Korte, Sv. Peter (Nova vas, Padena), Cezari Pobegi, Škofije, Hrib, Plavje. B) V 3. volilnem Voleskem okraiu: Dr. Ivan Poščič, odvetnik, Volosko: Josip Ribarič, profesor učiteljišč;', Kastav. Tu volijo volilci kmečkih občin: Pcd-gradskega in Voloskega sodnjiskegji , o-kraja. , ,kemu predlogu, da naj se sluene z Av- 1 itrijo narodnopravna pogodba, ki naj bi se i glasila v bistvu sledeče: »Avstro-Ogrska se zaveže za vse ča- • ;e, da ne bo ogrožala nobene države z 1 /ojno, da ne bo pričela nobene vojne in s ia se tudi ne bo udeležila nobene vojne I «kupno s kako drugo državo. Za to bodo l >a priznale vse države sedanji obseg av-! ;tro-ogrske monarhije kot nedotakljiv in se bodo zavezale, da ne bodo izvrševale nobenih vojaških operacij na avstro-ogr-skem ozemlju in da ne bodo monarhije napadle. — Predlog je bil izročen odseku za zunanje zadeve. — Seveda je težko verjetno, da bi sedaj do tega prišlo. Na Češkem so pret. dni rešili neko umazano zadevo. Glasilo Mladočehov »Narodni Listi« so obdolžili voditelja narodne socialne stranke drž. poslanca dr. Šviho, da je zaupnik policije, ki ji izdaja vse tajnosti svoje stranke. Dr. Šviha je tožil, a je pri sodišču pogorel. Sedaj še vre na Češkem radi tega. Voditelji drug drugega obdolžujejo izdajstva. Več policijskih uradnikov pojde v penzijon. — Tudi sprava z Nemci ne napreduje. — Sedaj je še nekdo objavil spomine (memo-ire) bivšega češkega ministra Kaizla. Minister v teh spominih pripoveduje, da je sprejemal v službo v prvi vrsti — Čehe, če so bili sposobni. Nemci so pa radi tega zopet po koncu, akoravno sami še hujše delajo z nami. Na Ogrskem imajo takega min. predsednika, ki na vsak napad nanj odgovori z dvobojem. Ta grof Tisza se je te dni s sabljami bil z grofom Rakovsym. Oba sta bila opraskana, ker pa cerkev dvoboj prepoveduje, je tak dvobojevnik izključen iz cerkve. Sicer pa Rakovsky in grof Tisza niti katoličana nista. Bolgarija je začela pri velesilah posredovati za to, da bi bukareški mir, po katerem je Bolgarska toliko izgubila, velesile spremenile. Avstrija in Italija sta odgovorili odkrito in povoljno, Nemčija pa ne; se gre pač v korist slovanske države. Na Bolgarskem vlada veliko razburjenje proti Srbiji. Srbi so namreč iz novoosvo-jenih krajev, ki so po velikem bolgarski, vzeli rekrute. Toda bolgarski rekruti iz Štipa niso hoteli srbskemu kralju priseči. Zaio so jih v Ristovcu in Kragujevcu vse postrelili. REVOLUCIJA V ALBANIJI. Albanije je bilo skoro konec. Vojni minister Essad paša je zanetil v Albaniji revolucijo proti knezu, da bi se polastil prestola. Vstaši so se v velikem številu bližali Draču, da ga zasedejo, ko je knez dobil v roke dokaze, da je Essad paša v zvezi z vstaši. Knez je uvidel nevarnost in prosil je na pomoč poveljnika laškega in avstrijskega brodovja. Mnogo albanskih orožnikov je prešlo na stran Essad paše. Vojne ladje pa so takoj izkrcale 500 avstrijskih in laških mornarjev s strojnimi poškami, ki so obkolile kneževo palačo. Skopno z orožništvom so zaprli od vseh strani palačo Essad paše, ki je imel pri sebi množico oboroženih pristašev. Prišlo je do pravega boja in zatrjuje se, da so morali Avstrijci in Italijani pričeti hišo ob-streljavati,predno se je Essad paša udal. Essad paša je bil končno s svojo soprogo aretiran in odpeljan na avstrijsko vojno ladjo »Szigetvar«, kjer se nahaja sedaj kot vjetnik. Na čelu avstrijskih in italijanskih mornarjev, ki so izvršili aretacijo Essad paše, so stali holandski oficirji. Essad paša sedaj zopet zatrjuje, da je popolnoma nedolžen, česar mu pa nihče več ne verjame. V Draču samem vlada sedaj mir, toda . bližini mesta se nahajajo močne albansia vstaške čete. Avstrijski in italijanski poveljnik Imata vsekakor veliko premalo čet, da bi si jih upala napasti. Zatrjuje se, da sta radi tega že brzojavila za pomoč in da je avstrijska pomorska divizija že dobila ukaz, naj odpluje proti albanski obali. Tudi iz Brindisija je odplulo več italijanskih ladij proti Draču. S tem se začne zopet nevarno poglavje v zunanji politiki, ki bo mir zelo vznemirjala. Govori se, da Essadovi mnogoštevilni pristaši hočejo s silo dobiti svojega voditelja nazaj. O boju med Essad pašo in kneževo stražo. Poročajo iz Drača 19. t. m. Knez je po daljšem posvetovanju z ostalimi zaupniki odredil, da naj gre takoj častnik holandske žandarmerije s precej močnim oddelkom k Essad paši in naj zahteva od njega, da naj odpusti svojo telesno stražo in izroči orožje. Essad paša je ugodil povelju častnika in je ukazal' telesni straži, da je odložila puške. Ko so pa hoteli orožniki te konfiscirane puške odnesti, je Essad paša dal nenadomasvojim ljudem ukaz, da naj vzamejo zopet svoje orožje. Ta ukaz, ki se je bliskoma izvršil, je izne-nadil vse navzoče. Takoj nato je pričela telesna straža Essad paše streljati na narodne gardiste. Tudi ti so začeli streljati in vnel se je pravi boj v okolici hiše Essad paše. Kmalu nato je začela streljati na Essad pašino hišo tudi baterija, katero so pripeljali prejšnji večer skrivaj na sosedni hrib. Ko je Essad paši uvidel, da je izgubljen, ko se je en del njegove hiše že porušil vsled krogelj od baterije, za katero ni niti vedel, je ukazal svojim ljudem, da so odložili orožje in se je udal. Vjel ga je oddelek avstrijsko-ogrskih in italijanskih mornarjev, ki so ga odpeljali v vladno palačo. Essad paša, ki je bil oblečen v uniformi generala je vzel s sabo tudi svojo ženo. — V boju med gardisti in četo Essad paše je bil en gardist ubit veliko pa jih je bilo težko in lahku ranjenih. Listek. Talisman. (Dalje.) »Jaz pa mislim«, je dejal kralj Rihard, »da puščavnika bolj skrbi varnost Svete Dežele ko njegovo odrešenje.« »In radi tega je strahopetna politika tega puščavnika podobna oni teh ničvrednih knezov, ki pozabljajo na svoje vi-težtvo in vero in so odločni le takrat »ke-dar gre za umikanje, in ki bi mesto naprej proti Saracenom šli in bežeči pohodili u-mirajoče zaveznike!« Kralj Rihard je bil ves rdeč v obraz in videti je bilo, da trpi ne le od mrzlice nego tudi od duševne razburjenosti. »Laskati se znaš, gospod vitez, to je res,« je rekel,« vendar mi ne utečeš. Se več nego to, kar si mi povedal, moram izvedeti od tebe. Ali si videl mojo kraljevsko soprogo, ko si bil v Egadiju?« »Da bi jaz vedel — ne gospod,« je odvrnil gospod Kenet precej zmeden; spomnil se je namreč na polnočno procesijo v cerkvi na skali. »Vprašam te,« je rekel kralj z resnejšim glasom, »ali nisi bil v kapelici karme-ličanh v Engadiju in tam videl angelsko kraljico Beregarijo in njene dvornice, ki so šle tjekaj na romanje?« »Gospod,« je rekel gospod Kenet, »govoriti hočem resnico kakor v spoved-nici. V neki podzemski kapelici, kamor me je bil puščavnik peljal, sem videl zbor gospa častiti neko presveto svetinjo; ker pa nisem videl njihovih obrazov niti slišal njihovih glasov razun pri pevanju himn, mi ni mogoče povedati, če je bila angleška kraljica mej njimi.« » In ali ti nobena teh gospa ni bila znana?« Gospod Kenet je umolknil. »Vprašam te,« je rekel Rihard vzdig-nivši se na komolec, kot viteza in moža poštenjaka — po tvojem odgovoru bom spoznal, koliko čislaš to dvoje ali si ali nisi poznal nobene gospe v tej družbi pobožnih žensk?« »Gospod,« je rekel gospod Kenet, a ne brez obotavljenja,« lahko bi ugibal.« »Pa tudi jaz bi lahko ugibal,« je rekel kralj in resnobno nagubančil četo, »a je dovolj. Dasi si leopard, gospod vitez, varuj se dražiti levovo taco. Poslušaj me — zaljubiti se v luno, bi bilo pač samo bedasto dejanje, ali skočiti z visokega stolpa, da bi prišel v njeno bližino, bi bila pa samomorilna blaznost.« Tisti hip so se začuli v zunanji sobi glasovi in kralj je hitro zopet navzel svoje navadno obnašanje ter je rekel: »Dovolj — pojdi — hiti k Devoju ter ga pošlji sem z arabskim lečnikom. Svoje življenje dam za sultanovo zanesljivost! Samo, da bi se odpovedal svoji krivi veri in pomagal bi mu pognati ta zmeček Francozov in Avstrijcev iz njihove zemlje in bi bil prepričan, da bi on Palestino prav tako dobro vladal kakor ko so bili njeni kralji maziljeni od nebes,« Vitez z leopardom je odšel in takoj za njim je komornik oznanil deputacijo svetniškega zbora, ki se je prišla oglasit pri kralju. »Dobro je, da priznavajo, da sem še živ,« se je glasil njegov odgovor.« Kdo pa so ti častiti odposlanci?« »Veliki mojster od templarjev in marki z Montserata.« »Naš francoski brat ne ljubi bolniških postelj,« je rekel Rihard, če bi bil Filip bolan, bi bil jaz že davno stal pri njegovi bolniški postelji. Jocelin, popravimi posteljo, razmetana je kot razburkano morje — podaj mi ono jekleno zrcalo — in mi počeši lase in brado. V resnici so bolj podobni levji grivi nego lasem krščanskega človeka — prinesi mi vodo.« »Gospod,« je rekel trepetajoči komornik,« lečniki pravijo, da utegne mrzla voda biti vsodepolna.« »Vrag vzemi te lečnike!« je odvrnil vladar,« ako me ne morejo ozdraviti, ali misliš potem, da jim bom pustil, da me mučijo? Pa daj,« je pristavil, ko se je bil umil,« da častiti odposlanci vstopijo, zdaj pač ne bodo videli, da je bolezen naredila Riharda nemarnega glede svoje osebe.« Sloviti mojster templarskih vitezov je bil visok, droben, od vojske utrujen možak mirnega, a prodirajočega pogleda. Konrad Montseratski je imel mnogo prijetnejšo zunanjost nego tovariš, ki je bil ž njim. Bil je zal človek srednjih let, drzen v boju, moder v zboru, vesel in go-lanten ob prazniških časih; na drugi strani pa so ga dolžili omahljivosti, ozkosrčne-ga in sebičnega častihlepja, da goji željo razširiti svojo veljavo ne oziraje se na blagor palestinskega kraljestva in da išče z zasebnimi pogajanji s Saladinom svoje lastne koristi v škodo krščanskih zaveznikov. Po pozdravu in odzdravu je marki z Montserata pričel z naštevanjem vzrokov njihovega obiska in je rekel, da so ju poslali skrbni kralji in knezi, ki so tvorili posvetovalni zbor križarjev,« da poizvedo o zdravju svojega velikodušnega zaveznika, hrabrega angleškega kralja,« »Znana nam je važnost, ki jo zborovi vladarji pripisujejo mojemu zdravju,« je odvrnil angleški kralj,« in se zavedamo, koliko so morali pretrpeti, ko so štirinajst dni brzdali vso svojo radovednost glede tega, nedvomno iz bojazni, da ne bi povečali našo bolezen stem, da bi kazali svojo skrb za to.« (Dalje prih.) Iz naše organizacije. Glasnik „Slov. feršč. soe. zveze". Batuje - Selo. Prih. nedeljo takoj po blagoslovu bo važno predavanje v izobr. društvu. Pride predavatelj S. K. S. Z. iz Gorice. V Solkanu bo dne 24. t. m. koj po blagoslovu predavanje dr. Breclja »O j e-t i k i« v prostorih gosp. Al. Mozetiča. Št. Ferjan. Katoliško bralno društvo v Št. Ferjanu priredi dne 12. julija prvo javno tombolo, združeno z ljudsko veselico. Podrobnosti objavimo pravočasno. Ze sedaj pa opozarjamo bližnja društva, da na ta dan ne prirejajo veselic. Ta prva briška prireditev obeta, kakor je soditi po pripravah in po sklošnem zanimanju v Brdih biti nekaj nenavadno lepega. Gaberje. V spomin 5001etnice ustoli-čenja vojvod na Koroškem priredi katol. slov. izobraževalno društvo v Gabrji svojo drugo veselico na binkoštni pondeljek, 1. junija 1914. Ob 4. uri pop. Vspfflred: 1. Aljaž: »Ne zveni mi«. Zbor. Ustoličenja koroških vojvod. Govori jurist Zavadlav. V. Vodopivec: »Pesem Slovenski Straži«. Zbor. S. Gregorčič: »Oljki«. Dekgamaci-ja. Fr. Ferjančič: »Planinarica«. Zbor. Dr. Krek: »Tri seste«. Vesela igra v treh dejanjih. Iv. pl. Zaje: »Večer na Savi«. Zbor. Na vsporedu je petje in igra. Vstopnina: Sedeži 1 K, stojišča 50 vin, otroci 20 vn?. % Odbor. V Črničah priredi K. S. Izobr. društvo dne 14. junija prav lepo veselico. Naša mladina. Pomladni izlet brljsklh Orlov v Kozano V nedeljo dne 17. t. m. je imelo brij-sko svoj javni nastop v Kozani na dvorišču g. Prinčiča. Kozana je bila ta dan praznično napravljena. Vihrale so troboj-nice iz oken in ob vhodu v vas. Veselični prostor je prikupno prirejen ter ograjen z zelenjem in zastavami. Pred sv. mašo se je vršil ljubezniv sprejem raznih odsekov brijskega okrožja. Sv. maše ob desetih so se udeležili korporativno brijski Orli z brati Orli iz Mirna, ki so že došli tudi zjutraj. Prelep cerkven govor je imel domači g. kurat Blažko, ki je med drugim tudi o-menjal čednosti in kreposti, ki morajo krasiti katoliškega fanta. Po sv. maši se je zbralo poleg Orlov dokaj občinstva. Zborovanje je otvoril predsednik Podzveze br. Dr. Ivo Č e s n i k, povdar-jal pomen javnega nastopa ter pozdravil g. poslanca župnika R o j c a m vse brate Orle ter druge udeležence. Zboiovanju je predsedoval brat Kraševec iz Meda-ne. Na shodu je govoril in pozdravil g. poslanec R u j c ter povdarjal, da se mora Orel boriti za verske in narodne svetinje, za kar je žel pritrjevanje. Nato je govori! dr. Ivo C e s n i k o narodnem boju, katerega bijemo Slovenci, ziasti z močnim sosedom Italijanom. Opisoval je žalostne razmere Slovencev. Njegovim izvajanjem je sledilo burno priti jevanje. Na njegov poziv, naj pokažemo tudi dejansko ljubezen do obmejnih Slovencev se je nabralo za Slovensko Stražo K 25. Popoldne so prišli še zastopniki Srednjevipavskega in goriškega okrožja, tako, da je bilo skupno v kroju okrog 120 izletnikov. Javni nastop se je vršil ob 4. uri popoldne v lepem in vzornem redu. Vreme se je hotelo nekaj pokaziti, toda pred nastopom je nehalo deževati, da se je mogel nastop vršiti nemoremo v vzornem redu. Natančno oceno o nastopu prinese »Mladost«. Omenjamo le, da so se izvajale vaje s palicami, kar je za nastope nekaj novega. Precizne so bile vaje na drogih. Nastop je pokazal velik napredek v tehničnem oziru, za kar gre vsa čast telovadcem in načelniku okrožja. Po nastopu je j govoril g. poslanec Rojev svojem in v imenu g. poslanca F o n a o gospodarskih, verskih in narodnih načelih »Orlov«. Nato se je vršila prosta zabava s petjem in godbo 47 pešpolka. Slavlja so se udeležili g. poslanec F o n z gospo soprogo in hčerko, poslanec Ro j c, g. župan O b 1 j u b e k z družino, g. K o p a č iz Gorice z družino, čč. gg. duhovniki iz Kozane, Biljane, Vi-polž, Kožbane itd. Zlasti so bili v ogromnem številu pri nastopu Kozanci. »Orlom« kličemo: »Pogumno naprej!« Vrlim Kozancem pa izrekamo iskreno zahvalo za prijazno gostoljublje. Nazdar! Zgonik. Marijina Družba v Zgoniku priredi v nedeljo dne 24. t. m. ob 5. uri pop. na župnijskem dvorišču veselico. — Na vsporedu je petje, tamburanje, dekla-macija, šaljivo srečkanje in Silvin Sar-denkova igra: »Skrivnostna zaroka.« Zadružništvo. Volče. Kmečke hranilnice in posojilnice v Volčah redni občni zbor bo na bin-koštni pondeljek t. j. 1. junija t, I. v društvenem prostoru po blagoslovu popoldne po tem redu: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Prečitanje in odobrenje računa za I. 1913. 3. Poročilo o reviziji. 4. Slučajnosti. Načelstvo vabi člane, da se udeleže zborovanja. — Načelstvo. Črniče. »Hranilnica in posojilnica v Črničah« bo imela v uradnih prostorih dne 7. junija redni občni zbor s sledečimi točkami: 1.Poročilo letnega računa, 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti. Načelstvo. Komen, Občni zbor Kmečke hran. in posojil, v Komnu, reg. zad. z neomejeno zavezo bode dne 7. junija 1914 ob 4. pop. v Komnu v prostorih hšt. 25. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev letnega računa 1. 1913. 3. Izvolitev načelstva in nadzorstva. 4. Revizijsko poročilo. 5. Morebitni predlogi. Načelstvo. 1 Steckenpferd- Itlijnomle ~nato milo prej ko slej neutrpno za oskrbo polti in lepote. Fri- { znana piama. Po 80 h poviod. 1 IX. avstrijski vinorejski kongres se bo vršil v Gorici od 5. do 13. septembra. Združen bo z razstavo vinarskih in kletarskih strojev ter orodja, z razstavo grozdja in sekundarnih trtnih pridelkov. Namen te razstave je, da se seznani tudi širša javnost z uspehi teoretično-praktičnih novosti, ki so se uvedle v zadnjih letih pri vinoreji, kletarstvu in pri izkoriščanju sekundarnih trtnih pridelkov. Okolnosti, ki so bile merodajne za to, da se je izbrala Gorica, kot naravno središče eminentno kmetijske dežele, za sedež vinorejskega kongresa, naj uplivajo tudi na to, da bo udeležba na razstavi častna, bodisi od strani razstavljalcev, bodisi od strani obiskovalcev, ki bodo lahko videli na razstavi najkoristnejše pridobitve zadnjih let na tem polju. Pripravljalni odbor se obrača z nujno prošnjo do vseh izdelovalcev vinarskih in kletarskih strojev in tozadevnega orodja, strojev in orodja za izkoriščanje sekundarnih trtnih pridelkov, do vseh sličnih podjetij, društev in sploh do vseh, ki se zanimajo za to prireditev, da razstavijo svoje izdelke in pridelke v svrho, da doseže razstava v polni meri svoj, v dvojnem oziru velevažen namen. Razstava bo obsegala sledeče oddelke: I. Oddelek: Vinarski stroji in vi-varsko orodje. II. Oddelek: Kletarski stroji in kle-tarsko orodje. III. Oddelek: Grozdje za stikanje in namizno grozdje. IV. Oddelek: Sekundarno izkoriščanje trte. V. Oddelek. Znanstveni spisi. — Učna sredstva. — Književnost. Vzorci prošenj za pripustitev k udeležbi se dobijo pri pripravljalnem razstavnem odboru (Gorica, deželni dvorec). Razstavljalci plačajo primerno pristojbino za prostor; pri tem so izvzeti le znanstveni zavodi. Predmete, razstavljene in razdeljene v zgoraj navedene oddelke, presodi in obdari posebna jurija. Pripravljalni odbor sestavi seznam razstavljenih predmetov; v njem se navedejo imena le onih razstavljalcev, ki se pravočasno priglasijo. Razstavljalci, ki želijo objaviti v seznamu svoje trgovske oglase, naj to naznanijo istočasno s prošnjo za pripustitev k udeležbi. Pristojbine za oglase se objavijo v razstavnem opravilniku. Razstavni odbor bo skušal doseči posebne olajšave za prevažanje predmetov, ki so namenjeni za razstavo. Častiti duhovščini! »Vzajemnost — do onkraj groba«. Duhovniški list »Vzajemnost« prinesel je v majevi štv. pod gorenjim naslovom članek vlč. g. kurata Jos. Godniča, v katerem izraža željo naj bi kedo izmed duhovnikov sestavil seznamek vseli umrlih duhovnikov na Slovenskem, ki naj bi bil po posameznih dneh v letu tako vrejen, da bi bili zapisani vsi na isti dan vmrli duhovniki, katerih naj bi se spominjali vsak dan pri sv. maši. — Tak »nekrologium« je sestavil vže za, goriško nadškofijo vlč. g. župnik in deželni poslanec Ivan Roječ, v katerem so vpisani po posameznih dneh vsi od I. 1823 do danes vmrli duhovniki; temu nekrologiju je priložen seznam rojstva, posvečenja in smrti vseh od 1. 1850 posvečenih duhovnikov. Rokopis je odstopil g. župnik Kat. tisk. društvu v Gorici, ki bi »Necrologium« rado založilo in izdalo, ako bi se cela izdaja razprodala. Zato vabi »Kat. tiskovno društvo v Gorici« časti-to duhovščino na prednaročbo te knjige ter prosi, da jo vsi čč. duhovniki naroče za se in za vse zakristije. Ako se oglasi dovolj naročnikov bo knjiga tiskana do konca junija t. I. ter bi stala vezana okolu 2 K. — Čč. gg. duhovniki, naj naznanijo hitro po dopisnici »Knjigarni Katoliškega tiskovnega društva v Gorici«, koliko izti-sov naročijo. Ljudski tabor koroških Slovencev. Pret. nedeljo so zborovali koroški Slovenci na velikanskem tabcru v Šmihe-lu pri Pliberku. Zbralo se je 4000 Slovencev od vseh strani Koroške. Govorilo je 5 državnih poslancev mnogo kmetov, duhovnikov in 1 zastopnikov raznih stanov. Nastopil je dvakrat tudi dr. Krek ter prošt Gregor Einspielen Resolucije, ki tirjajo • pravice za koroške Slovence, so bile z ve- likanskim navdušenjem sprejete. Na shod je došlo nad 70 brzojavov, večinoma s Štajerskega. Z Goriškega so bili odposlani na tabor koroških Slovencev naslednji brzojavi: 1.) Koroško vprašanje je važen del jugoslovanskega vprašanja, V tem smislu je neizprosna zahteva vseh Slovencev ta: Sramot koroškega vilajeta v škodo našega narodnega življenja mora biti enkrat za vselej konec. Ne odnehamo prej dokler naše slovensko ljudstvo vso odločnostjo tudi koroški Sloveniji ne pribori boljših časov. Naprej za staro pravdo! Za vodstvo S. L. S. na Goriškem: Jož. F on. 2.) V svojem in imenu svojih tovarišev v deželnem zboru izražam nujno potrebo koncentriranega boja poslancev in ljudstva iz vseh slovenskih pokrajin za pravice naših bratov na Koroškem. Izjavljam, da se morajo krute krivice na Koroškem in tudi drugod streti čimprej, ker to zahteva korist naše monarhije. Avstrija pa bo v nas dobila nepremagljiv zid proti so-vragu s severa in juga. Jožef Fon, drž. in dež. poslanec. 3.) Pozdravljamo boj koroških bratov za staro pravdo! Vaša stvar je stvar vseh Slovencev! Vašemu pravičnemu boju se pridružujemo tudi goriški Slovenci! Z Vami ramo ob rami do skupne zmage! Bog z nami! »Novi Čas«. Poravnajte naročnino! Novice. Visok gost. V ponndeljek se je pripeljal v Gorico ljubljanski knez in škof dr. Ant. Bon. Jeglič. Bil je gost Nj. Eksce-lence kneza in nadškofa dr. Fr. S e d e j a. Cerkvena kneza sta obiskala tudi Sveto goro. V sredo se je ljubljanski vladika zopet odpeljal na Vipavsko, kjer se sedaj vrši birmovanje. Za romanje na Koroško je po deželi mnogo zanimanja. Ponekod se že zelo dobro oglašajo1. Poročajo nam, da se nam žele pridružiti tudi vrli kranjski Vipavci. Dobro došli!. Ker do danes nimamo še v rokah cen iz postaj nad Gorico, jih ne moremo še priobčiti. Prihodnjič pa bo skoro gotovo že vse v redu! Priglašujte pa se takoj, posebno vsi oni, ki stopite na vlak v Gorici! Na delo, da bo naša udeležba sijajna! Duhovska vest. Preč g. št. peterski dekan Gotard P a v 1 e t i č je stopil radi bolezni v pokoj. .Občni zbor Duhovske Zveze bo v četrtek po Duhovem, dne 4. junija ob 10. uri predpoldne v slovenskem Alojzijevi-šču. Vabim vse društvenike. Ako bi ta zbor ne bil sklepčen, že zdaj sklicujem v isti prostor nov občni zbor z istim dnevnim redom na isti dan ob pol 11. uri pred-poldnem, ki sklepa brez ozira na število došlih članov po § 30. točka 4. Dnevni red: 1. Resolucija za kmetijski tečaj na ljudskih šolah. 2. Letno poročilo. 3. Letni račun in proračn. 4. Volitev osrednjega odbora, dekanijskih odbornikov in treh razsodnikov. — Predsednik. Odlikovanje. P. Timotej Deutschel, provincijal usmiljenih bratov, je bil odlikovan z vitežkim križcem reda železne krone lli. vrste. Vojaška vest. Poveljnik 3. armadne-ga zbora feldcajgmajster Kolerus pl. Gel-dern inšpicira 3. armadni kor. Danes dospe v Gorico. Lepa slovesnost v Kronbergu. Iz Kronberga: Predzadnjo nedeljo smo imeli v Kronbergu prav lepo slovesnost. Prišli so prevzvišeni knezonadškoi blagoslovit dva nova stranska oltarja. Oba oltarja sta zares lepo in čedno delo. Kdor pride v Kronberg, naj ne zamudi prilike si ju ogledat. Pri slavolokih je nagovoril Prev-zvišenega g. nadučitelj Vilhar ter mu predstavil občinske zastopnike. Marijina družba in šolski otroci pa so prevzv. nadpa-stirju poklonili dva lepa šopka. Razven Prevzvišenega je bilo pri sv. opravilu zaposlenih devet duhovnikov in trije bogo-slovci. Trajalo je posvečenje skoro tri ure in pol; naposled so nadškof maševali na novem oltarju Prevzv. Srca Jezusovega. Med sv. mašo so peli domači pevci in pevke tako lepo, da so se po sv. maši prevzvišeni nadpastir večkrat zelo pohvalno izrazili o lepem petju in orgljanju. Vse je bilo lepo — le škoda, da nam je dež tako močno nagajal. Pa naj bo, v božjem imenu — bo pa toliko bolj obilna košnja. — Črejšnje lepo zorijo in vsak dan jih nosimo na trg — le gosenice so nam napravile silno občutno škodo. Smrtna kosa. Pri Sv. Luciji je umrl v sredo po noči g. Ignacij K o v a č i č, veleposestnik, po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 75. letu. Pogreb je bil danes pop. Naj počiva v miru! Izzivanje. Pri občinski seji mestnega starešinstva prejšnji torek je interpeliral svetnik cvetličar G o r i a n (kakor se vidi, mož s prav toskanskim imenom) glede sokolske veselice 7. junija, župan Bombic (kakor se vidi, zopet mož s prav toskanskim imenom) je odgovoril, da hoče storiti primerne korake, da m e s t o ne bo pro-vocirano. Nam pri tem gotovo ne gre za Sokole, ampak gre le za okolnost, v kateri se bodo tudi Orli ali druga slovenska društva sedaj lahko nahajala. Zato z vso odločnostjo prostestiramo proti izjavi župana goriškega mesta, v katerem je skoraj polovica prebivalstva Slovencev, da govori o provokacijah, in celo trdi, da bi mesto bilo provocirano. Mi hočemo v Gorici biti absolutno enakopravni! In če sme »Lega nazionale« — to ultralaško društvo prirejati v Gorici svoje obhode in vesehce, tedaj sme tudi vsako slovensko društvo iste prirejati. To naj si zapomnijo tudi razni Bombici in Gorjani, ki bi jih niti na svetu ne bilo, če bi jim njih slovenski dedje ali dediči ne dali življenja. Laška nestrpnost. V nedeljo zvečer so se z Orlovske slavnosti v Kozani vračali nekateri Orli iz Gorice in Vipavskega po južni železnici. Ko so vstopili v Moši, so že kričali goriški laški kričači na nje. V Gorici so se seveda drli še bolj in zagotavljali, da je Gorica laška ter da bi oni najrajši videli, da bi vse Slovence zlomek vzel. Ker pa ne eno ne drugo ni mogoče, naj bi Lahi lepo mir dali in se spodobno obnašali. Potem bi jim morda še kdo verjel, da imajo v sebi kaj 20001etne kulture. Tako pa je vsak prepričan, da taki razgrajači nimajo nobene kulture! Cvetlični dan — za Lahe blamaža. Pret. soboto in nedeljo so Lahi priredili cvetlični dan za »uboge dijake.« Razne gospe in gospodične so prodajale cvetko; a le boij gospodom, za ljudstvo se niso zmenile. Iste dni je bil1 tudi slovenski cvetlični dan za razširjenje šole na Blanči. In tu se je lahko videlo, v koliko Slovenci presegamo Lahe. Lahi so imeli čistega dobička K 1794.79, Slovenci pa 2135 K. - Zmaga S. L. S. na Kranjskem. Pri dopolnilni volitvi za državni zbor na mesto pok. dr. Žitnika je v torek bil izvoljen kandidat S. L. S. dr. Lovro Pogačnik. I Liberalni kandidat postojnski župan Lav-! renčič je propadel. Dr. Pogačnik je dobil | 5130 glasov, Lavrenčič pa 4223 glasov. O Beneških Slovencih se v italjanskih listih mnogo čita. Neki učenjak C a n i-s t r e 11 i, ki razmere ined beneškimi Slovenci dobro pozna, pravi, da so se od zadnjega ljudskega štetja pomnožili, j Štejejo sedaj 36.000 duš. Množe pa se zato, ker živijo zelo n r a v n o. — Tako sodi o Slovencih v Benečiji italijanski učenjak. Kaj sledi iz tega za nas? Ce se naš narod ne bo držal nravnih resnic katoliške vere, bo moral propasti. Celo malo številce Beneških Slovencev nas uči, da se množi in krepi le oni, ki nravno (krščansko) živi. Prvo sv. obhajilo v Tolminu. 107 otrok je prejelo zadnjo nedeljo prvo sv. obhajilo v Tolminu. Strelska društva so se ustanovila v Cezsoči in Srpenici na Bovškem. Pravila je namestništvo že potrdilo. Cerkveni shod v Davči bo letos mesto zadnji dan maja binkoštni pondelejk, t. j. 1. junija. Ker bosta že binkoštno nedeljo proti večeru in bink. pondeljek spo^-vedovala dva č. gospoda in bodo dve sv. maši, bo lepa priložnost prejeti sv. zakramente. Shod čebelarjev v Gorici. Vabimo vse čebelarje goriške dežele, da se vdele-že na binkoštni pondeljek dne 1. junija t. 1. ustanovnega občnega zbora, ki se vrši o-menjenega dne ob 10. uri predpoldne v Gorici v gostilni pri »Jelen.}«. Pridite na shod vsi čebelarji, da si ustanovimo lastno deželno društvo po zgledu Kranjske, Štajerske in Koroške. Društvo jugosl. uradnikov denarnih zavodov skupina za Gorico, katere ustanovni občni zbor je bil v sredo 13. t. m. naznanja, da s? je konstituiral sledeči od- bor: Načelnik: Svit. P r e m r o v. Podn; čelnik: Artur Jakše. Tajnik: Ivan Jerma Blagajnik: Jos. Andrejs. Odborniki: F Bitežnik, Vikt. Črnko. Preglednika: Alo ' Bajec, I. Knapič. Zgodnji roji. Pos. Petru Mervič iz (; zeljana so rojile čebele že 16. in 17. maj Ker je letos še vedno hladno vreme so | roji gotovo eni prvih. Za stavbene tvrdke. Deželni cdbosestnika Jožefa B a t i č iz Stračic, ki je /ozil gramoz iz Soče. Mož je imel med iialivom odprt dežnik in strela je udarila r dežnik ter ubila moža. Velik naliv smo v Gorici imeli v pon-[leljek popoldne. Poročajo nam, da je ponekod voda tako narasla, da je odnašala pelo brzojavne drogove, ki so ležali po larkih. Radi prazne denarnice — zaprt. 28 •etni Jožef B a t i č je prišel v pondeljek v prostore tukajšnje tridentinske banke, češ la bi rad govoril z ravnateljem. Tega si-:er ni dobil, pač je našel denarnico in jo ¡jobasal seboj. Toda, oj smole, denarnica e bila prazna! Batič seveda ni bil v zadregi. Denarnico je prodal za 1 krono. V orek so ga aretirali in je slednjič priznal, ;la je on vzel denarnico." , Obsojen slepar. Josip Mohorič, 1. 1869 rojen v Idriji, je menil, da bo lahko dobro živel na stroške drugih. Odpravil se je nekega dne na pot, preskrbljen z neko listino, ki naj bi bila pooblastilo tvrdke Jelene v Trstu, in hodil od kraja do kraja 1 in povsod je dobil lahkoverneže, katerim je izvabljal svote od 60 do 100 K. Pri obravnavi, ki se je vršila v Gorici te dni, je tajil vse; toda priče, oškodovanci, so ga spoznali in pričali proti njemu, vsled česar je bil obsojen na 11 mesecev ječe. Ogledu^tva je osumljen 211etni kovač : Jož. Gasparazzo iz Verone, a bivajoč v j Gorici. Seveda je zaprt. Zopet eden iz bla-; žene in prijateljske Lu! je. Umrli so v Gorici: P. Kuštrin dninar, iz ! Lokovca 521.; Jož. Gorjanc, iz Bodreža go-! stilničar 51 1.; Terezija Humar 42 1. iz Za-\ belj; Zofija Abramič 5 1. iz Gorice; Amalija Pivic iz Višnjegore, 81 1.; Rudolf Sitar, učenec 7 1. iz Senika; Franc Furlan 25 1. iz Gaberji. Tržne cene so na tuk. trgu bile: Dne 18. maja: Češenj je bilo 220 kvintalov po 44 K; jagod 1.20 kvint. po 140 K; graha 50 kvintalov à 38 K, špargljev 10 kvint. à K 120.—. Dne 22. maja: Češenj 70 kvintalov à K 80, jagod 0.90 kvintal à K 140, graha 70 kvint. à K 34, špargljev 15 kvint. à K 100, krompirja 3 kvintala à K 32. Cena moki, žitu in drugim pridelkom ' à 50 kil) so bile naslednje: Moka: Št. 0: 21.90—22.25 K; št. 1: 21 21.70 K; št. 2: 20.50—21.20 K; št. 3: 1950—20 K; št. 4: 19. -19.60 K; št. 5: 18.20—18.70 K; št. 6: 17.70—18.20 K; št. 7: 16.50—17.20 K. O-trobi drobne 5.75—5.85 K, debele 6.15 do 6.40 K. Pšenica: slovaška 13.90 do 14.45 K, romunski 14.10—14.55 K; rž: slovaška 10.70- 11.20 K, nižjeavstr. 10.50 do 10.90 K, ogrska 11—11.20 K; j e čm e n avstrijski 8.50—8.75 K, za krmo 7.25 do 7.75 K; Koruza: 7.80—8.15 K; činkvan-tin 9.50—10 K; oves: ogrski 8.55—8.90 K, moravski 8.15—8.65 K; ajda: 11.25 do 12 K; laneno seme: 14—15 K; krompir: 3.10—3.25 K, nov 8—8.50 K; seno: ogrsko 4.35—4.45 K, štajersko 4.80—5.20 K; slama: pšenična 1.85 do 1.90 K, ržena fina 3.40—3.50 K. Rojstvo, življenje in trpljenje Jezusa Kristusa se predstavlja te dni v kinematografu Central Bio. Včeraj je bilo ljudstva natlačeno polno. V sredo so bili navzoči tudi nekateri čč. gg. duhovniki, ki so izjavili, da je ta predstava nekaj velikanskega in prav pripravna za šolsko mladi-! no. Zato je oglašenih že več šol za obisk ; tega filma. Predstava se bodo dajale do I 28. t. m. v s a k i d a n. V nedeljo 29. t. m. bodo predstave celi dan. Vojaška godba bo igrala cerkvene skladbe največjih muzikalnih mojstrov, n. pr.: Verdi: »A-gnus Dei«. Mascagni: »Prizori v cerkvi« iz opere »Cavalleria Rusticana«. Wagner : »Molitev« iz opere »Lohengrin«. Händel: »Largo«. Rossini: »Arija iz »Stabat Mater«. Bach-Gounod: »Ave Marija«, meditacija za violino, harpo in orgije. Harpa- solo. — Stvar je res vredna, da si jo vsakdo ogleda! Lepo se čita današnji oglas »Slovenske Straže«, s kojim se naročnikom turške srečke obetajo glavni dobitki po 400.000 in 200.000 zlatih frankov. Opozarjamo! Listnica uredništva. Dopisniku z Vipavskega, ki nam poroča o policijski uri, obč. redarjih in orožnikih, sporočamo, naj nanp naznani natančno kraj, kjer orožniki ne vrše svoje dolžnosti. Ne da bi vedeli za kraj, ni mogoče priobčiti. Torej pošljite ime kraja, kjer so neredno-sti. Pozdrav! Škocjan: Za danes premalo prostora. Stvar preveč dolga. Pozdrav! — Kobarid: Kako je županstvo v Kobaridu oddalo zgradbo ko-sarne, pri kateri bodo zaposleni zopet Lahi in kako je nekdo ponudbe odpiral in kako se je potem lahko stavila nižja ponudba — vse to je res zelo, zelo zanimivo. Toda žal — podpisali se niste in zato ne priobčimo. Brezimnih dopisov ne pri-občujemo. — Rojan: Danes nemogoče. Prihodnjič! Trst in Istra. Kdo dela razdor v Istri? Dne 14. t. m. je imelo učiteljsko društvo koprskega okraja svoj občni zbor v Ricmanjih. Med drugim so tudi razpravljali, kako naj učitelji nastopijo pri bližajočih se deželnozborskih volitvah. Seveda bi moralo biti vsako tako razpravljanje odveč; kajti »Politično društvo za Istro« je že postavilo svoje narodne kandidate, za katere moramo iti v boj mi, Slovenci in Hrvati. Pa kaj, hudirja, mladim učiteljem-petelinčkom niti »politično društvo« ni več merodajno, je preveč »klerikalno«, ker je postavilo med kandidate nekaj starejših, za blagor istrskih kmetov osivelih duhovnikov. In sklenili so: »far« Škrbec mora pasti; mi kandidi-rajmo proti njemu Andrejašiča. Da bi kmeta zaslepili so si zmislili to pretvezo : »Kmeta treba voliti; Andrejašič je kmet.« Zdaj sta namreč kandidata učitelj Valen-fic in duhovnik Škrbec; torej meža iz stanov, ki delata najbolj za blagor naše Istre: učitelj in duhovnik. Ta, zadnji pa jim ne gre v želodec. Učitelji da bi volili ta črnega!? Rajši naj se Istra podere. Namesta Škrbca, — kmeta. Tu pa treba omeniti, da bi radi kandidirali učitelja Venturinija, pa ne gre tako lahko, ker je že Valentič učitelj. Seveda jim je Valen-tič tudi preveč »črn«, pa ga tolerirajo kot stanovskega tovariša. Zato mora pasti Škrbec. Andrejašič pa je, kakor se čuje, skozi in skozi liberalen in nevešč italijanščine, ki je za deželnozborskega poslanca žalibog potrebna. Iz tega se vidi kdo dela razdor. Prepir izzivljajo torej učitelji. Tako so začeli tudi na Kranjskem. Drugače po društvih in veselicah vpijejo in se zavzemajo za edinost in narodnost, se boje »kranjske« politike, kakor vrag križa.Na, istrsko ljudstvo, zdaj pa vidi kdo ruši v Istri narodno edinost, kdo dela razdor. Tako so napolnjeni z fanatičnim sovraštvom proti duhovščini, da ne morejo poleg kandidata učitelja trpeti kandidata duhovnika. Radovedni smo, kaj poreče k temu nastopu učiteljev »Edinost«, ki je pred kratkim popolnoma prav poživljala duhovnike in u-čitelje v Istri naj med ljudstvom delajo za narodne kandidate. Zdaj bo tudi »Edinost« lahko uvidela kdo ruši narodno edinost. Nas z druge strani veseli ta korak; bodo ljudje vsaj spoznali, da hočejo nekateri u-čitelji biti le na vrhu kakor olje, ter vprašamo, ali nimajo učitelji na svojih sestankih drugega opravila, kakor postavljati proti kandidatom »Političnega društva« kandidate »učiteljskega društva«, in od kadaj naj je »Učiteljsko društvo« mero-dajno zato. Pri vsakem sestanku si kaj posebnega privoščijo. Pri predzadnjem, ki je bil v adventu, so namreč učiteljice in učitelji plesali v krčmi na orkestron; in tako dajali zgled ljudem in otrokom. V adventu se med pravimi kristjani ne pleše. Pravi vzgojevatelji bi morali vedeti to. Tako nastopite pri volitvah dve stranki: učiteljska in narodna stranka. V nedeljo, 24. t. m. bo v Boljuncu vol. shod, kjer bodo učitelji gotovo »stavli dol« Škrbea, »gor« pa Andrejašiča. Volilno gibanje v Istri. Matej Š k e r-b e c, župnik-dekan, kot kandidat za II. kmečko Kopersko kurijo sklicuje sledeče volilne shode: 1. Dne 17. t. m. popoldan; v Koštabo-ni in Pučah; 2. Dne 21. t. m. popoldan v Šmarjah lin Gažonu; 3. Dne 24. t. m. popoldan v Pomjanu; 4. Dne 1. junija popoldan v Št. Petru, Nova vas, Padena. Na volilnih shodih Koštabona, Puče, Šmarje in Gažon so se od zbranih volil-cev sprejeli od »Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri« proglašeni kandidatje: Matko M a n d i č, Matej Š k e r b e c, Josip V a 1 e n t i č. Novice iz Šmarij pri Kopru. Dne 1. maja t. 1. je dovolilo c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu, da se izločijo kraji Šmarje, Gažon, Sergaši, Krože-ra in Pademo iz dostavljavnega okrožja poštnega urada v Pomjanu ter priklopijo dostavljavnemu okrožju pošt. urada v Kopru; po domače rečeno, smo zdaj prebivalci katastralnih občin Šmarje in Gažon .pod kopersko pošto. To pa nekaterim ni vseč, ker jih ljubezen vleče le v Pomjan; Ioni že vedo, zakaj. Ampak pravica je (zmagala in upamo da bo v doglednem ča-|>u vsem nezadovoljnikom sapa pošla. — Pozabili smo Vam bili poročati, da smo iabliajali v Šmarji od 18. do 20. marca klovesno tridnevnico, ali mali inisijon, ki fce je prav dobro obnesel. Vodil ga je preč. r- Klement Grampovčan, sloveči inisijonar sv. Gore, ki je imel vsak dan dva govora - Farani so se prav pridno in v obilem številu udeleževali slovesnosti. Zadnji dan smo imeli celodnevno češčenje presv. R. T. S pomočjo sosednih preč. gg. duhovnikov je bilo spovedanih 847 ljudij, svetih obhajil je bilo pa čez 900. Srčna zahvala vsem, zlasti gospodu patru Kle-mentu! Izgubili smo g. Miroslava P e č a r i č, učitelja na Gažonu. Prestavili so ga v Podpeč. Ljudem se toži po njem, ker je bil mož na svojem mestu, vnet za šolo in dober vzgojitelj mladine. Na njegovo mesto je stopil g. I v. B e n č i č, do-sedaj v Ospu. Dne 21. maja smo imeli volilni shod za deželnozborske^ volitve v Šmarji. Govoril vč. g. Matej Š k e r b e c dekan, ki je kandidat za kmečke občine, potem pa jednak shod v Gažonu; a 17. maja je imel g. kandidat Škerbec shod v Ko-štaboni in na Pučah. Bog daj, da store vo-lilci vsi svojo dolžnost in volijo od polit, društva predlagane kandidate, ki prisega na program pok. velikega rodoljuba Dobrila: vse za vero, dom in cesarja. Trst. Zveza Marijin dom vabi na veselico, ki jo priredi v nedeljo dne 24. maja ob 5. inpol uri popoldne v ulici Risorta 3. Na vsporedu je: Vest al k a, igra s petjem v 5 dejanjih. Slavna obletnica. — Marija — Pomoč kristjanov. Prihodnjo nedeljo, 24. maja, bo ravno sto let, ko se je po dolgoletnem prognan-! stvu papež Pij VIL zopet vrnil v Rim nazaj. Napoleon, mož brez srca, je temu papežu prizadel trpljenja v toliki meri, ka kor nam prejšnja stoletja skoraj nikjer kaj podobnega ne morejo pokazati. Hotel ga je napraviti svojega hlapca, njega, glavarja katoliške cerkve, in zato mu je vzel državo in Rim, odpeljal ga v pregnanstvo in jetništvo in ravnal ž njim kakor s hudodelcem. Neizmerno je moral Pij VIL od Napoleona pretrpeti. A po skoraj šestletnem jetništvu je napočil tudi za papeža, dan rešenja. Napoleon je padel in moral oditi v aprilu 1814 na Elbo v prognanstvo. Papež Pij VIL pa je vstal in se v aprilu in maju vračal iz Francoske skozi Italijo v svoj Rim nazaj. 2 4. maja je praznoval svoj vhod v večno mesto. Bili so to trenutki nepopisno veličastni. Pri Milvijskem mostu, tam kjer je nekdaj Konstantin Veliki stri 1. 312 moč poganstva —, je čakala papeža ob reki Tiberi nepregledna množica. Konje so izpred papeževega voza izpregli in 24 mladeničev iz najimenitnejših rimskih družin je stopilo pred voz ter ga s svilenimi trakovi vlekli proti baziliki sv. Petra in od tu v papeževo palačo na Kvirinalu. Vse ulice, vsa okna, vse strehe so bile polne nepopisno navdušenega ljudstva, ki je papeža pozdravljalo in zopet pozdravljalo, da se je razlegalo do neba. Ljudje so se veselja tako jokali, da mnogi niso mogli niti duška svojim pozdravom dajati v besedah, ampak pokriti s solzami so mahali z rokami, z robci in zastavicami. Vse ljudstvo, ki ga nihče ni mogel pregledati, se je papežu, se je svojemu vladarju, ki je moral toliko groznega od krutega j Napoleona prestati, klanjalo in se vrglo i na kolena pred njim, da bi od njega bla-j goslov dobilo. In on je blagoslavljal! In hvalil božjo previdnost in mislil na Mater Božjo, ki ga je varovala pred sovražnikom in ga tako čudovito pripeljala nazaj. In njej v čast in zahvalo je za ta dan za 24. maj vstanovil praznik, ki je nam vsem znan, praznik Matere Božje. — Pomoči kristjanov. Po svetu. Žena v sanjah spoznala morilca svojega moža. V Saint Fortunato blizu Lyo-na na Francoskem je bil ustreljen lastnik kamnolomov Sereziat od neznanega zločinca. Našli so ga mrtvega na cesti. Morilec je izginil brez sledu. Nedavno pa so ga prijeli vsled ovadbe gospe, ki ga je o-vadila na podlagi sanj, ki jih je imela. Zdelo se ji je, da je natančno videla v sanjah morilca, kako strelja na svojo žrtev. Popisala ga je policiji in policija je res našla človeka, ki je imel pri sebi revolver, s kakoršnim je bil Sereziat ustreljen. Policija ga je aretirala, ker ni mogel dokazati, kje je bil tisto noč, ko je bil izvršen umor. Splošno mnenje je, da je policija dobila storilca. Cesarjevo zdravje je — kakor poročajo z Dunaja — nekoliko boljše. Zato ne bodo več razglašali jutranjih poročil o cesarjevem zdravju. ,f(ovl Čas' prihodnjega tedna. 24. nedelja: 6. povelikon. — Ne d. ev. Jezus govori o pričevanju sv. Duha. — Praznik Marije Pomočnice. Ta krasen naslov vdobila Marija od papeža Pija V. po njegovi zmagi nad Turki pri Lepan-tu (1. 1571). Današnji p r a z n i k pa je postavil Mariji v čast papež Pij VIL Ko se je srečno vrnil iz pregnanstva — Napoleonovega v Rim. S a 1 e z i j a n c i posebno časte Marijo pod tem naslovom. — Češčenje s v. R. Tel. v Št. Andrežu, Kalu in Ročinju. — Danes pred 371 leti je svet zvedel, da se vrti okolu soln-c a in ne na robe, kakor' je prej mislil. Povedal je to znameniti astronom (zvezdo-znanec) Nikolaj Kopernik, ki je umrl današnji dan 1. 1543. Malo ur pred njegovo smrtjo je izšla njegova knjiga, v kateri je ta imeniten nauk napisal in dokazal. Bil je duhovnik in sicer kanonik v Frauen-bergu. — Današnji dan bila rojena znana angleška kraljica Viktorija (1. 1809). 25. pondeljek: sv. Gregor VII. papež umrl v Salernu 1. 1085. 26. torek: sv. Filip Neri, umrl v Rimu 1. 1595. — Danes 1. 34 po Kr. šel naš Odrešenik v nebo. (Spomin smo praznovali prejšnji teden). — Danes pred sto leti 26. maja 1814 umrl v Parizu zdravnik Guillotin, iznajditelj znane g u j 1 o t i n e, ki je sekala v Parizu glave.... — Čudna stoletnica. Vendar ena stoletnica, ki je nobeden ne slavi! — 27. sreda: sv. Magdalena Paci-š k a, dev. in sv. Beda umrl 1. 762 na Angleškem. Danes rojstni dan Danteja — največjega italijanskega pesnika, smrtni dan K a 1 v i n a (1564) ustanovitelja kal-vinske krive vere. — Danes — pred devetimi leti — bili v ruskojaponski vojski premagani Rusi od Japoncev, ki so na današnji dan vničili rusko brodovje. 28. četrtek: sv. Avguštin, škof, »apostol Angleške« umrl 1. 604. 29. petek: sv. M a k s i m, škof. — Žalosten spomin posebno radi tega, ker so danes pred 461 leti. Turki premagali Carigrad (I. 1453) in spremenili cerkev sv. Sofije v turško mošejo, raz katere se žal še vedno šopiri turški polumesec. Kdaj izgine? 30. sobota: sv. Ferdinand, kralj; sv. Feliks I. papež. Zapovedan post! — Danes smrtni dan znanega bogotajca V o 11 e r j a, ki je umrl danes 1. 1778 v Parizu. Smemo ga imenovati patrijarha brez-verstva. Njegova najsrčnejša želja je bila — vničiti katoliško Cerkev. Revček! Ali nisi vedel, da je »peklenska vrata ne bodo premagala«?... Umrl je v popolnem obupu. Cerkev pa upa, ne samo upa, v e r u j e in v e, da je noben Volter — in če jih pride tudi na milijone — ne bo premagal. 31. nedelja: Binkoštni praznik. — Zadnji dan Marijinega mesca — maja, cb enem zarja ravno tako lepega mesca — junija posvečenega božjemu Srcu Jezusovemu. — Po Mariji k Jezusu! — Darovi. Slovenski Straži so darovali: Ant. Marvin, Gorica, 1 K; Anton Kante, Pro-sek, 5 K 25; dr. Ivo Cesnik, Gorica, iz poravnave dr. Brecelj proti »Primorec« 50 K; dr. Matija Lavrenčič, Podgrad, 2 K; Mihael Cenčič, Gorica, 1 K; Nabral g. Leop. Stemberger, Štjak, med domačinci v spomin 5001et. vstolič. 7 K 70; Nabrala g. Lucija Saražin, Trst 5 K 20; Jos. Le-ban, Tolmin, 1 K; županstvo Kojsko 25 K; Ivan Kunšič, kurat, Serpenica, 5 K; Ivan Kenda, kurat, Novaki, 10 K; Josip Petelin, Sežana, 1 K; Ivan Golja, Volče, 3 K; Fran Kranjec, Šmarje, Goriško, 5 K; Jožef Germek, Kobjeglava, 3 K; Jos. Vr-tovec, gostil. Vel. Zabije, iz nabiralnika, 5 K; Kat. slov. izobr. društvo Lokavec, iz nabiralnika, 5 K 15. Knjižnica »Slov. Dij. Zveze«. — G. M. K. je daroval Druzovič, Lira I. zv.; Letopis »M. SI.« za 1. 1910, 1911; Zbornik »M. SI.« XII in XIII zv.; »Zora« letnik XV — XIX.; Mentor 1. I. — III. in »Cas« 1. VI. g. — n — s je daroval: Funtek, Tekma. Vsem blagim darovateljem se iskreno zahvaljujemo obenem pa tudi že kličemo: Živeli posnemovalci! Zdravilna zelišča. Cena 60 vin., po pošti 70 v. Poieg knjige »Naša zdravila« in pa brošure s tabelami rastlin »Zelišča v podobah« je izšla še tretja knjižica te vrste pod naslovom »Zdravilna zelišča«. Ta knjižica je skromna, pa bo zadovoljila vsakega, ki jo bo rabil. Kar si morda zastonj iskal v obširneših zdravilskih knjigah, boš našel v tem kratkem, jedrnatem spisu. Čudil se boš, da je moderna veda pozabila na najboljša zdravilna sredstva, katera je sam stvarnik podaril naravi, da so nam vsak čas na razpolago. Naši stari so jih spoznali in z vspehi rabili, moda pa jih je črtala iz programa; zato kljub svojim neprecenljivim vrlinam nimajo veljave. Ta knjižica bo torej pomagala starim pozabljenim domačim zdravilnim sredstvom zopet do stare zaslužene veljave. Knjižica, katero smemo imenovati zbirko receptov za bolezni, ki najbolj in najpogosteje mučijo ljudi, je dosegla prav izvan-redne uspehe. V Švici, kjer je izšla v nemškem jeziku, so se ljudje kar trgali za njo, v par mesecih se je prodalo do 250 tisoč izvodov. Knjižica se odlikuje po tem, da v kratkih, jedrnatih besedah označuje vsako bolezen, pove, česa se je pri njej varovati in kako naj se je zdravi. Vse te gnjige se dobe v »Knjigarni • Kat. tisk. društva v Gorici, Gosposka u- j lica 2. (Montova hiša). ZAHVALA. Predstojništvo kapuc, samostana v Sv. Križu se prisrčno zahvaljuje vsem u-deležencem pri pogrebu P. GOTTFRIEDA, zlasti še preč. g. črniškemu dekanu, preč. duhovščini, g. pevovodju K. Črnigoju in pevcem za ganljive nagrobnice, izobraž. društvu. Mar. družbi itd. Bog obilno povrni!__. MLADENIČ izučen vrtnarstva, išče službe pri kaki družini kot sluga ali kaj podobnega. Lepa hiša na prodaj, srednje velikosti, zraven njive travniki, gozd in senožeti. Se po ceni proda v trgu Tolminu. Poglasiti se mora pri uprav-ništvu «Novega Časa*. 2W iir ac KUHARICA, voljna sprejeti tudi kako drugo hišno delo, dobi stalno službo pri dobri družini v mestu. Več pove upravništvo. Hlapca sprejme takoj v službo J. Kopač, svečar v Gorici. Blago za birmance in boterce lepo, fino in ceno, priporoča tvrdka Pregrad & Černetič GORICA, Trgovski Dom. Naročite uzorce in modne časopise. Pikfllit lastni Prldelek 1909 'zborno riuUlll blago oddž Maks Ličen, posestnik Rihenberg pri Gorici. ¿uuozaMMi in zoDotenmsii atelje Dr. L Eržen GORICA Jos. Verdi tekališče štev. 37 Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kaučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordinira y svojem ateljeju od 9. ure dop. do 5. ure pop. X L SAMO K10, stane v prvi gorenjski razpošiljalnici Ivan Savnik, Kranj — št. 165. — 4i/j metrov volnenega blaga za eno fino žensko obleko, poljubne barok, 1 zelo fini robec za na gla>ro, 3 lepi žepni robci iž šifona, 2 para močnih ženskih nogovic, 1 svilnat pas in še več drugih različnih stvari za povrh. Ista množina še boljše vrste K 15.— , najfinejše , , 20.— Zahtevajte brezplačno različne vzorce za ženske in moške obleke! Solidno domače podjetje! K Podjetje prve vrste išče za organizacijo in vodstvo o-brata svojega izdelka delavnega človeka. — Poleg visoke provizije dobi za začetek mesečno plačo K 500. Za slučaj zadovoljive delavnosti se napravi neodpovedna pogodba ni daljši rok z rastočo plačo. Vpoštev pridejo le gospodje, ki imajo nastop in poleg tega glavnice v znesku za 10.000 — 15.000 kron. Na binhoštni ponedeljek dne 1. junija 191V v korist „ Kdečega križa" krajevnih skupin —— TRST - GORICA.-----= Botri! Botre! Modna in manufakturna trgovina v-v n TT z v- v Gorica — Gosposka ulica št. 11 ima v zalogi krasilo blago za birmance. — Velika izbera palj-čolanov svilenih trakov, rokavic umetnih cvetlic i. t. d. Vzorci na zahtevo poštnine prosti! Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel „Pri zlatem Jelenu". MOŠKE SRAJCE iz najnovejših uzorcev, narejene in po meri pri Tvrdki Pregrad & Černetič GORICA Trgovski Dom. ŽIVO APNO, dobro žgano, maščobno, izvrstne kakovosti iz solkanskih peči, ki nepretrgoma gore. Sprejemajo in izvršujejo se naročila na lastnih vozeh kakor tudi v kupčevih vrečah potom železnice. Nadaljna pojasnila daje HH SarLte Busolini ZZ trgovina s kolonljalnim In Jedilnim blagom Plazza Corno — Ulica sv. Antona št. 2. da sem svojo Naznanjam, krojaško delavnico preselil s Koma na TEKALIŠČE JOSIPA ŠT. 27 ln ulico BERTOLLIN1 ŠT. 2. Delavnico sem na novo preuredil. Imam v zalogi vsakovrstno blago za moške obleke < Se priporočam preč. duhovščini in si. občinstvu za obilna naročila 1 i Franc Simčič, krojaški mojster. 1 Krasne posvečane slike po vsaki, tudi zbledeli sliki izvršuje v svrho reklame v mesecu aprilu in maju po najnižjih cenah. ODLIK FOTOGRAF. ATELJE Ant. JERKIČ, Gorica. M1HAELJ TURK Gorica — na Kornu štev. 6 Goric priporoča slavnemu občinstvu svojo briv \ nico. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejem; : naročila za rnaskiranje po smernih cenah j Adolf Urbančic, mesar Gorica. — ulica Sv. Ivana štev. 7 — Gorica se priporoča cenjenim odjemalcem. — Naročila v vsaki množini donaša na dom t» ^ navadni tržni ceni. Blago prve vrste! Postrežba točna in solidna! urške srečke!! 6 žrebanj vsako leto. Glavni dobitki v zlatih frankih: 400.000, 400.000, 400.000, 200.000, 200.000, 200.000. Vsaka srečka mora zadeti! PO^Or! Prihodnje žrebanje: 1. JUIlija. = Mesečni obrok 6 kron = Pojasnila daje in naročila sprejema za »SldVBIlSkO StPBŽO« VALENTIN URBANČIČ, Ljubljana 6. Kristusovo rojstvo, življenje in smrt v kinematografu „CENTRA i BI O" v Gorici v hisi Centralne posojilnice. Ta veličasten film je izdelan v krajih kjer je živel in trpel naš Gospod. Predstavljal se bode od 21.—28. maja in sicer vsaki dan od 9.— ll.fdopoldne in popoldan od 3. ure naprej. Delo velikansko, zanimanje v mestu in deželi vsestransko! ===== Pridite v velikih skupinah-! —— Edino moderno 'delavnico L' z električno gonilno silo. toplo priporoča Stolna ulica štev. 7 (župnijski hiši) preč. duhovščini za izdelovanje cerkvene pcsode, orodja in lestencev. Staie posode, orodje, se teme-ljito"prenovijo po kakor mogoče nizki ceni in tudi na obroke. Vse lastnega izdelka. Visoko] ko7stolp} presega vse velikanska vsebina in pomembnost našega novega cenika, ki je pravkar izšel z več ko 1500 slikami. Na vsaki srani opazite nedosežno zmožnost našega velikomestnega podjetja. Še danes pi- šite dopisnico po cenik in dobite ga zastonj. POZOR! Zaradi preselitve POZOR! prodajam od danes naprej različno znano najboljše in popolnoma sveže platneno ——. inbombažasto blago po znižanih cenah 40 H. Walland 40 GORICA GOSPOSKA ULICA štev. 17. Še nikdar tako ugodne prilike za nakup oprem (bal) nevest in gostilničarskih potrebščin Edina, večkrat odlikovana slovenska 11 rdka na Tirolskem, se najtopleje priporoča za izdelovanje kipov, razpel, oltarjev, krlževilf potov itd. itd. itd. Velikanska zaloga sv. raz-pel brez križa ali s križem, zaloga vsakovrstnih slik v najfinejšem olnoti-sku na platno navlečene, v vsaki velikosti in ceni. Cenike pošilja zastonj in franko KONRAD SKAZA umetni atelier za vsa cerkvena dela. S -Ulrich Groden Tirol. - HIŠA 4 prostori in malim vrtom se prodš, v Št. Andražu. Več se izve upr. „Nov. Časa*. Frane Obid, paser v Cerknem se uljudno priporoča č. cerkvenim oskrbništvom za izdelovanje cerkvenega orodja, kakor: m oš t ranče, kelhe, lestence, svečnike i. t. d. Popravlja, prenavlja, pozlačuje, po-srebruje, tudi staro cerkveno orodje. izvršitev! — Zmerne cene! Nedosežuo ! Svetovnoznano ! Orig nalni „Otto" - motorji, lokomobili stoječi mali motorji, premikajoči se s sesalkami. žagami itd. Deutzer Dieselmotorji Doslej 450 visokih odlikovanj! Posebni cenik št. 666 C brezplačno Langen & Woif Dunaj X. Laxenburgerstrasse 53 C. Zaatopstvo za Pri morje je prevzela tvrdka ¡] Herman Turek & C.o, Trst, Via Sanitž 8. „Tresin", najboljša lastika za cepljenje trt. „PadOTa4', najmodernejše škropilnice za trte. „Ideal", najnovejše vrste mehovi za žvepljanje trt. „Triumf", nalfinejša kosa, nadalje velika zaloga raznih mrež in bodeče žice za ograje po nizkih cenah le pri domači tvrdki Pinter & Lenard v Gorici, Raštelj 7 - 9. i\v a\ a\ Traverze, cement, razne pumpe za vino, vodo in gnojnico, ay m ay Priložnost za binkoštit Gorica - VÜGA & C.o - Raštelj št. 16. H Konfekcijsko blago za gospe' 4 vrste -bluz iz krepona in drugega modernega blaga. Vrsta: I- II. III. IV. Kron: 4.50 5.50 10.- 13.— | Svilnata krila v raznih barvah Po K 8.50. Halje (Schlafröcke) po K 6.50 in 8. f awMi,v,,w> Obleke/a gosp. in mladeniče po cenah, ki se ne straše konkurence. Za gospode : II. III. IV. V. VI. Vil. Vrsta I. Kron : 25.— 30.- 35. 40.— 45.- 50.— 60.-Za mladeniče : Vrsta: I. Kron: 12.- 18.- 22,— 25.- II. III. IV. V. VI. Oblekce za deklico in dečke od 3. do 10. leta v izvanredno veliki izberi iz volne, vezene in panama, lepo okrašene s čipkami po jako nizkih cenah : Vrsta : I. II. III. IV. V. VI. VII. Kron: 4.— 5,- 8,- 10,— 12.- 14,- 16.--Pri naročilu teh obleke zadostuje navesti starost. Po želji se pošlje tudi izbera teh obleke franko po pošti. 28.- 32.— Platnene obleke, jopiče „Alpagas", obleke za šport, perilo, kravate itd. itd. Postrežba točna, -m yuga & c.o — Gorica, Rašfel] 16. P ur gaj, Gospodinjstvo. Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila, cena vez. K 2.80 (po pošti 30 v več). Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1901 — 2000 cena K 1.30 vez. K 2 (po pošti 20 v več). Pleivveis-Kalinšek, Slovenska kuharica cena okrajšana izdaja vez. K 3.60 (po pošti 30 v več); velika izdaja s slikami K 6 (po pošti 30 v več). Naša zdravila in njih uporaba v domačem zdravljenju, cena K 1.20, vez. K 1.80 (po pošti 20 v več). „Zelišča v podobah". Cena 60 vin. Ta knjižica precočuje domača zdravilna zelišča v naravnih barvah. Označeno je tudi, katere rastline skrivajo v sebi poleg zdravilne moči tudi strup in katere so nestrupene. Kdor bo s to knjižico v roki iskal zdravilnih zelišč, katerih ne pozna, jih bo brez težave spoznal in našel. [ 1111111111 milu 11111111 m 11 m m......111111 m hiiiiiiii m 11.....i m i« 111111 m« n «i E Velika naloga E pisarniških, sol - = skih in vseh v to = E stroko spadajočih E E - - potrebščin • - E I - - itd. itd. itd. - - = Š1 e b i n g e r, Slovarček nemškega in slovenskega jezika, cena K 1,20, vezan v celo platno K 1.80 (po pošti 20 v več). Nemščina bress učitelja obsega dva dela in sicer : I. del Nemška slovnica za samouke cena K 1.20. II. del Slovensko-nemški razgovori cena K 1.20. — Oba dela skupaj vezana v celo platno K 2.80 (po pošti 20 v več). Dobiva in naročuje se v Knjigarni kat. društva v Gorici (Montova hiša). h.....hiiiiiiii mi mi i m lin m 1111 hm i mm i milimi 'm m m mmiiimii i milili mu hiiiiiiii ii i n i ij 45 H*}' s«4* IIIIII11II11 lili lllll III.....I lllllll 11 lil 11 lil 11111 lllill IIIIIIIIIIIMIMII IIIIIIIIMIIIMIIIMillMIlllllil Knjiga uradnih vlog. Dolžan - Knjiga uradnih vlog. - Cena 3 K, vez. 4 K, po pošti 20 vin. več. Prinaša največjo izbiro sodnih vlog za vse prilike. Knjiga navaja poleg vlog v iz-venspornem sodnem postopanju (varu-štvo, skrbstvo itd.) tudi obrazce vse navadnih civilnih tožb, ki spadajo v področje okrajnih sodišč. Obrazložene so tudi kazenske vloge in silno stroga določila glede poslednje volje (oporoke), katero pojasnujejo mnogi vzorci. Knjiga, ki bo vsakemu, ki ima opravila z javnimi oblastmi, dobrodošla, se dobi v knjigarni „Kat. tiskovnega društva v Gorici (Montova hiša). Raznovrstni kipi, - - - n. pr.: - - - o*3* **** i* . f* iC10* •iV l_l 1111 ■ 1,111111I I11I II ■ II I ■:! I f 11 l.l l.lil ■ l i l I III I ■ I I lil ■ I I 11:11 ■ ■ ■ I I.1III I ■ ■■ Tl i 11 l llll Zemljevid Balkana izdaja 1914, cena K 1.20; = večja izdaja K 1.80 (po pošti 10 v več). Zemljevid Evrope izdaja 1914, cena K 1.50, (po pošti 10 v več). E Presv. Srce fesu- E E sovo, Lurška mati E E - Božja, itd. itd. - E | od 20 cm dalje. | E - - Vsakovrstne - - E druge devociona-- - - - lije. - - - - V a 1 j a v e c, Italljansko-slovenski slovar, cena v platno vezan K 4.50 (po pošti 20 v več). Knjiga o lepem vedenju, cena v platno vez. K 4 (po pošti 30 v več). Kubična knjiga ali hitri računar za tigovce z lesom, cena K 2.50 (po pošti 20 v več). Kubična knjiga za trgovce z lesom. Obsega rezan, tesan in okrogel les vse debelosti računan na čevlje in metre, cena K 5 (po pošti 20 v več).