TIPOGRAFIJA 11 ŽELIMO, DA LJUBITEČRKE Slogan »Želimo, da ljubite čr- ke« je pravzaprav naslov katalo- ga, ki je bil pripravljen ob posta- vitvi razstave »e-a-t« – Eksperi- ment in tipografija (Experiment and Typography). Tipografsko razstavo, ki je predstavljala zad- njih dvajset let delačeških in slo- vaških tipografov, si je bilo mo- goče ogledati med 14. oktobrom in 13. novembrom 2005 v pro- storih Mednarodnega grafičnega likovnega centra (v gradu Tivo- li). Pripravila sta jo grafična obli- kovalca in kustosa Slovakinja Jo- hanna Balušíková Bilak in Čeh Alan Záruba, v Slovenijo pa je prišla v organizaciji Fundacije Brumen iz Ljubljane in Albe De- sign Press iz Prage. Oblikovalca staželela z razstavo enotno predstaviti stvaritve ljudi, ki jih je do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja združevala ena država – Čehoslovaška. Av- torja vidita kot posledico razkola nekoč enotne državeštevilne po- manjkljivosti na kulturnem in izobraževalnem področju. Hkra- ti sta se zavedla, da številni češki in slovaški oblikovalci (vključno z njima) zaradi boljših material- nih razmer ustvarjajo zunaj meja matičnih domovin. Imela pa sta še eno vodilo: predhodna pregle- dna razstava, ki je prikazovala de- lo na nacionalnem tipografskem področju, je obsegala obdobje do množičnega razvoja računalni- štva. Zaradi vsega tega staželela z razstavo prikazati siceršnji ustvarjalni potencial ljudi, ki izvirajo iz teh dežel. Kljub temu da so bili njuni nameni jasni, sta na začetku podvomila, ali bosta sploh imela na voljo dovolj če- škega in slovaškega gradiva za ko- herentno in kakovostno razsta- vo.Še posebej zato, ker ju je naj- bolj zanimalo delo, ki kaže ino- vativne rešitve in tudi eksperi- mentiranje na področju obliko- vanja črk. Razstave nista zasno- vala samo za strokovno, temveč za širšo javnost. Pisave ter njiho- va uporabnost v besedilu so pri- kazane na plakatih (velikosti 1000× 1500 mm). Hkrati pa sta razstavila različno dokumentaci- jo, ki ponazarja njihov nastanek in razvoj (skice, risbe, multime- dijske predstavitve). Razstava je bila prvič predsta- vljena v Brnu na mednarodnem bienalu grafičnega oblikovanja junija 2004. Potem je odpotova- la v Prago, kjer je bila postavljena v muzeju dekorativnih umetno- sti. Februarja 2005 je bila prvič prikazana nizozemskemu občin- stvu na kraljevi akademiji za umetnost v Haagu, nato pa še v Bratislavi in v poljskem Ciezynu. Pričujoča razstava je bila še po- sebej pomembna za slovensko občinstvo – kot je v otvoritve- nem govoru dejala Petra Černe Oven: »Eno od gonil te razstave v Ljubljani je tudi dejstvo, da so bila slovensko, češko in slovaško kulturno okolje v zgodovini te- sno povezana. Le malo ljudi se zaveda, da še posebej na podro- čju tipografije Slovenci dolguje- mo nekaj zanimivih – danes sa- moumevnih – elementov v pove- zavi z našim jezikom in ortografi- jo prav zgodovinskim dogaja- njem na območjih, od koder pri- haja ta razstava. Pogosto namreč pozabljamo, da diakritični znaki, ki nam vsakodnevno povzročajo toliko problemov na računalni- kih, prihajajo prav iz tistih krajev kot ta razstava. Dolžni smo jih Janu Husu, reformatorju, filozo- fu, jezikoslovcu, eksperimenta- torju, ki jih je uvedel včeščinože v 15. stoletju. Slovenci smo spre- jeli diakritične znakešele v tride- setih letih 19. stoletja, in to po le- tih vročih kulturnih in političnih debat. Danes se malokdo zave vrenja, ki je v 19. stoletju obliko- valo današnji slovenski pravopis. Slovenski intelektualci so morali priznati, da je napočil konec za bohoričico, ki je bila do tedaj v veljavi skoraj 300 let. A s čim jo zamenjati? Pojavljale so se različ- ne ideje in zamisli, na kulturnem področju so se spopadali politič- ni interesi; razvili so se popolno- ma novi črkopisi, eksperimenti, kot na primer metelčica in dajn- čica; panslovanski glasniki so za- govarjali celo uvedbo cirilice; ne- Pisava republic avtorja Tomáša Brousila; posodobljena različica pisave publica. TIPOGRAFSKO OBLIKOVANJE 12 Linearna pisava jigsaw, izdelana s podporo tehnologije mnogovrstnih matric, ki jo je oblikovala Johanna Balušíková Bilak. kateri slovenski vizionarji z Ma- tijo Čopom, Francetom Prešer- nom in Janezom Bleiweisom na čelu in ob odločni podpori vodil- nih čeških intelektualcev pa so zagovarjali uvedbo čeških diakri- tičnih znakov.« V prvo razstavno postavitev sta Johanna Balušíková Bilak in Alan Záruba vključila dela 35 av- torjev. Z vsakim gostovanjem razstave dodata kakšnega novega oblikovalca, čigar delo še ni bilo predstavljeno. V slovenski raz- stavi je s svojimi deli sodelovalo 44 oblikovalcev, in sicer: Petr Babák, Martin Bajaník, Pavol Bálik, Johanna Balušíková Bilak, Peter Bilak, Filip Blažek, Daniel Blonski, Tomáš Brousil, Veroni- ka Burian, Emil Drličiak, Luboš Drtina, David Fírek, Karel Ha- loun, Jana Horáčková, Ondrej Chorý, Pavel Jedlička, Andrej Krátky, Petr Krejzek, Klára Kvízová, Monika Laciková, Zu- zana Lednická, Radana Lencová, Pavel Lev, Zuzana Ličko, Miku- láš Macháček, Tomáš Machek, Štepán Malovec, Martina Mare- šová, Daniel Markovič, Julo Na- gy, Aleš Najbrt, Robert V. No- vák, Radim Peško, Marek Pisto- ra, Jirí Rathouský, Radek Sidun, Jan Solpera, Ján Šicko, František Štorm, Martin Šútovec, Michal Tornyai, Josef Týfa, Jana Vaha- líková, Alan Záruba. Za češko tipografsko oblikova- nje je značilno eksperimentiranje že v šestdesetih letih preteklega stoletja, kjub številnim omeji- tvam in prepovedim, ki jih je do- ločal takratni politični režim. Tovrstne rešitve so vidne na knji- žnih ovitkih in filmskih plakatih, ki so jih oblikovali Oldrich Hla- vsa, Jirí Rathouský, Josef Týfa ter kasneje Jan Solpera, Zdenek Ziegler, Rotislav Vanek, Clara Istlerová in Milan Jaroš. Vrhu- nec tega obdobja je tipografska konferenca svetovnega združenja tipografov ATypI (Association Tipographique Internationale) v Pragi leta 1969. Nažalost je tovr- stno oblikovanje za nekaj let za- mrlo. Ponovno je bilo obujeno z gibanjem Typo& v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Po- membno vlogo v češkem obliko- vanju ima Aleš Najbrt. Za name- ne gledališkega propagiranja je izdelal pisavi pražská pĕtka (pra- ška petka) in thomas & ruhller. Prva je bila najprej uporabljena za posterje avantgardnega gleda- lišča Sklep, kasneje pa tudi za za- ščitne znake ter naslove v reviji Reflex. Prvotno je pisava vsebo- vala samo verzalke. Kasnejše zo- ževanje in razširjanje pisave je pripeljalo do nove vrste pisave – nana. Tudi pisava thomas & ruhller (1989) je bila prvotno na- menjena promoviranju perfor- mansov dua Thomas & Ruhller (Aleš Najbrt in Jan Slovák). Ge- neracijištudentov, ki je pod vod- stvom profesorja Jana Solpera študirala na praški akademiji za umetnost in oblikovanje, pripi- sujejo velik doprinos k češki ti- pografski estetiki. Eden teh je Primer razvoja oblikovanja svetovno znane Zuzane Ličko. GRAFIČNO OBLIKOVANJE 13 Petr Babák,čigar pisave so ekspe- rimenti kombiniranja abstrak- tnega in ljudskega. Na njegovo delo pa vplivajo tudi popularne TV-serije. Tako so nastale pisave prkno (deska), rezan (rezan), tr- han (trgan) in šijan (odtočni ka- nal). Ondrej Chorý je za zaključ- no diplomsko delo oblikoval se- rijo pisav (mongoloid, absinth, sauza), ki so izdelane na kaligraf- ski osnovi. Tomáš Machek je iz- delal celotno vrsto pisave, ime- novano type egoist, a vse različice pisave niso digitalizirane. Pavel Jedlička, Marek Pistora, Petr Krejzek, Klára Kvízová, Radim Peško, Karel Haloun se predsta- vljajo z akcidenčnimi pisavami in eksperimentiranjem z njimi. Robert V. Novák, Alan Záruba, Zuzana Lednická, Radana Len- cová, Mikuláš Macháček,Štepán Malovec se predstavljajo z deli, v katerih je vidna tradicija značil- nega češkega oblikovanja. Filip Blažek je pobudnik izdelave sple- tne strani (www.typo.cz), ki ima pomembno vlogo v promovira- nju čeških in slovaških tipograf- skih del ter posredovanju infor- macij in člankov s tipografskega področja. Sodeloval je tudi pri posebni izdaji revije Typo, ki jo je oblikovala Jana Vahalíková. František Štorm je eden najbolj produktivnih oblikovalcev pisav, ob koncu devetdesetih let jih je izdelal že več kot 50. Na razstavi sta vidni pisavi metron in solpe- ra. Slednja je bila izdelana za če- ško centralno banko in v osem- desetih letih 20. stoletja upora- bljena načeških bankovcih. Pisa- va metron je bila originalo izde- lana že deset let prej in upora- bljena za napise praške podze- mne železnice. Njen avtor je bil Jirí Rathouský. Pomemben češki oblikovalec je tudi Tomáš Brou- sil. Njegovi pisavi sta katarine in republic, ki je predelana različica originalno izdelane pisave publi- ca Stanislava Maša iz leta 1974 in je bila uporabljana za komuni- stični časopis Rudé Právo. Obe Brousilovi pisavi izkazujeta po- vezavo oblikovnih značilnosti preteklosti z uporabnostjo v so- dobnosti. Slovaško oblikovanje naj bi (po besedah avtorjev razstave) bilo značilno za zadnjih 80 let. Začet- ki »modernega« slovaškega obli- kovanja so povezani s šolo ume- tnosti in umetne obrti (Arts & Crafts), ki je bila leta 1928 usta- novljena v Bratislavi. Delovala je do začetka druge svetovne vojne, do leta 1939. Eden pomembnej- ših učiteljev na tejšoli je bil Mar- tin Benka. Do leta 1920 je delo- val kot ilustrator in slikar, ukvar- jal pa se je tudi z grafičnim obli- kovanjem in oblikovanjem pisav. Pri svojem ustvarjanju je kombi- niral detajle iz ljudske umetnosti z modernizmom. Slovaki ga imenujejo »oče modernega slo- vaškega oblikovanja pisav«. – Mlajši slovaški oblikovalec Mar- tin Bajaník je izdelal pisavo z imenom benka, ki ne vsebuje samo imena, ampak tudi povze- ma značilnosti Benkovega obli- kovanja. – Na slovaško oblikova- nje sta vplivala tudi Mikuláš Ga- landa in L'udovít Fulla, ki sta tu- di poučevala na šoli, a sta prej študirala v Pragi. Tako sta na Slovaško prinesla praški vpliv avantgardnega oblikovanja. Pou- čevanje oblikovanja se je po dru- gi svetovni vojni nadaljevalo na akademiji za umetnost in obliko- vanje. Kljub temu je veliko Slo- vakov študiralo tudi v Pragi. Eden je Andrej Krátky. Pred raz- mahom široke uporabe računal- ništva je oblikoval pisavo adriq, ki ima kaligrafsko osnovo. Za njeno dokončanje je porabil dve leti, saj jo je digitaliziral s pomo- čjo METAFONT-a (ta pro- gramski jezik je razvil Donald E. Knuth). Naslednja njegova pisa- va je bradlo, ki je bila izdelana po naročilu slovaške banke, vendar pa kasneje banka pisave ni hotela odkupiti. Leta 1995 je nato pisa- vo izdalo podjetje FontShop. Po vrnitvi v Bratislavo je Andrej Krátky vplival na številne mlade oblikovalce, kot so: Peter Bilak, Boris Prexta, Daniel Blonski, Daniel Markovič, Martin Šúto- vec, Johanna Balušíková Bilak. Daniel Blonski in Martin Šúto- vec na razstavi predstavljata akci- denčne pisave. Pisava Daniela Markoviča, imenovana hrana (rob), je osnovana na osmeroko- tniku. Naslednja njegova razsta- vljena pisava je globus, ki jo je oblikoval z namenom omogoča- nja kar najboljše mogočečitljivo- sti. Johanna Balušíková Bilak na razstavi prikazuje tudi linearno pisavo jigsaw, ki je bila izdelana kot pisava mnogovrstnih matric (multiple master font). Peter Bilak je najprej študiral v Bratislavi, nato pa tudi na različnih izobra- ževalnih ustanovah v ZDA, An- gliji, Franciji in na Nizozem- skem. Oblikoval je številne posa- mezne različice pisave ter celotne vrste pisav, na primer eureka, craft, atlanta, masterpiece, holy cow, decoratica, champollion. Na ljubljanski razstavi je vidna pisava fedra, ki jo je nadgradil iz eureke. Eksperimentalne projek- te na razstavi prikazujejo Emil Drličiak, Monika Laciková in Ján Šicko. Prvi izdeluje geome- trijske vzorce, zasnovane na še- sterokotniku. Druga je izdelala Martin Bajaník je svojo pisavo benka zasnoval na delu »očeta« slovaškega tipograf- skega oblikovanja Martina Benke. TIPOGRAFIJA 14 zanimiv projekt »tipografskega virusa« in deformacij, ki naj bi jih ta virus povzročal. Tretji se kot predavatelj na akademiji ukvarja z multimedijskim obli- kovanjem. Med drugim je leta 2004 izpeljal plesni performans z naslovom Calligrapher. Pavol Bálik prav tako poučuje, v svo- jem delu se ukvarja predvsem s problemi, ki nastajo ob uporabi slovaških diakritičnih znakov. Eden takšnih projektov se ime- nuje Diakritika. Nikakor pa ne smemo pozabiti na svetovno uveljavljeno oblikovalko pisav Zuzano Ličko, čeprav ni študira- la ali delovala v svoji matični do- movini. Rojena je bila na Slova- škem, a se je s starši zgodaj prese- lila v Združene države Amerike. Znana je njena pisava z začetnega obdobja digitalizacije, ki jo je iz- delala (leta 1985) za uporabo na računalnikih Macintosh. Je avto- rica številnih pisav ter soustano- viteljica znane tipografske revije Emigre. S svojim delom vpliva na številne mlade oblikovalce v do- movini. Na razstavi je viden ra- zvoj njenega oblikovanja pisav, ki je podrejen tehnološkim zmo- gljivostim in zahtevam: od pisav Skica nastajajoče pisave. Načrt in digitalizacija pisave z METAFONT-om Andreja Krátkyja. Slika spodaj: osnutki pisav. (na primer emperor, universal, oakland, emigre, oblong, lo-res) za zaslone slabe ločljivosti in izpi- se z igličnimi tiskalniki do pisav (na primer matrix, triplex, mrs eaves, filosofia, solex), ki so upo- rabne tako za kakovosten prikaz na zaslonu kot za različno izpiso- vanje, kar omogoča novejša teh- nologija. Na razstavi »e-a-t« (eksperi- ment in tipografija) so bila pre- gledno prikazana dela posame- znih oblikovalcev, hkrati je tudi celotna razstava zasnovana zelo kakovostno. Zagotovo je bila to ena boljših razstav, ki smo si jo lahko ogledali v Sloveniji, na ti- pografskem področju pa pri nas verjetnoše nima konkurence.Če ste razstavo zamudili, vam re- snično priporočam ogled v ka- kšnem drugem mestu, kjer bo v gostovala. Klementina MOŽINA Univerza v Ljubljani Fotografije Barbara LOGAR Univerza v Ljubljani LITERATURA IN VIRI Balušíková, J., Záruba, A. We Want You To Love Type: e-a-t experiment and typography, a selection of contemporary Czech and Slovak work (1985–2004) Haag in Praga: Typotheque in Alba Design Press, 2005 Černe Oven, P. Otvoritev e-a-t (experiment and typography) otvoritveni govor, neobjavljeno gradivo Ljubljana, 13. 10. 2005 Emigre , 18. 10. 2005 Knuth, D. E. Digital Typography Stanford: CSLI Publications, 1999 Typo , 18. 10. 2005 Typotheque , 18. 10. 2005