St. 11.
Y Gorici, cine  15. marca 1895.
Te&axxy.
„Soca"
izhaja v*ak petek o poldno iu velja  ¦ vreil ik» poSti prejcmana ali v U \ee leto    ....
«.-)l lela    . t-clrt Ieta
priloyo  „Goipodarski list" rir   na dom poSiljana: t'ltl. 4-40. ,    sJ-'JO.
.      ,    WO.
2a  tuje   dozele loliku  vci:,- kolikor je vefja poiluiiia.
Dflavucm in ilru^i'u ni.inj premozui'ii novim narnfnikom ll:irucuino   ztuiauio ,   ako sc: <>j:la.s« pri.upravniLlvu.
,,Prfnorec" izhaja vsncili M dnij v-ak drujti torck in veJja sa i-elo leto 80 fcr.
„Gospodarski List" izhaja in se prilajra vsak mcsee v ob-seiiu l'» Strang. Kadar je v jwtek piazuik, izidcta lista zc v i-elrlek.
SOČA
(Izdaja za Gorieo)
Oznanila
in .PQSLARICE" placujejo se za pelstopno petit-vrsto: 8 kr., ce se tiskajo 1 krat,
Veckrat — po pogodbi. — Za vecje Lrk<? po prostoru.
PosamiJne Slevilke dobivajo se v tobakarnah v Nunski ulici in v Solski uiici, v Trstu pri L.avrenLicu nasproti velike vojaSnice in pri Pipauu v ulici Ponte della Fabra po 8 kr.
Dopisi poSiljajo naj se uredniStvu, naroenina in veklamacije pa upra?ni§tvn .Soce' — NeplaJanili pisera uiedniStvo ne sprejema.  —  Rokopisi se ne vracajo.
UredniStvo in upravaiSLvo je v Gosposki ulici 9.
Izdajatelj in od^ovorni urednik  Andrej Gabr&6ek.
„ Bog* in narqd!«
Tiska „Goriska Tiskarna A. Gabriftek" (odgovoren Josip Krmpotic).
Jtorodni Dom" y Eorlci
v prosiavo 50-letnice viadanja presv. cesarja
Franca Mefti I.
V (iorivi, 0. murea. . Due 2. marca 1898, bo pot closet let, od kar je nastopil vlado kot 18-lolni niladenic nas najtuilostljivejsi eesar inkraTf Franc Jozef I. Danasnja Avstrija v polnoin rnzcvilu novodobnega napredka je nastala pred Njegovimi oeini, Zato se pa avstnjski narodi pripravljajo /.<» zdaj 11a dostojno pro-glavnost to fiO-k'tuiee. Bazne dozele in niosta tokinujejo mod scboj, da bi z dobrodelnimi ustanuvanii postavile veene spouienike na 2. dan deccinhrn 1898., ko bodo avstrijski narodi hvale?.no slavili nastop vlado presv. eesarja pred pel dosetimi leti. Ti spoineniki ove-koveeijo la sponiin, kajti So pozni rodovi ga bodo blagrovali, ko liodo uzivali dobroto loh iislanov. In lak sponiin na 2. dec. J SOS. jo golovo krasiiojsi, nujpleiiienilejSi, kar si jili mo.1          'iiisliti.
Kak ..-onio praznovali Slovonci kot n u r o d lo 50-lotnico, jo fte ntalo znanu. Vomo lo to, da doze la kranjska, koroska, stnjersku, goriftkn, islrska in trzaska bodo ubliajnle ta izredni sponiin z dobrodohiimi ustaiiovami. Daljo vomo pa tndi to, da Sta-jii'ski Sluvoiu'i so sklonili, v ta. sponiin na-liirati radodai'iio donosko za zuklad, iz kato-ro^ra ;«• liodo podpirali piidni, a nliozni di-jaki, doklor no pritlojo do stalno^a krnlia. • Lopa iiiisel! Tako «o bo krasno vozalo v tnladili sivih narodno envstvo s patrijotiskirni, kajti podpirani slovonski dijaki ohranijo go-tovo do zadnjoga dilia v svojih sroib livali'Z«-n sponiin na presvolleya vladarja Franca JoziM'a, ob fiograr slavni .rjO-lotnici viadanja so jo na-bral zalog, ki jini jo onio^ocil pot do dobrcjra ko«i krnlia.
Tndi de^elni /.bur ^orij-ki se jo /o bavil 7. mislijo, s kaloriin Clovokoljnbnini zavodmn lii imi«cl najlcpse slaviti dim 2. d.'c I8i»8. Najbrzo so to z^ij.li ¦/. <le/.olno bolnteniro in noriftnit'o. —- Pa tndi odsek za jjiradbo novo rorkvo na Marojn pi)koj)diScu n.unorava do-(,'otoviti svojo dolo ilo to .">0-lotnico in jio-svotiti jo 2. dec.   IS'JS.
Ali prav bi i)ilo, ako bi jroriski Slovonci iudi ^anii za so pos-tavili sponienik, ki bi «c naSe po/ne potoinco hvale/.tio ^pominjai na sl.ivnovI.ul.ii'oiNva coMirja l-Yane.i Jozi-fa I. in nj^.vo ."•(Molnicn. To pa bi >,• hhumIo zjjo-diti na nacin. ki bi bil do>tujvn voliko siav-nosli. NajlrajniSi ^pomonik bi pa bi! vsekakor
oni, ob katoreni bi se krasno druzila narodna in palrijotiska enstvovanja v norazdruzljivo celolo, ki bi kazala So pozninf rodovoni in zlasti nasprolnikorn"naSiiir*1Tr^'iiaSo slavno Avslrije: Slovonci smo, Avstrijanci smo !
To dvojo cuslvovanj bi se dalo krasno zdruzili v ustanovi, ki jo ?,o voliko lot naj-srcniSa ?.elja vsob • slovonskib rodoljnbov v Gorici in na doZcli — „Narodni Do in", lies jo! Slovonci v Gorici smo kakor zgubljene ovcico, ker ninia.ino nikjor pravoga Hroilisea in zbiraliSfa. Bl'!italnica", „podporno drusivo", ,Sokol", „posojilnica" iinajo no-priinorno prosloro, kar ovira njih pi'avi raz-vilok. Slovonci niinamo srodisci.e gostilno in kavarno, kjor bi se shajali, kjor bi drug dru-goga nasli, no da so so posobo teeonio. In takoga primornoga poslopja, kjor bi imoligo-stilno in kavarno, in kjor bi za nianjso na-joniscino dobila slanovaiije oinonjona drnstva, je najsrenoj^a dolgololna zolja Slovoncov v Gorici in na dozoli.
Poroce kdo: Kaj inoni mar Gorica! Ako bocojo imoti taiukaj tak „Narodni Do in*, naj si ga sozidajo, a nas na dozoli naj   pnsto   v   mini.         Tak   ngovor  jo  pa
povseni iiapiicon. Z.i dusovni naprodok pro-bivalstva v doftoli stori najvoft inosto; za Slovomio na Goriskom je v loin pogledn voliko vaznosli, ako so Slovonci v Gorici v lakoin polozajn, da moiejo diisovno voditi narod no za/.eljenili nspeliov. — Kakor v diisovnom pogledn, lako je tndi v gniotnoni volikanskega poniena, ako je v Gorici voliko Slovoncov, ki stojo na trdnih nogali in so pocajo bodisi s knpcijo ali obrtnijo, Ki Slovonci na dozoli zrtvnjojo za svojo v inestn, to zrtvnjojo za so, ker vso lo jim lio kedaj bogato povrnjeno. Oil vsestran-skega napredka Slovoncov v Gorici je prica-kovali In.li naprodok in blagor Slovoncov na dozoli! - Z.ito hi bil ,Naro«lni Do in" najkr.isnoj^a sknpna dnbrota za vso S'.ovonco na Gori^kein,          in   ako   bi   se   /gradil   v
sponiin oO-lotnico slaviioga viadanja pro.-^v. cesarja Franca Jo/ofa I., bi I11I0 l.iko naj-krasnojo za vso case zdrnzeno 11 a r o d n o in p a t r i j o t i s k o cnvslvo.
Ta prodlng jo prav laliko izvrSljiv. ako se lo bocoino re^no oprijoti to nalogo. Za dunes priobcimo slodoC-o miMi:
1. „Xarodni Doni" naj bi se zacid graditi pololi I. 1S<»7.: poleti I. lS'.IS. bi so vr;ila niitranja oprava, a 2. deconibra 18'.)S. bi so slovesno blagoslovil. Na priniornom mesln naj bi bila vzidana posebna sprnninska
P o d 1 i s t e k.
ali                                                       •_>
Tri dni ftuge in nevolje.
Spi-.il Sonort, pn'W>! J. F.
„Viveit!" in zopot Vivoil !a ,Et rogo vos, spectabiles atnici!", na-daljnje »qnid sunt isli pueri" (in praSam vas, castita gospoda, kaj so ti otrocajnarji) ? naj mi povedo per amoreni dei (za bozjo voljo), kaj so ti „stekli§i" (— somisljcniki jedne stranke)? To so vain vsi sknpaj sanii lacon-bergerji, ki hodijo v rdeCili copieab, kakor puranl okolo in pisejo lazi v novine".
»Vivoil !* in se gromovitoje ,Viveit*t zaupijejo nato korleSL
BTo ne more vec biti. vos oni fekandal bodemo razpravljali Bin regnicolari eongro-gatione coram statibus et ordinibus" (pred Ijndstvom in gosposko), in polom naprosimo .per repraesontationem" (po posebnem za-slopstvu), da se vsi oni puntarji spravijo v zapor!"
Gromoviti .Viveit !*
,Kdor ii" vornje toga, naj si preeita VerbocijnSa, tain stoji Crno na belein ,nota infidelitatis*. In mi moramo to! AH smo mi kaki potopuhi? Gotovo ne! Mi smo vsi ple-mcnilasi, kraljevi bratje!« Tako zavrsi slavni govornik tenkim giasom svoj govor lor se pi'ikloni s svojo le?.ko glavo, hoteC oznaCiti svojo vazno osebo, da se konec nosa in prsta na nogi srecata Cudnim naeinom. Ali pri tern
• torej lyalce
plosea, ki bi pricala poznhp rodovoni, kako je nastal ,Narodni Dom*, v kak namon in sponiin jo bil poslavljen.       »
II.   BNaroVlni Dom" 'bi sprojel pod l svojo slreiio BGorisko Citalnifeo", „Gori§kega j Sokola" , „Slovonsio bralno in podporno | drnslvo" in „Gori§ko ljndsko posojilnico". Vsakomn druslvu bi bili odinerjeni primerni proslori po dogovorn. I'oleg toga bi so pa po-sebno sobe in dvorane propnscalo drngim drnslvoin, ki no potrobnjojo stalnili prostorov, za soje in zboro. — V nNarodnoin Doinn* bi bilo ludi nmjlino gledisco v porabo vsoni druStvoin skiipno. Polog toga doslojua go-slilna in kavarna.          '¦»   f.
III.  Slroski naj bi so proracuuili najvcC do 80.000 gld. To bo  troba  tako-lo dobiti:
1.  Vsa naSa drustva v GoWci se zave-zejo, spraviti skupaj primerno svole do konca I. 1890.
2,  ttadodarui donoski drustev, obcin in posojilnic na do?.oli. Vsaka korporacija tlaruj* uoko svoto za nNarodni Dom" vproslav. nO-lolnico prosv. cosarja Franca JoM'a I.
y, Vsaka toll korporacij vzaino po svojih mocob doluic po 50 gkl„ ki se bodo obro-slovalo po i\%.
¦i. Itadodarui donoski in nakup doluic od strani zasobnikov,
fi, Ako bi vso to no zadoscalo, vzaino so denar na posodo. Nekdo da na razpolago 50.000 gld. po 'A";>.
Ta niicrt jo pail izvrAljiv! Ako so ga Slovonci lotimo, ga gotovo ludi izvrsimo, kakor smo izvrsili ?.e mnngo drugili uacrlov. Na dolo! D116 2. doc. 1898. blagoslovimo svoj „Narodiii Dom" v.Gorici!
Cerkev in koalicija.
(Izv. dop.)
1'olovanjo pi. Sclinnborna, jiraskoga uadskofa, v ltim, jo ra/.bnrilo kalolisko in zidovsko casupisjo. Zadnjo ..t posebno veseli, ker upa, da prinoso visoki cerkveni dostajan-slvonik mrzol curek iz Uima na krscansko socijulislo, spluh na nei/.prosno opozicijo proli koaliciji. Znani blagoslov sv. oceta kr-^cansko-socijalneiiiu organu ^Itoicbspost" no da mini .Vaterlaiidovini" in sploli vsoni c. kr. sU'oberjom, za lo pa si prizadevajo na vso lincinc, kako bi oslojiili celo najvisjo oblast v Hinni tor s torn opravioili prod svetom I1111I0 liibo. lo jo, simpali/.ovanjo z zidi in kapitatisti. Dasi BHoiclispost* zauika, da jo to polovanjo v losni zvozi s koalicijo,  vondar
jioslodnjoni ,siguo oxclamationis" bilo je lako iiavduscujc. da jo Vorbccijaucoviui nogaiii zmanjkalo podlago.
C)b pr.ivem ca^u priskocila oba brkasla angolja varuba lor poslavita mod krikotn: ,Viveit !"  iiuslanoviltioga Oicerona   na   Irdno
IIIOaIO.
Tu se pojavi nedalec od nascga Zida prava podoba Goljala na slolu. Na rainonalt inu jo sodelo okroglo niece lice in pod okroglitn licein §e okroglojsi trobult; njogove inocnc nogo niso praSalo, koliko mu glava poneso. Po siloviteni mahanju z rokama in po gosti vrsti velikih srebrnih gumbov na telovnikn, rokol bi, ta clovek spada mod slavno razbojnisko svojat.
,1'rav so rekli, prav, gospod fiSkalis!" (— odvelnik) zagrnii trebuliar, „mi smo gospoda, Ilirci niso nic; Ctijem, da je moj deC-ko vecji gospod, nogo oni zlakanci; vein, da on jini disi po loju, kakor plebanus (— ziipnik) po vosceni svof-i (dupliru). Zato bi jaz mislii, da so julri drziino pri resta-iaciji!"
„Dr?jri!0 se!" odgovori gromovito cola ceta. —
Ta kratok ali jedrnat govor je lako navduSil korleSe, da so zgovornemu moZu vpili urnebesni .viveit".
A v slabem tronulku se nameri ne-src5no oko Irobuharja na nasega postopaCa. Ta siromak, neveSC »in publico-politicis", razmisljevai jo v svojem koticu, koliko cudnih princev je tukaj, in kako se ti princi slabo drZe fine dvorske etikete; stari  diplomatiski
i/.raz „kraljev brat" zmosal inn jo vso p.iuicl. No, v slabem Irouutku, pravim, nameri so oko trebuliarja nanj. Ilazjarjon, da jo Zid poleg toliko slave Irobuharja molco copcl v koln, zagrnii z visiuo gromovitini glasoni: „lvak svolnik jo pa lo, ki sodi tain v kotu ? Kaj jo kak llirec, ki jo dosol zaslodovat poslene ljudi ? llisko, daj, potipaj nm malo zi!o!"
Jlisko je bil po sedezu v kicmi Zidov sosed, a po poklicu v '?.ivljonju trcbuharjov drug; bavil so je todaj mnogo s praklieno anatomijo, dasi no pri ljudeli. No., njogovi nazori 0 tipanju zile ne odgovarjajo najuuuij obeni patologiji, ker je Zidu potipal Xilo na plecili z mogocno posljo. Ona dovolj hrupna inlerpelacija probudi Zida iz globokega pro-misljovanja, in sirota Zid odgovori, pri gro-movilem spremstvu sosedove pesli, na Mi-skovo praSanje: nKako so pozdravljajo po-steni ljudjo? zdrhtocim glasom petindvajset krat .viveit" in tako razkrije v voliko radost vso druxbe svoje Cisto politiCno prepricanje. Revo?, se je moral pridusiti, dabojutri krical 7. Madjaroni na »restalac.iji" ; njim ni bilo do palrijarhalne obleke vecnega postopaca, in po opliski pomoti — kalera jo imela svoj razlog v simetrienih policih — smatrali so Abasvera proslim korteSom. A Zid jim zopot ni odgo-voril; in kako bi bil tudi odgovoril gromoviti Miskovi pesti, kaleri je 2o tedanja logika cina bila cdini program. V bozjem slrabu hitel jo Zid jesU in piti, pa da si prej olre svoj krvavi znoj, povlece iz s5opa rutico — modro, gotova nesreca. Modra barva je ,tertia pars integrans* (Iretji del) slovanske
smo mi in sploh vsi pazljivi rozsojevalci sodanjoga polojSaja mnenja, da nekaj resnice je morda na tern, kajti plomonili cerkveni dostojaiistvenik je v hudih zavozah s koalicijo. .Kdor pozna odnaSaje mod cerkvijo in drSSavo v Avstriji, mora vslod logifinih za-kljuckov prill do spoznanja, da cerkev v Avstriji je na strani koalicije. Tu no po-maga lopSati, opraviCovati, zavijati, rotiti; Faktum jo, da cerkev je za koalicijo, Za-loslno, a resnieno! Zakaj to trdinio? Zato ker „Pr, L." piso v St. '2U I. I,, da ni cerkve hrez skofov, in hode svet preprii}ati% da moramo v vseh %-eieh biti pokomi cerkv. dostojanstvenikom, kor oni „iniajo oblast in vodiloljslvo v rokah". To nacelo jo pa popoluoma krivo! Dr>5oc se toga nacela, morali bi vsi, posebno (BH, K,"), peli slavo koaliciji, kajti zdaj jt dokazano, da cerkev v Avstriji je za koalicijo, to je, za svezo z iidi in kapitaluli proli zantopnikom niijih slojev Ijndstva, borileljoin za cerkvene pravico, in pa proti kornpeiji v visjib krogih. Cerkev v Avstriji ni prosta cerkev, nogo poslala jo c. kr. cerkev vslod popnslljivosti poklieanih varuhov cerkvene avtonomijo.
Dr. Seheichor jo nazivlja nPolizoiinsti-tul". In iuia popolnoina pra". C. kr. krogi so obrueajo do corkvo lo todaj, ko jo polrobu-jejo proli onini, ki so jim upirajo, ki ros-nico v obraz povejo, no monoid so, ali jo osobuui v goronjih nadslropjih prav. Ko so pa cerkev olmicu do c. kr. strani. loduj ji obrueajo hrbot, cos, saj so pohlovni in po-trpe?.ljivi, naj cakajo. Da ne pridojo odlicui mozjo do uplivnih most na hijorarhlCni leslvici, za lo jo ze poskrbljonjo v poslavah od I. 1874., pri katorih jo ludi sodoloval vodilclj c. kr. kalolicanov, grof ilolienwarl.
Cerkev — <la govorimo v ziuislu nasih goreeih katolikov — je za koalicijo, .Cerkev v sirjoin pomonu, to je, cerkev kot bozja ustanova, ki jo od Kcsilelja nczavisno nstanovljena, ta ni za koalicijo, kor nikoli no more bili. Go recomo, tla je cerkev za koalicijo, mislinio bolj dr^avno cerkev v Avstriji ; ta cerkev je za koalicijo.
Znano jo, da ' elovski vladika pisal diz. pohlani'ii Poiller-jii, da mora slopiti v koalicijo. Znano jo, da ta cerkveni dostajanslvenik se je ocitno izjavii zsi koalicijo v dezelucm zboni. Znano jo, da jo linski vladika povabil upliMio osebo v mesln k obedu, da bi se no vdelezili sboda krsc. socijalislov, priroje-nega od bichlensleina in tovarisov. Znano je, da je p. iv ta cerkveni dostojaiistvenik zabr.mil, da niso gorenje-avstrijski  poslanci,
— todaj tudi ilirsko trobojnico, in Zidova rutica jo bila v njogovo nosroco modra. »Plav roboc! Izdajica! Dr?.ite ga, drZile ga!", zaori od vseh slranij. in v polnom slovilu se zadro na Zida.
Naravniiu nagonom skoci obupani Zid sko/.i okno na poljo, bili so daljo in daljo, doklor ga slnlnja gladu iu ?.eje ne dovede pod drngo neznano slrobo.
Ali revez je pri§el z dezja pod kap.Tu so se krepili za bodoci dan Ilirci, vsi z rde-Cimi eepicanii. Ni dusa ni opazila Zida, kako se je prilnlil v sob". Z drbleco roko je za-krival Ahasver modro rutico, da ga drugi pot no spravi na led, ker mu je bil popolnoina nexnan poiiliski program rdeckarjev. Ni dusa ga ni zapazila, ker so oci in uscsa vseh bila naperjena na cloveka, kaleri jelopo govoril z mize slaviicniu druslvu. Ta clovek je bil cudno narave, eudnega obraza, o ka-terem ni vocni poslopaC ni slisal ni videl.
Na glavijo imel rdeco Cepico, na njej mesee in zvez'do, ob njej srebrn Irak, pod njo z dolgo brado obrasel obraz; na ra-menih rdeCo haljo, za pasom 10 malih pu§k in v vsaki roki handzur.
„Mili bratje!" spregovori ia nezani Kra-ljevic Marko: »jo§ Hrvatska nij' propala!"
„Zivio !" zaoro gromovilo rdecekapci.
„Dragi bratje!" nadaljuje, „§e ?.ivi jezik nasih dedov!"
In zopet »?,ivio!"
„Ljubi bratje! mi smo bratje Ilirci!"
B2ivio!" gromoviti »?,ivio!u
„Bratje! Mi stojimo zvesti,  kakor zidi
ko je §lo za koalicijo, izstopili iz Hohenwar-tovega klnba. Znano je, da je rajni Dunajewski vedno prihajal na Dunaj, ko so se Poljaki upirali kakemn vladnemu predlogu, da jih je pregovoril. Po kardinalovi smrti prevzel je zdaj lo nalogo namestnik Badoni. To so vam dojstva, ki se no dajo zanikaU, Znano je tudi, da jo dunajski kardinnl ob casu ni?.e-avstrij8kega shoda Se le drugi dan prl-susloval zborovanju, ker je dohil poziv is Mima, naj se tega shoda ndeleii, Da so ni vrsil splosni kat, shod, vzrok temu jo bila koalicija, oziroma — cerkev,
Ncoporoeim znumenjo, sosebno pisaro-nje ?,idovskih listov in potegovanje za avto-riteto cerkv. dostojanstvenikov, nam podajo prejasen dokaz, da dr?.avna cerkev v Avstriji je na strani koalicije. Saj glasilo drtavno cerkve, c. kr, »Valorland% kjor lo more udriha po krsc. socijalistih in sploh po opoziciji, Huda nasprotnika koalicijo stu vo-jaski skof Bolopotocky in pa BHksenski, kl ludi v javnosti toga no skrivatu, Zato jo bila popolnomu umoslna resolueija, sprojota pri prvem ni?.ti-avstiiJ8kom kat, sliodti, da le v verskih rekh moramo sepokoriti cerkvenim dostojanstvenikom, v politlcnlh roftoh vladn neoinejona- prostost, J&korid'im velja le ,in materia canonicu'i toje, Jn materia fidei et mormn" in ne drugod* To naj ti zapi-sejo za niemt nasi c, kr, katotidani
Uprasa so, odkod prihaja, da prekuculii, socijalni demokratje, tako 8ovro?.ljo corkov? Ali kjo tiei uzrok radikalizmu in sovraftlvu do vero in cerkve? Na to upraSanjo Btt. K.» nnin ni so dal odgovora, Lohko jo pisnti, , kako so siri radikalizoin na fteSkem itd„ ali uzrokov lo prikazni nam ni Se navedei Zato pa mi ie od dalec namignemo in rofieino : Ihkler bodo sastopniki cerkve tudi v poli-titnih rec"eh na strani kapualistov in pit-stili, da tlaiitdji nizkega Ijndstva zlorabi-jo cerkev in vero v koristolovne namme, dokler bodo nasprotniki cerkve in vere vi-deli, kako se cvangelij oznanjnje samo abo-gemu kmetu in delavcem, kakor da bi za osebe v goronjih nadstropjih ne imel ve-Ijavc, dotlej se bode radikalizem Siril. Sprostd cerkvijo sgine tudi radikalizem, izgine sovrastvo proti njej!
Dr. Gregory v prorafiunskem odseku.
Nas drzavni poslanec, veled. dr. Gre-gorcie, je ludi Clan velevaznega proracunskoga odseka, v katerem se najprej podrobno pre-trese  dr?.avni  proraCun. Tu imajo  poslanci
grada; a crna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada" — in pri teni udari z nogo ob niizo in parkrat straSno znmahne shan?.arom.
RdeCekapci pozdravljajo naSoga Hrelja urnobesnim B2ivio!" ter ga zaend dvigati po starom obiCaju. NesreCa je gotova, ker vsi nakrat zugledajo Zida. Tresod se strahu kakor siba na vodi, da ga zopet kdo drug ne nauci po Miskovi empiriCni metodi, kako se po-zdravlja poSteno ljudi, se trikrat globoko pokloni gospodi, Sepetajoc: »Wie-weit!"
»Kaj ?* zakrifii neki rdeCekapec, vspevSi se na slol, „kaj vivat! ? Kaj Madjaron ? 6emu ta izmecek ljudstva ? Zakaj mu nismo ze davno pokazali vrat? Zakaj posluSamo njegovo stru-peno govorico ,,vivat?", kaj ne vidite, kako so lisici? Bratje, zazgiino mu peruti!"
.Zapalimo mu krila!" hoce na to rogo-borni rdeCekapar, pa ni pet ni sest, kar vsi na Zida, toga navideznega Mogjarona. Ta trepsta in smrtnega strahu zruSi pod niizo Be cade, come un morti) cade!"
Polumrtev je pal, polumrtvega izvleko izpod niize,
8Sodimo ga!" loti se oni ognjoni go-vornik z 10 malimi puSkami, „a vi ne za-ganjajtc se mej tem vnjega.Kdo si, vraiji?", obrne se proti veftnemu postopacu in zaSkripa trikrat z zobmi.
nPo5tcn clovek sem, posten Zid", odgovori &\d. „Dal vam Bog dolgo fciveti, hu-dobni ljuilje so me slabo poufiili in mi rekli* da se posteni ljudje pozdravljajo z »viveit"; Bog vam daj zdravje, ne napravite mi kvi-| vice !*
lepo priloZnost da gnvnrg naravnost y obraz i ministrom in poslancem; ministri tudi takoj odgovarjajo na pritoZbe poslancev.
NaS poslanec dr. Anton GregorfiiC vsako leto vestno izvrsuje naloge zastopnika slovenskega naroda v lem odseku.-Lani se je sam ,SIov. Narodr obsirno bavil z vsestran-s'jco delavnostjo naSega poslanca v tern od-seku in hvalil njegovo vseslransko izvedenost na vseh poljih javne uprave.
Tudi   Ietos   dp.   GregorfiiC ni   zamudil
prilike, da je v odseku povzdigal  svoj  glas
v vsestranski blagor svojega naroda, O tern j
smo  porofiali 2c  marsikaj, a danes  nam je
porofiati o  daljnih njegovih   korakih,  ko so
se razpravljale  druge tofike  drzavnega pro-
raCuna. Iz tega porofiila bo razvidno,  da so
se  ministri jako  zanimali za govpre naSega I
poslanca in deloma tudi ugodno odgovarjali.
*   *   *     .    ,
V sredo   dne 6. t. m. je   imel   prora-
fiunski odsek drZavnega zbora sejo, v kateri se je razpravljalo ministerstvo notranjih zadev. Pri tej prilik oglasil se je tudi po- J slanec dr. Gre g o r C i fi ter priporofial vladi, j naj bi od svoje strar poskrbela, da se njen prcdlog zastran premembe zakona o do- j movni pravici kmalu spravi v razpravo, ker bremena, katora nalaga sedanji zakon obfiinam na dezeli, rastejo od dne do dne. Potozeval se je o pornanjkanju zivino-zdravntkov na Primorskem sploh, in o takih, ki bi bill zmoZni ljudskega jezika, po-sebe. Omenjal je, da vlada izkazuje posebno naklonjonost okrajnim bolniskim blagajnam, katere smatra kot nekake drzavne naprave, mej tem ko postopa precej trdo proti drust-venfm bolniskim blagajnicam, od katerih zahteva, naj nalagajo svoje novce samo v take zavode, katerim pripisuje vlada pupilarno varnost, dasi drzavni zakon tega ne ukazuje. ObSirneje je dokazoval pofiasnost stavbenih wadov na Primorskem, posebno pred malo leti ustanovljenje ekspoziture v Tolminu, ter nemarno nadzorovanje in po-pravljanje drzavnih cest. Zahteval je, naj se omenjena ekspozitura opusti, ker je proti zakonu, naj se ustanovi v Tolminu stavbeni oddelek, kakerSen je v Gorici.
Grajal je nekateri p o 1 i t i fi n i urad, ki uraduje §e vedno v ljudstvu nerazum-Ijiven j e z i k u, ter navajal izglede, kako mo-rajo stranke zavrafiati nem§ke odloke, da dobe potem Se-le slovenske, ki bi se jim morals dati koj spofietka. ZavraCal je trditev, da na Primorskem mora znati uradnik 4 j e z i k e, rekoc, da za slovensko in hvvatsko ljudstvo zadostuje jeden jezik, slovenski ali hrvatski, ki sta si v najblizjem sorodstvu, za italijansko ljudstvo pa italijanski, torej v okrajih z mesanim prebivalstvom k veejemu dva jezika. Izrazil je svojo zadovoljnost s lem, da je minister mej uradniki v Istri nekoliko pometel, s tern, da je nekatere pre-stavil ali upokojil, kar bi se bilo moralo Ze prej storiti, ker dou'Cni uradniki niso bili na svojem mestu.
Govoril je tudi v zadevi slovenskega misijonav Trstu ter izpotikal se nad tem, da je trzaSka policija. drugafie po-stopala, ko so nekateri Slovenci na javni ulici odobravali postopanje slovenskih mest-nih zastopnikov, in drugafie, ko je mestna druhal razgrajala v prilog istrskim Zupanom, ki so prisli v Trst o priliki nemirov radi dvojezifinih napisov v IstrL Imenoval je ne-dosledno po.scopanje politifine oblasti, ki je v Komnu prepovedala misijon, ce§, ker je strop v cerkvi slab in Zuga, da se podere, » pa ni prepovedaia navadne sluZbe boZje. Ako je nevaruost za misijon, je tudi za na-vadno sluzbo bozjo; ako ni nevarnost za to, ni niti za misijon.
„Kako ti je Ime?" zagrmi Kraljevic I Marko.
„L6vi Stern , milostljivi gospod, Lovi Stern!"
.Kaksen Lovi Stem?* prasa ga na to govornik.
„Ker je bil, kakor tameljiio dokazujejo nasi filolcgi, babilonski cesar Nabukodonozar Slovan, tedaj moras biti i ti Zid Slovan*.
.Ti se bo§ od sedaj zval Lavoslav Zvezdogorski !"
.Lavoslav Zvezdogorski!" pokloni se j poniZno 2id.                                                   I
.Pod raojim varstvomboS",natvezamu Kraljevic Marko, .da me poznaS, jaz gem Sveslav Postenjakovifi, pravi ilirski domorodtv. In ti bo§ z nami upil na reStauraciji; sedaj pa nam pokaZi, kako se pozdravljajo poSteni ljudje?"
Nas novorojeni Lavoslav Zvezdogorski, spominjajofi se §e Zivo MiSkovega energifinega praganja, vzdahne hitro:
.Z-2i-2ifio!" . .Sedaj jej in pij I* dostavi ponosno Po-Stenjakovic.
Lavoslavu Zvezdogorskemu se je se tresla strahu brada, ali zafiuvsi rajske besede: „jej in pij!«, vzdahne §e enkrat ter se po-tisne v kotifiek. Mediem so rdecekaparji za-liyali svoja gumna razpravljanja in publico-politieis z bukovaskim vincem — edinim za-jednim mteresom mej Eirci in Madjaroni v onein Casu.
Na to je posianec ob«irn5Je govonl o , narodnihin politifinih razmerah na Primorskem, posebno na GoriSkem ter pojaSujeval, da vlada podpira in osrfiuje skrajno italijansko stranko in njene teznje, nasproti kaleri je vlada prevefi popustljiva in Sibka, kar daje stranki vedno vefi po-guma, da se ne hoji niti kaznjivih izgredov, kakorSni so se godiii v Istri radi dvojezifinih napisov.
Na Goriskem so Italijani, oziroma Fur-Iani, krajevno lofieni od  Slovencev. Prvi bi-vajo   v   politifinem   okraju   gradiskem   in v Goriei, drugi v Goriti in vseh drugm okrajih; I prvih  je   70.000,   dragiSi   140.000, v mestu | goriskem je kakih   12.000 do   14.000   Jtali- | janov,   oziroma   Furlanov  ali   pofurianjenih j Sloven ev, poleg 6000 do 7000 Slovencav.
V  okolici   lr2iski  (Monfcloone)  in kor- | n»inski  (Cocmons) je tudi  nekaj slovenskih j obCin, pa nikoli ni  prislo tarn do  narodnih prepirov.  Drugafie je v Gorici.  Nekateri go- ] riski Italijani tezko prenaSajo, da' nimajo ne- j posredne  zvcze  s Furlanijo, kajli  vmes je i slovenska obfiiria Podgora. Zato se prhade-vajo, da bi poitalijanafiili Podgoro ter na tem delajo s potnofijo drustva „Lega nazionale* na vso mofi v Podgori in v Locniku. Ker jim .po- j italijanafiinje ne gre tako hitro od rok, kakor bi zeleli, sku§ajo dati okolici goriSki italijansko lice vsaj s tem, da  pafiijo  krajevna  imena in jim  dajejo  laske  oblike. Temu  prizade-vanju ima zahvaliti svoj pofietek  tudi Piedi-. monte za Podgoro.
Poleg nemirnih in vznemirjajofiih Itali-janov biva v Gorici mnogomirnih in sprav-ljivih, s katcrimi so Slovenci od nekdaj iskali zvezo. Ta zveza je bila tako krepka, da je pri obfiinskih volitvah pred leti zapore-doma zmagala in da je bila na tem, da bi dobila mestno stareSinstvo pupolno v svoje roke. Ali zadnji trenotek je stopila de^elna vlada vmes, je razdrla zvezo ter ohranila skrajno stranko na krmilu. Da bi delo oiep-Sala, dala je voliti tudi nekoliko uradnikov v mestni zastop. Dezelna vlada se je torej pokazala ofiitno pokroviteljico skrajne stranke, one stranke, ki je na fielu italijanskemu na-rodnemu gibanju v mestu in ki zanaSa to gibanje na dezelo, v Locnik, Kormin, Trzifi in v druge kraje.
Ta stranka je izmislila ime Piedimonte za Podgoro. In tudi v tem oziru gre dezelna vlada stranki na roko. Kajti proti obCin-skemu uradu in proti okrajni politifini oblasti je dezelna vlada priznala ime .Piedimonte* kot „spraehGblieh* (tiavadno v italijunskem jeziku), kar pa nikakor ni. Italijanskemu gibanju na fielu je torej dezelna vlada, katera z jedne strani sfcrbi, da bi ne prislo do javnih neprilifinostij, ki bi jo spravljali v te-zaven polozaj, po drugi strani pa prepusca Slovence italijanski brezobzimosti, da si ohrani italijansko prijateljstvo.
V   Trstu in v Istri je narodni boj mnogo silovitejgi. Ali ta boj ne izvira samo iz narodnih, arnpak tudi iz gospodarskih razmer. V Istri trpi kmetsko ljudstvo mnogo radi tako zvanih Karnjelov, to je oderuhov, doslih iz lujine, ki tarejo ljudstvo. S Tr-stom pa juzne dezele rade ne obfiujejo, marvefi le nekako siljene, k^r marsikateri lahkoverni Goriean ali Kranjec, ki je s Trstom trgoval, sc je opekel, in se boji Trsta kakor ognja. Tudi te okoIiSCine uplivajo, da mej dezelanii in Trstom ni prijaznih odnoSajev. Pafi pa so v najboljgih in najozjih odnosajih s Trstom italijanske skrajne stranke iz Gorice in raznih isterskih mest, kakor se je ocilno pokazalo pri uporu zoper vladno naredbo glede dvojezifinih napisov v ilirskem Priniorju.
Avstrijska vlada si hofie pridobiti in obraniti prijaznost in udanost italijanske ne-
V-to posepne Zvezdogorski natakarici: „Prinesite mi pefienke in salate!"                   j
Kakor zavlada pred nevihto po celi na- I ravi grozna tisina, tako umolkne  glnsno  vr-venje rdefiekaparjev, in le tu pa tarn se slisi zamolkel sepet „salata !•
Zvezdogorski   je  2e   cedil   sline,   kako slastna bo pefienka,  ter ja  pozeljivo  gledal I na kuhinjska vrata, ne  pazefi,  kako  so  vsi rdefiekaparji zabadali viinj svoje ofii.               ]
Ali iz sladkega sna probudi ga pravi | ilirski domorodec Sveslav. Stopivgi resnim in velevaznim obrazom pred postopafia, podpre se z levo roko, a desno polozi na handzar za pasom, namrkne jezate obrvi, zaskripa z zobmi in zaviliv§i strahovito ofii, spre^ovori svefianim glasom tako-Ie:
.Sedaj hofiemo videti, ali je istina ali la2, da ne veS, kaj je Ilirec in Madjaron. Lavoslav Zvezdogorski, lu ti gre za glavo: smrt ali zivljenje! Lavoslav Zvezdogorski, v imenu tega naSega slavnega drustva te praSam, kako salato hofieS? In vi, mozje, pazite!*
Lavosl-v napravi  debele  ofii in molfii.
„Lavoslav Zvezdogorski,  ali  hofieS  zelene salate ? govori !* ,          Grobna tisina nastane. Ali Zid,  mislec
si, da se gosp^da le §ali, odgovori kiselo dr-zefi se: I           ,Za bozjo voljo, kako salato je da! Bog,
J Ce ne zelene?* I           „Zelene I madjareke, katera zastrupi po-
mirne stranke s tem, da jo obstpa s poll- j tifinimi pravicami ter z gmotnimi dobrotami na Skodo slovanskega prebivalstva, katerega je dve treljini v dezeli. Ali to se ji ne po-srefii; vara se v tem prav tako, kakor se je varala v Lombardiji in Benefiij;. Vse dobrote jej ne bodo nifi pomagale; jedina reSitev v tem oziru je slovanski rod na Primorskem. Jedino tega se boji italijanska narodna stranka; jedino ta more dosefii, kakor je v resnici dosegel, da celo katero obfiinsko sta-raSinstvo, ki sicer dovoljujc podpore ponesre-Csncem v Italiji, se varuje takih pojav, ki bi znale neprijeino dirnoti ,na Dunaju", ter da so povzdigne celo do katere neprifiako-vane sozalnice.
To je zaslnga slovanskega roda v Pri-morju. In kako hvaio dobiva ta narod za to neprecenljivo uslugo avstrijskidrzavi? Zane-marja s« pdpdlnoma. v ghibtneni in cfuSev-nem, narodnem in politifinem oziru. Vladi je na tem, da se dobrika radikalni italijanski stranki, da bi ohranila navidezen mir, dasi dobro ve, da misljenja ne premeni pri onih, katerim dobrote skazuje na ofiitno in gotovo skodo slovanskega prebivalst-a,
Ta sistem, po katerem se nemim. italijanski zivlji z dobrotami obsipajo, da bi vsaj na zunaj mirni ostali, slovanski 2ivlji pa zanemarjajo, ni pravi, ker izpodkopuje zaupanje v pravifinos? in nepristranost vlade, ker daje nemirne2em srfinost, ko uiislijo, da vlada dela to iz bojazni pred njimi, ker za-peljuje tudi mime Italijane, da se pridru-zujejo skrajnim strankam, ker kaze neopra-vifieno popustljivost in Sibkost avstrijske vlade.
Ta sistem je treba premem'U in ta sistem se zel6 lahko premeni! Vladi ni treba, da bi se postavila v neposreden boj zoper nemirne zivlje, zoper skrajne italijanske stranke. Vse to lahko mirno prepusti svojim zaveznikom v tem oziru. In ti zavezniki so primorski Slovani, ki imajo vefiino v dezeli, ki so delavni in vztrajni, ki so sposobni za visjo omiko in hrepenijo po nji, ki so vzrastli v avstrijski drzavi in zivljo i njo.
Za te naravne zaveznike avstrijske drzavne misli in roodre avstrijske uprave ne zahtevamo nikakih predpravie, nikakih izjem, ampak samo premembo sistema. Vlada naj postopa pravicno in jednako dobroliotno z vsemi narodi v Priiuorji, pusti in varuje naj jim drzavljanske pravice, zagotovi naj jim naravni in postavni razvoj brez vsnkatere ovirc, in primorsko vppasanje se re§i samo po sebi v korist norodorn, v korist dezeli in v prvi vsli v korist avstrijski drzavi.
Minister je takoj odgovarjal dr. Gre-gorcifiu.
Z ozirom na politieni del je minister odgovoril, da je s polozajen*, vsaj kolikor GoriSko zadeva, precej zadovoljen, da govornik, Ce tudi je kritikoval primorsko vlado, ni navedel posebnih krifieCih fakt, da gLde imena Piedimonte je io ukrenil, da se ne sme uradno rabiti: a glede sistema aii nje-gove premembe ni rekel nifiesa, tako da je §e vedno vsakateremu prosto, misliti si o tem, kar hofie.
V seji prorafiunskega odseka dne 7. t. m. se je razpravljal prorafiun ministerstva za notranje zadeve in sicer cestne in vodne stavbe. Pri tej priliki je tozil nas zaslopnik dr. GregorfiiC, da vlada skrbi premalo za ohranjenje in popravljanje drzavnih cest na Primorskem, ter da ne podpira okrajnih in obfiinskih cest, kakor bi trebalo z ozirom na veliko pomanjkanje dobrih cest in na revScino, ki vlada v tej dezeli. Opisoval je natanko razne neprilifinosti, tezave in nevar-nosti na sedanjih drzavnih cestah ter veliko pctrebo, da bi vlada zdatno podpirala zgradbo
Stenemu domorodcu zelodec!", zagrmi z jedne strani v pravetn gnjcvu razjarjen rdefiekapar. „Ne, posteno, vseslovansko rdefio salato, ki je vsakemu llircu slajsa od medu !*, zavpije z druge strani rdefiekapast plamte-fiimi ofimi.
„Zeleno! Izdajica! Madjaron! drzite ga, drzite ga!*,zaori vsa krfima, in pclnostevilna truma - rdefiekaparjev hofie na 2ida. No previdnost pospesi mu tudi takrat noge skozi okno. Zvezdogorski bezi in bezi, dokler se ne zrusi onemogel — v zeleno travo in trdno — zaspi. Aii 5e sedaj mu prodirajo v svet tuzni glasovi: Bviveit I", Bzitio!*, .pefienka!" [ in „salata!" vnofino tisino. Ali je sanjal tezke sanje!
Leze, vzbudi se. — Ali koseje vzbudil, je bilo zarko solnce bbzje ze visoko. Nofiem vam tu pripovedovati, kako se vzdiguje solnce izza gora: tega se morete na sito nafiitati v naSih novejsih novelah. Mi se vrnemo k dnevnemu redu, in hofieme videti, kaj je % Zidom. Da se je bil zgubil, dasejebil iznebil I svoje trmoglavosti, bi mu ne bilo trebalo I novih zuljev! Ali prav nesreca je hotela, da je ostal v Zagrebu. — Ob istem Casu je mrgolelo ljudij po zagrebskih ulicah, sami sabljaSi: gospdda in prosti korteSi, vse je drvilo proti zupanijski hisi. In kakor so vr-vile fiete ljudij, ugrabile so vefinega Zida in nehote ga tirale seboj pred Zupanijsko hi§o. I Tam  se   «restavrira>   Zupanijski   magistral
okrajnih in  obfiinskih  cest ob  Sofii, ob Ha- . lijanski  in  kranjski  meji, ob  Branici in  v Ravnjaku.  Slavbena  ekspozilura v  Tolminu ni  opravicila   nad,   ki so se   stavile v   njo, Koroska cesta, posebno ua Bolskem, pa tudi j na nekalerih mestili na  Kanalskem  in  Tol-minskeni,   je v   slabem   stanu   ter   poprave silno potrehna; enako je s cesto od Usnika j Cez Sv. Lucijo  ob  Idriji dt.  Zalina  in proti Idriji. Letni zneski po 20.000 in 25.000 gid. ne   zadostujejo  za   vse   cestne   potrelie na | Primorskem.   V  to   svrlio je   treba   odlofiiti j najmanj 500.000 gltl., ki naj se razdelijo na i pet let, vsako  leto ,po   100.000  gUI.   Dose-danje   vsole nifi  ne   izdajo  in delo   ne  gre naprej.  Treba je sefii   bolj   glohoko  v dr-zavno hlagajnico, da bo videti kaj uspeha.      |
NaglaSal je dalje, da ji» 2e lani podal vladi peticijo cestnih odborov in obcin za uravnavo ceste pri Rodezu, «la. je vlada tudi narofiila nafirt, a nifi ni se sliSati, da bi se cesta popravljala.                                             i
Vladni zastopnik je odgovoril, da vlada se je ze do zdsij prizadevala po svojih mofieh pospeSevati cestna podjetja na Primorskem in da tako bo clelala Se dalje. Nuerti in pre-udarki za razne poprave na drzavni cesti ob Sofii so ze pripravljeni in delo se bo vrSilo zaporedoma, dokler ne bo izvrseno. Tako se bo popravljala tudi drzavrm cesta ob Idriji. Namestnistvu v Trstu je na-rofieno, naj izvrsi, fie le rnogofie, vsa dela ob Predelu §e to leto ter naj nadomesti seda-iije slabe provizorije s trdimi stavbami. Sploh se je narofiilo namestnistvu, naj se bavi z vefijo marljivostjo s cestnimi zade-vami nego dozdaj. Vlada priznava korist in potrebo ceste od Kanala skozi Avfie do Sv. Lucije in dalje skozi Toltnin do Kobarida ter je pripravljena dovoliti podporo 50.000 gld. za Kanalski okraj, ako da tudi dezela kaj podpore. Za podporo cesti v Tolmin-skem okraju se ni mogla se izrefii, ker nima Se nikakih nafirtov in preudarkov. V pospeh cestnih stavb na Tolminskem ustanovi se namesto sedanjo ekspoziture stavbeni oddelek pri okrajnem glavarstvu v Tolminu i ter se zboIjSa plafia cestnim inojstrom na Primorskem in Kranjskem, da bodo bolje nadzorovali ceste ter izvrSovali poprave svojega podrocja. — Z ozirom, da bliznja Italija ima krasne ceste, da nase so slabe, in da dezela in;okraji ne morejo vsega iitnriii, kur treba, bilo bi prav, da bi se vlaila v dejanji (Irzala daue besede ter da bi zuulno podpirala naSo zapuSfieno dezelo ob drzavni meji.
*        *
Prorafiunski odsek drzavnega zbora je razpravljal dne 13. t. m. o neposrednih dav- j kih. De. GregorfiiC je omenil pri tej priliki, da hiSni davek na dezeli je previsok, ker davfini tiradi prestrogo postopajo pri I njega odmerjenji, ker zapisiijejo kot bivaliSfia tudi take prostore, ki sluzijo kmetu v prvi vrsti le kot shramba za razno blago. Potozeval se je, da se tirja hi§ni razredni davek tudi od takih his ali od takih njih delov, ki so popoinoma prazni, v katerih nikdo ne stanuje, kar sili poseslnike, da odkrivajo ali podirajo taka poslopja, ker ne morejo znw-govati davka. Grajal jc, da se tirja hisni davek od his, v katerih stanujejo koloni, in od takih, katere prepu§fiajo boljS's kmetje tako-zvanim gostafiem, da jim zato opravljajo razna dela. Rekel je, da take hi§e spadajo k po-sestvu kot potrebna oprava (fundus instructus), in da kmet plafiuje postavni davek ze s tem, I da plafiuje davek od zemljiSCa, oziroma od j Cistega prinosa Onega zemljiSCa, h kateremu spada hiAa.
Zahteval je, naj se le taki prosiori in sobe upisnjejo kot bivaliSfia, ki v   resnici   in
Kandidati se dvignejo, Magjaroni krifie «vi- j veit», in Ilirci jih prevpijejo z «?.ivio*; ofii j se iskre, roka grabi za sabljo, gotova nevihta, I kadar oesni valovi udarjajo ob stene. In sredi teh valov je bil kot bedna onemogla kutjica naS Lavoslav Zvezdogorski. Nemila usoda na-mesti ga nekako mej Madjaror.e in llirce, in sama nesrefia postavi mu »a stran dva grozna soseda: z jedne strani je stal rdefiekapar Sveslav Postenjakovifi, drzefi z zobmi bridki handzar, z druge strani pa oni trebuhar z gosfco vrsto srebrnih gumbov, grabefi veliko, rmenim zlatom okovano sabljo.
„Ha, si-li tukaj, bednifie madjaronski!", zaSkripa Postenjakovifi in nemilo dregne Zve-zdogorskega z drzalom handZara, .varuj se, ako ne bos z nami, te ubijem I*
„Ha, si-li tu, izdajica ilirska !'•, ga Crno
pogleda trebuhar in nemilo   dregne   Zida z
drZalom sablje, „pazi, ako nebos z nami, te
ubijem !"
i           Ali si kedaj vidfl,  prijatelj,  polumrtvo
Zabo mej pozitivno in   negativno   Zico elek-
I trifinega stroja, kako se krfievito  trese sredi
dveh nasprotujofiih si Zivljev?   Tako so  se
tresla Creva temu korteSu par force;  strahu
je zatisnil ofii in okamenel kakor Lotova Zena.
— »Zivio!*,zakrifit Postenjakovifi, ko dvigajo
Ilirca in dregne Zida, zasepetavsi mugromo-
vito v desno uho: .Krifii Zivio! ubijem le!"
in reveZ se jecljaje odzove z „Zivio !•
j           .Viveitt*, zaori trebuhar  s  srebrnimi
v prvi vrsti v to sluZijo; naj bodo prostc davka tako hiSe ali taki nje deli, v katerih nihfie ne stanuje, in naj se oprostijo davka take ,hise, ki sluZijo v stanovanje gostafiem ali kolonom.
Finanfii minister Plener je priznal, da pn'toZba je opravifiena, kolikor more v na-glici o nji soditi, ali da takih slufiajev in takih pritoZb ni imel se od nobene strani. Ce bi sedanji zakon ne dopuSCal popol-nega oproSfienja takih his, ki sluZijo go-stufiem. meni, da bi sc morale vendar kolikor rnogofie nizko obdafiiti. Euako se vjerna z govomikom, da gre hiSni davek placcvati od pravih bivaliSfi in ne od prostorov, ki sluZijo kmetu v shrambo raznih pridelkov, blaga in orodja. Glede prazuih his na deZeli je odgovoril vladni zastopnik, da po sudenji postavi se morejo oprostili hiSnega razrednega davka le male, ne pa tudi velike hise, Ce so prazne. Na to se je sprejela resolucija dr, Steinvvendra, naj bi se zakon premenil v tem smislu, da bi se mogle oprostili tega davka tudi veCje hise, ko so prazne.
DO PI SI.
i% Tolmlna. — Kobarid dobi tedaj v kratkem okrajno sodiSCe, davkanjo in svoj cestui odbor. Kolikor Kobarid s tem pridobi, prav foliko Tolmin izgubi. — Izgubi mnogo na uradnikih, gostih, denarnem prometu itd, Zato bi pa moral Tolmin skrbeti in nepre-nehoma trkati, da primeroma kaj druzega dobi.
Tolmin si lahko marsikaj pridobri v naj-blizji prihodnosti, se ve, a prosnjami, dobro titemeljenimi, in modrim postopanjem. Niti vlada, niti dezela ne bi mogla dolgo ugo-varjati opravifienim Zeljam Tolmincev. Zlasti sedaj bi bilo upati, ko je Tolmin oSkodovan, da vlada in dezela vstreZeta toliniiiskim opravifienim zahlevam.
Tolmin in bliZnje Zupanije, kolikor se tifie skupnih koristij, naj bi se za enkrat po-tegovali:
I.  Da se ustanovi tu c. kr. pripravljav-Ijavnica za ufiiteijiSfie.
II.  Da se ustanovi v Tolminu c. kr. pripravljavnica za srodnje Sole.
III.  V Tolminu naj se ustanovi nizju kmetijsktt ali ohrtnijsku Sola.
IV.  Da se izdela cesta skozi Tolmin na levem brteti Sofie od Kanala do Kobarida (z tuoslont pod Kobaridom.)
V.  Okraj. Sol. nadzornik imej svoj se-deZ pri okr. sol. svetu v Tolminu.  -
Vsako navedenih pelero tofik misli m nekoliko pojasniti in utemetjiti, kar se zgodi v prih. St. eenj. ,Soce".
S trnovske pluaotc, 9 marca. — Na-
znanjeni iztet s sneZkami na Goljak se je moral odioZiti vsled izredno slabega vremena na dan 8. t. m. Imenovanega dne je bilo vreme kakor nalaSC zelo ugodno, in potovanje se je vrSilo pri krasnem dnevu. Zjutraj ob 6. uri je bil zbran oddelek najboljsih in najdrzni5ih sneZkarjev pred stanovanjem nafielnika Ink. gozd. oskrbnistva na Dolu, nd kjer smo oddrfiali proti .Smrckovi dragi". Tofino ob 6. uri 10 minut se prikaZe gosp. nafielnik, ki je bil iz posebno prijaznosti voditelj celi .ekspediciji"; -- lovski rog zatrobi: .nAstop* - in sneZke zdrfie po mehkem snegu. V eni uri tti minut bili smo v „Anini kofii" v Smrckovi dragi, kjer je bil eno uro odmor, da si „nekoliko priveZemo duso". Ob 9. uri 8 minut odpeljali smo se do .StraSne skale". a od tukaj prifiela se je pot po pubofijti Guljaka vedno vise in vise. Do polovice poboeja bili smo mirni in &e vedno  v   normalnt   oddaljenosti,   a  tu se je
gtimbi. Ko se prikaZe madjaronski kaudidat na ramenih svojih kortesev, sune 2ida pod rebra ter mu poSepne gromovito v levo uho: .krifii viveit! ubijem te!" in zopet se Zid jecljaje odzove z .viveit !•
Tako je bil Lavoslav Zvezdogorski vsled bockanja svojih soscdov v pol uri petindvaj-setkrat ilttski in peliudvajsetkrat niadjaronski korleS.
AH v»e je prtslo na dan.
.Ti upijes ,viveit!" izdajicaV!",a:«Skripa Postenjakovifi.
,Ti upijes ./Zivio!" izdajica ? ", namrkne mu trebultar.
.Drzite ga, Ilirec je! DrZile ga, madjaron je !*, zaori od vseh stranij mnoZica korteSev.
Handzarji zablisnejo, sablje zaZvenke-Cejo, tu vrvi, tam vrvi, Zid v beg in drugi za njim. 2id je beZal od jutra do vefiera, preko gor in dolin, in vse se mu je zdelo, kakor da se upije za njim; .Drzite ga, drzite ga!" Mrak je legel Ze na zemljo — Zvezdogorski se splasno ozrej a Ze davno nivefi tu ni Uircev ni Madjaronov.
Okrvavijen in oZuljen leZe na «»«Jnen grifi, in milo zre v ono stran, kjer se •'*; v ; vefiernem soincu svetil zvomk sv. Kralja; I tuZnim ofiesom pogleda tija, in vzdahne: I .BlaZeni umikajofii se I*
(Dalje prih.)
priCelo nenavadoo gibanje. Vsakdo se poiu-ri, da napravi manjsl ovinek, kajti oni, ki bode prvi na vrhuncu, dobi nagrado 20 kron in po vrhu Se nekaj, — kajpada — Cast, ta Smentana Cast. Vse moCi se vporabljajo, bela odeja Skriplje pod sne2kami, pot lije po ob-razu, a dr2ali srno se vsi vstrajno. Od dveh fitranij smo naskocili vrhuiiec, a nnkrat se zaCuje vrisk — in glej ga, Filipa, ki se je moSato razkoracit pri „Znamenju" ter moCno zaukal, da je odmevalo tain doli po Tre-buSi. Pot je fconcana, vojska premagana, stvar dobljena, a veselje in n >de nekaterni-kov so zlezle v hlaCe. Ob 11. uri 17 minul bila je nasa .batanju1' zbrana v:h Goljaka Razgled je bit krasen, a tu se ntsino smeli nuidith kajti, dasi je solnce prijetno sijalo na jasnem nebu, vlekta je vendarle zelo oslra sapa. Zopet je dano znamenje odhodu in drCab smo v straSni hitrosti po poboCju nizdol proti „Anini koCi", V 47 minutah 22 sekundah pridrCal je prvi gosp. voditelj do koCe, kar je naznani! pok puske, ki je Cakala nabita pred koCo. Da smo nekateri delali h Goljaka nizdol s snezkami' izredne. vaje, si bodo nasi veseli Citatelji mislili. Eden je hole! pokazati, kako se stoji na glavi v snegu, drugi je vklesal v sneg svojo podobo, in veC takih zabav smo doziveli. Da je bilo lu do-volj sale in smeha, je veC ko narovno. — Ej, no, go/.dar je ,koraj2cn* in vesel, Ce inn prav Jaso" odrezes. Po krutkem odmoru drCali smo proti doom, kjer so nas nase „7,eniCce" skjbno pregledale, Ce imanio Se celo glave in druge ude. Naravno, da ga je dal Filip ,en bokal* in Case so jako harino-nicno zuzrencle cue v ,Ks*, a druge v „Eks*, kakor Broilijevi, pardon, Samassovi zvonovi'. Cilaven naiuen temu izletu je bit: 1.) pov-zdignili la .sporl" in 2.) praktiCno pokazati, da za naSe gore je suezka po zimi neprccen-Ijive vrednosti.
Pred par leti je naroCil prve snezke na Priiuorskem tuk. gozd. oskrbnik, a danes jili iniajo poleg gozdarjev 2e neLiteri obCi-liarji; in Ce Se povem, da jib je ta teden navczal tndi na* ,oce zupan", bodi za danes dovolj o tej novosli na nasi planoti. Zdravi slojte, gospod urednik! —
Iz Hiht'inberga, 11. inarm, — V zudiijem ,l,riiiii)f.sk«,in Listu" seui staknil noyico, ceft, da pri mm uganjajo lotos pasta v postu. Ali to ni res, ker v na*i obcitii ni bilo tie godbe nc plesa ne mask ze mid deset let, to pa gre naj veC livala nasi du-hovsCini, ker je take nespameti s svojimi nauki odpravila. Gudiiuo se pa, da duhovski list le prerad verjame vse, kar bi naso ob-Cino, posebno pa nase vrle dubovnike, pri-pravilo ob dobro ime. In tak list se pri nas pa nekem I. P. tako usiljuje, da kdor ga noCe skozi vrata, niu ga pa skozi okna usiljujejo. Kdor hoCe torej ostati in v njih rog trobiti, mora pri nas gotovo biti naroCen na ta list. — Tudi vam naznanim, gospod urednik. da pri nas bodo kmalu obcinske volitve. kakor drugod tako tudi pri nas ste dve stranki, ena wCrna", druga .bela*. „Crni" grestras-no v slast ^Primorski List*; Cegava je pa cbela», lahko uganete.
Iz kanalske riollnc, 12. niarca. Va§ cenjeni list zabe!e2i ysak no§ napredek, ali le redko se more to zgoditi, Ce kje. go-. tovo v nasem okraju je vse zaspano bodlsi v narodnem ali v gospodarstvenem oziru. Okraj ima komaj eno drustvo in t. j. „Na-rodna Gitalniea" v Kanalu, ki ni priredilu v pretekleni letu nobene veselice ruzun navad-nega pustnega plesa. Ali se ne dobe lahko potrebne mociir In ako jih ni tarn, naj se segue pa v okolico. Jaz vem, da so mo*je, ki se za to radi Xrtvujejo. Sedaj se snuje sadjarsko in vinarsko drustvo; a le poCasi se giblje in bojim se, da morda fe eelo ne zaspi. (Udamo, da ne. Citajte vabilo nied drust. vestnii Ur.) Tudi o neobhodno potrebni poso-jilnici se s a n j a ; kajti odloCen korak se ni se naredil. Mozje na delo I S tern si postavite trajen spominek ljubezni do bli2njega. Da, se eno drustvo je v osuovi, namreC podruz-nica sv. Cirila in Meloda, ker tudi o tej ni od prvega obCnegsi zbora ne siuha ne duha. Tedaj dela v nasem okraju je mnogo; in sicer je treba zaCcti v Kanalu. Tarn bodi nekako srediSCe; a nc zanasajte se vsi le na e n e g a. Eden ni kos tako vzviseni in tezki nalogi. Treba je mnogo delavnih in pozrtvovalnih rok, da se tudi na§ Irg zaCne razcvitati enako na5im drugim gorskim trgom. In ako se bo svitalo v sredisCu, se bo za-Celo kmalu daniti tudi v okolici. V to po-mozi Bog!
Domace in razne novice.
Urednik «So?c» oprosten. — 0 svojem tasu smo obsirneje poroCali o pravdi, katero je naperil nesemu uredniku tiskar Obizzis kazensko ovadbo pri c. kr. rnestno odre-^jenem okraj nem sodisCu v Gorici, Ce§, da je nas urednik podkupil nekega uCenca nje-P°ve tiskarne, naj bi «ukradel» rokopise °nih clankov, ki so prisli v Obizzijevi «SIogi» (Pi^al jih je trgovec G. L.), in radi katerih je
na§ urednik tozil Obizzija. Pri prviobrav- | navi se nas urednik skoro niC ni zagovarjal, ker je bil uverjen, da ni zakrivil niC kaznji-vega. AH prvi sodnik je bil drugaCnega mnenja in obsodil urednika na 25 gld. globe. — Urednik je podal utok, vsled katerega se je vrsila obravnava v ponedeljek v drugi insianci, pred Sliriclenskim sodnim uvorom c. kr. okro2negn sodisca. — Predsedoval je dez. sod., svetnik Goriup; glasovalci: de2. sod. svetnik Sclimarda in Gironcoli ter sve-tovalni tajm'k Dell'Ara; dr2. pravd. je za-stopal dr. Sanzin; zagovornik dr. Josip S t a n i C.
PreCila se dolga in strupena ovadba Obizzija; kratko poroCilce o prvi obravnavi, razsodba in naposled utok urednika. V zmislu utoka je govoril tudi priCujoCi urednik. Glavne misli so te-le: Urednik je tozil Obizzija in Gasparja Likarja radi raz2aljeuja Casti v »Slogi* in >tGorUkem Vestniku." - Iskal je pa neoporefnih dokazov, da je one Clanke res pisal G. L. V obto2nici je navedel vec priC, nied temi tudi tiskarskega uConca pri Qbjzziju A. K. Da bi bil golov, ali bo K. ncdvounmo priCal za jSoCiuega**' urednika, poklical «a je k sebi in gn izpraseval o pisatelju onih Clankov. K. je pevedal, da vsi oni Clanki so prihajali od Likarja. Urednik urn je po-kazal ueko L. pisanje in uprasal uCenea. ali je bil oni rokopis I a k. K. je sicer pritr-jeval, ali povsem odluCno ni mogel prelrditi. Na to niu prigovarja urednik, naj prinese pokazat kokorsno koli pisanjc, o katero in je prepriCan, da so bili •/. islim rokopisom pisani tudi tozeni Clanki. To bi sluzilo uredniku le v dokaz ali uCenec natauCno pozna L. rokopis, da bi mogel lo prert poroto tudi s pri<;ego potrditi ne da bi urednik dalje rabil isle dokaze. Tu je slo lorej uredniku edino za to, koliko se more zanasati na piicanje uCeiiea K. in za niC druzega.
Dr. S I a u i C je obsimo in tenieljilo zagovarjal urednika. Dejal je, da urednik je ze sain dobro pojasuil vso clvar in da nje-govi besedi gre popoluoma vera, dasi se<U na zafozni klopi. On ima sicer tnzko statisCe, ime! je in ima luide I'.orbe, ali njegovo res-nicoljubje je oslalo neomadpzevano. Zati'i ui uzroka, da bi se ne verjelo njegovi izjavi. Dalje pravi, da bi zaUizniei: w mogel biti obsojon tudi v najiievgodnisein sluCaju, ko bi bit res prigovarja! uCoucu, naj mu prinese rokopise iiikriminovanih Clankov, kajti uceuec bi s tern Ae ne bil izvrsil kake t a t v i n e. ('lita nied tein razsodbo kasaeijskega sodisCa, po katt'ii enak Cin nikakor ni tatvina. Tat-vina je le tedaj, ako bi se ukradlo kaj take-ga, kar ima kako vrednosl, vsied Cesa bi Bokradetn" bil oftkotlovan; vendar tudi to le v takem sluCaju, ako bi se vzeta reC hoteia zu vseiej pridr2ali in ne le morc-biti za zaCasno uporabo, kar je uprav naS sluCaj.
Dr2. pravnik je govoril kratko in nekako sprejel nazme zagovornika, prepusCajoC sodnemu dvoru, da razsodi. ali bi bilo smat-rati Cin uCcuca K. kot talvino, ali ne; v drugem sluCaju naj se urednik kar oprosti. — Po kratkem posvetovanju je sodni dvor proglasil razsodbo, s katero ngodi uloku in urednika popoluoma oprosti.
Tak6 je zmagaia resnica nad skodo?.elj-nim zavijanjem in obrekcvanjem. Nasi nas-protniki so tendenzijozno obesali razsodbo I. instance na veliki boben in voselili se za-Casne zmage.
Obizzi je ves Cas vstrajal kot poslu-Salec, veseleC se zmage tudi v drugi instauci, a je poparjen zapuslii- sodno dvorano,
Dr. S t a n i C je govoril slovenski, enako drzavni pravnik. Razsodba je bila pa laska, ker je urednik slovenski pisanega Casopisa poda! lasko ovadbo.
Pred naso obravnavo je bila obravnava proti nekemu mladeniCu iz Sempasa. Ali ker je zato?.enec imel laskcga odvetnika, vrSita se e vsa obravnava v laskem jeziku. Evo nov dokaz, kako potrebno je, da gredd na^i ro-aki le k slovenskemu odvetniku, ako Cesa treba jo. Kedarkoli bodo odsloj laske obravna-ve s Slovenci, tedaj trkajmo se na prsi in vzdihmmo: Saiui smo krlv!! En sam od-vetnik seveda ne bi mogel omagati vsega dela, ako bi se vsi Slovene! obraCali do njega. Tu v Gorici je dosti posla za pet in se veC slov. odvelnikov, ako bi se vsi nasi rojaki obraCali do njih. In to bo treba dosed! Rodoljubi na dezeli: pozor!
«Coriere» je zaCel prina5ati iz peresa znanega laSkeea kolovodje obSiren Cianek o zadnji krizi v deielncm zboru. Clanek je pravo zrcalo duSevne vrednosti oCeta. — UCerajsnji tCorriere* nadaljuje; Cudimo se, kako je mo-goCe olikanemu Cloveku tako drzno zavijati resnieo. Mu 2e posvetimo, naj ie dokonCa!
Glas iz obf Instva. — Iz G o r i c e: Svinjina je lahko nevarna Cloveskemu zdtavju, ako ni:.mo previdni. Trakulje in trihine pri-dejo v Cloveka po svinjskem mesu. — Zato je zapovedano, da vsakega preSiCa mora preglcdati izvedenee, ko ga mesar zakotje. AH Cudno: v Gorici se ne brigajo za take pred-pise. Poznam mesarja, ki je zaklal letos do
60 presiCev, a 2iviuozdiayttika ni bilo bliz». j Mesar sam se   iezi nad  toliko nemarnostjo! I
Zanlmiro prodavnnje, — Dne 22. t. m. ob 4VS pop. bo predaval tudi v Gorici v mestni dvorani nasproti ljudskemu vrlu znameniti raziskovalec krajev v severnem le-denem morju Payer o doiivljajih na svojih poteh v one mrzle kraje. Cisli dobicek po-rabi za novo potovanje na sever. Njegova raziskbvanja v onih malo znanih krajjh so proslula 2e po vsem svetu. — Vstopnina zna§a: sedezi od 1 do 3. vrste 1 gld. 50kr.; od 4. do 10. v. 1. gld.; od 10. do 18. v.80 kr. Vsiopnice prodaja knjigarna Paternolli. — Kdor bo stal zudaj, ali da pojde na ga-lerijo, plaCa le 50 kr. — To predavanje je oskrbel gori§ki oddelek nemsko-'avstrijskega planinskega drustva.
Veliki ill I in baronov Hitter jev v StraCicah je propadei; v nedeljo so skienili gespodarji, da iisl.movijo delo, in takoj so odpovedali vsem uradnikom sluZbo. Veliko rodbin bo zdaj nakrat brez kruha. — Da mora priti do takega poloma velikega obrt-nega pudjelja, bilo je ?.o davno znano vsem oiiiiu, ki so nalancneje pozuali nolranje raz-mere. katerih pa mi ne homo opisovali. Vrhu tega je nastnla velikanska kunkurenca od slrani ogerskih nilinov, ki preplavljajo vso Avstrijo s svojo moko. Nasa vlada dr2i roke kriiem, ko madjarska na vse kriplje pod-pira svojo obrl. Madjarji izvazajo svoje pri-delke in izdelke veliko ceneje v daljavc uego naSi obrtniki in pridelovalci, da je poftlona konkurenra '/. njimi nemogoCa. Dalje je pa tudi znano, da uprav mnogi ogerski mlini niso posebno v«slni, da z zilotn meljejo tudi druge twi'ine, ki so Cislo skodljive celo zdra'ji!, Ztilo so pa curio lahko nizje od nasih. - To konkureuco so bridko obCulili baroni Ritlerji. Pred leti so namleli lil do Ut vagoiuiv mi dan, zadnji Cas je pa padlo to slevilo na It do 5, Naravno, da so morn li priipasli. -¦¦ Za Uorico in okolico je to hud udaree.
Ali nasi GoriCani dozive uajlirze ^e drugih udai'cev. Oni skrbe edino za In, kuko bi zvezali Uorico s Kuiiuiiijo in Ittilijo, od koder iiimajo priCakovati uili toliko do-liicka, da bi plaCali p.'einog za kurjavo, do-Cim se I'pirajo zvezam po Vipuvski in Soski dolini, od koder doliiva Uorica *.)'.l",» sicd-stev za svoje zivljenje. Ako bi imela (Jorieu ugodnise zve'ze ua vshod in sever, mogel bi tudi Ritterjev tnlin lozo tekmovati' z ogersko moko, doCim bi moral propasli tudi /. de-setimi zelcznicumi ali tramvajt v tEuriHnijo, — Kakor se je zgodilo Ritterjem, t«k6 se zgodi se drugi;n, ako so kaj kmalu ne od-pro nova pota na sever in vshod. po katerih pridemo v boljso zvezo z onimi dezolami in Iju.lstvi, ki bi dali Gorici zaslu2ka. S furlansko poieuto in pelagro pa nam nc bo pomagano!
Zopet novo poslopje v Gorici. Za novim gimnazijskim poslopjem dobimo ko-neCno vendarle c-nkrat tudi spodobno poslopje za okroZno in okrajno sodiSCe. Ministerslvo je baje to ze sklenilo. — S tern se uresnici zahteva naSega poslanca dr. GregorCiCa, katero je izrekel in utemeljil ze pred tremi leti v dr?.avnein zboru.
Udlteljsko drustvo za goriski okiaj je isnelo obeni <zbor uCeraj teden. Pri njem je vskipela nejevolja proti zavlaCevauji' z zbolj-Sanjem gmotnega stanja uciteljstvu, Samd toliko omenimo, da se je obrnila ost nejevolje uprav tjekaj, kjer bi bilo nasprotno ob potrebno.
Porotulkl. — Prihodnje zasedanje go-riske porole zaCne 25. aprila. Predsedovali bodo, kakor doslej, gg. dvorni svetnik S b i s a in dez, svel. Goriup in VI e g a r. -— Z veliko radovednostjo priCakujemo, kako se bo vrlelo tisto znamenito ,koio sreCe*, o katercm smo obsimeje govorili predzadnjiC.
lh'uga kurjava. — Zadnjih par tednov skoro ni bilo dobiti y Gorici ne drv, ne pre-moga ne og,:,». Bili smo loCeni od vseh stra-nij, koder dobivanio kurjavo. Vse je bilo jako drugo. Zdaj so cel6 kar zaprte vse proda-jalnice premoga. Ni ga dobiti za noben de-nar! — Enake prito2be so se Cule v Trslu. Duliovske preiueuibe. — Pod Turn (k sv. Roku) pride za zupnika preC. g. dr. Karol Baubela; v Dornberg na mesto utnrlega Filtpa Kramarja preC. g. Lovro Ju-vanCiC iz Slovrenca; v Cepovanu je potrjen preC. g. Jakob Rejec, na St. Viski gori pa l<at. g. Ignacij ValcnlinCiC.
BPrim. List", ki se silno rad zadira v narodnjake v svoji veliki skrbi za sv. vero, ni rekel niti besedice o imcnovanju dr. Bau-bele k sv. Roku, dasi bi mu no smelo biti neznano, da ta gospod je povsem pregnal slovcnSCino iz cerkve, kar je gotovo v Skodo verskemu zivtjenju tistih Slovencev, kj hodijo v ono 2upno eerkev. Slovenci smo paC uboga para pevsod: v Solah, v uradih in v — cerkvi. Cerkev bi morala biti uzor pravice in ncpri-stranosti, a v resnici je v Gorici bo!j pri-stranska v korist ltalijanora nego katertkoli c. kr. urad! SlovensCina se razlega sicer tudi v nasih cerkvah, ali skoro vsoskozi ob takih Casih, ko Lahi Se spijo.
l,Prjt0jSbe v-tem pogledu so ftedalje go-slejse^zatd naj se nihCe ne Cudi, ako slisi, da mnojjj S'ovenci zanemarjajo posluganje beseae.-.iozje. — Hie Rhndus!
Groboyi. — VOblokah je umrla mati c. g. vikarija Marijana  Ur§ic r. Devetak.
V  Tolminu je umrl g. Ivan Tuzulin iz znane narodne rodbine.
V   Smarijah je umrla 7. t. m. mati obeh CC. duhovnikov PoljSakov. Vec v dopisu v prih. »Priinorcu".
V  Gorici je umrl v sredo ob 3. pop. nadepolni mladenic Jakob KopaC, brat vr-lega naSega sveCarja g. Jerneja K. Bil je dobro izuCen sladCiCar in nameraval je usla-noviti se v Gorici, kar bi pomenilo zopet napredek za gor. Siovence. Bolehal je na prsih; ali zadnje dni se je pridruzlla §e ueka druga boiezen, ki je v par dneh uni-Cila mlado zivljenje vrlega mladeniCa. — Pogreb 'Janes ob 2. pop izprcd bolniSnice v stolno cerkev in od tain na pokopaliste. N. v m. p.!
— V Ravuah pri Cerknu je umrl 8. I. m. sirokoznani g. Ivan Kofol. V obe. starasinstvu je bil M let. Presv. cesar wi je odlikoval z zlatim zatiluznim krizcem. Sliir je bil (J7 let. N. v m. p.!
Muilrnlo^lka. — UcerijSnji «Pr. List*. je razodel veliko novico, Ces; «Raje s Schwe-geliiom uego z Malmii'em», kar je vskliknil baje dr. TavCar v deZelnein zboru kraiijskem, Dalje inodi'iije: Torej raje z iiemftkuliirjem in liberalcem nego s katoliCanoni! «Vsled tega vi'ze zdaj tudi goriske Siovence, ki «so ve-z a n i p o r e s o I u e i j a h zaupnih mo2». — No torej, kaj liofielo veC! Resollielje -. a u p-n i h m o t, nas vezejo, ne pa kuk izrek jed-nega ali drngega poslanca v medsebojiii pra-ski. — Sicer pa nismo se Cilali graje v «Pr. I.istu» proti Kliimi in njegovi druzbi, ki je res zvivnn z nem^kiihirji in liberalci proti slovenskim narndiijakoin, O.einu se toivj veilno ohregiile ob narodnjake, ponulitjle vendar pred svojim pnigom, kjer je toliko smelij, da jih ne pnmctcjo lido in dan vk'i goriski ulie-ni pomelaci!
I'odKorrtko lioniAtUw. — Prejeli smo obsiriiejsi dopis, kateri priolicimo v »Pri-moriMt*, ki turn v Poilgori dvnkral. vnC nu-roCnikov nego „SoCu\ ¦ UCeraj je nekaSlo-venka vlekla svojega olroka v laskl vrlec! otrok je jokal in se branil ua vso ,iilo, da ga ni zmogla; na pomoC je morala prihileti ueka ltalijanka, da sta obe spravile otroku v laski vrtec. Zulostno 1 --- V nedoljo so je imelo vi'Slli vpisovanje za »Lego"; ali kor so doliili nied tern neko dobro besedo, so odlo-zili vpisovanje za 14 dnij.
Vellkodusen dar. — Nadvojvoda Al-breht jezapustil, najse iz njegovega premozenjii zgradl v Gradezu poslopje za 60 do 70 uboznilt dunajskih otrok, ki bi se zdravili v morskih kopeljih. ZavelisCe mora ostati pod vodstvom usmiljcnih sester.
Siieinl zauicti na Krasu so tudi uCeraj ustaviii promet, da nismo dobili dunajske poste. — Taki so sadovi slabe zveze Adrije z notranjimi avstrijskimi de2clami. Kdaj vendar priCno merodajni krogi resno misliti na to, da je treba Se druge zelez'nicc do Trsta V!
V  Gorici ima.no lepo vreme; snega Ci-sto niC, le dez nas vCasih nadleguje.
Nesrece. — V nedeljo so na&li pri Pod-inclcu v snegu zmrzlega oCeta nekaterih otrok. — Med B a z o v i c o in Sozano so nasli itiit-vega v snegu 2:t-!elnega zidarskega pomoiV nika Franca Kumarja iz Rodiku, ki je Sol peS domov. - Pod M e d a n o se jo vtopil v moCvirju Jo2ef Ob id iz St. Lenarta Slovan-skega v beneski Sloveniji. Sel je k svoji se-stri, ki je omo2ena v Medaui; zgresil je naj-br2e pot, z.tJel v moCvir in se zadusil v vodi.
Sodlsfic v Koliaridu. - Uradna .Wiener Zeilung* je ze objavila ministeisko na-redbo, s katero se osnuje c. kr. okrajno so-disCe v Kobaridu. t njo dobi. Kobarid tudi davkarijo in sKimoslojen cestui odbor. Prijazni obariski Irg je s tern veliko pridobil.—Tudi od glavarslva bo vsak mesec hodil jeden uradnik v Kobarid.
K novemu okr. sodisCu bodo spadale 2upanije; Kobarid, Kred, Breginj, Sedlo Livek, Dre2nica in LjubuSnje iz dosedanjega tol-minskega okraja in Truovo iz bolskega okraja. Tekom letoSnjega leta bodo najbrie dovr.setie ze vse priprave; ko se to zgodi, razglasi se posebe dan, kdaj zaene poslovati novo so-cliSCe.
S Tmov«ga: «NaSe slareSinslvo je so-glasno sklenilo, poslati pravosodnemu mini-slerstvu spomenico proti skiepti lahonskih odvelnikov, in zahtevati v nji slov. uradova-nje pri sodiSCih v Gorici in pri drzuvnem pravd nislvu.
V  ponedeljek 11. t. m. jo bik po raj-nem nadvojvodi Albrehtu sv. maSa zaduSnica, kalere se je udele2ilo c. kr. gozdno oskrbnisl vo, obCinsko staraSinslvo, sotska mladina in veliko ljudstva. Ob tej priliki je staraSinstvc izrazilo potom glavarslva Njegovsmu VcliCan-stvu so2alnico in neomejeno udanosl".
Iz Bolea nas opozarja prijatelj, kak6 je to, da nismo priobc.il' o zadnji CilalniSk* veseliei vecjega dopisa in pohvalili neumor-
nega pevovodjo g. Adolfa Kooiaca, ki je bil duSa! vsemu. Zakaj? Zato, ket' dopisa nismo dobili! Gospodje, ki so gotovo najprej pokticuhi, da sporoCijo take novosti, se zana-sajo drrg na drugega, a nikdo se ne zgane, Neki prijatelj nam je pisal o drugih reCeh, dostavil mimogrede, dase je veselica izborno sponesla, in konCal: 3Sicer si tak6 in tak6 dobil obsirnejSe poroCilo". Ali ni ga bilo ! In tak6 se godi prav pogosto!
UupnikoTO vllo v Sempasu je kupil z iiiventarjem vred 2id Araadeo Bolaffio po sraniotno uizki ceni. Cuje se, da gospodar je ni hotel prodati drugim za veejo ceno. Cudno! — Sempasci bodo imeli torej tudi zidovsko rodbino v svoji sredi!
V  Trstu je bil obsojen pri okro2nom sodisCu 17 - letni Jos. B\ zaradi hudodelstev proti nravnosti in zaradi javnega nasilstva na dv'a meseca ostre jeCe.
V  Vidmu imajo zaprtih vei Jjudij iz naiih krajev zastran ponarejenega denarja. Jeden je baje iz Ljubljane, drugi s Tolntin-skega. Hodili so na LaSko kupovat za dobor denar veCje Stevilo ponarejonega; kupCija jo kazain velik dobifiek, ali zgrabili so jih in deli ua v.".rno pod klju:, kjer zdaj prouiislju-jejo o poslenosti svojo kupcije. — Kor no-kaleri ne razumejo dosti lascino, tolmuCi g. prof. Ivan Trinko.
Nil Sifcdjjieiu bi so bila ob zudnjem snegu kmalu prlpetila nosreCa. Neki robuiI je ftel obiukut bliitijega sosiuIh, Ko go je pu vracal domov, pridrvi plaz snega s hrlba tor ga vleco aoboj. SroCa jo bilo, du so jo nota-vil blizo neko hise, kjer so sliSali njtgov Idle in prihiteli na pomoC, ker dnignCe bi bil oslul v snegu; prosto je imel samo gluvo in razven tega si je spalmil eno nogo in orto roko.
V Colonel mid Knnulom so Imeli pusluo nedeljo noizngibljivi pleRj in kakor navudno, kouCnl je 8 protupom. Eden jo lezko ranjoii i porezali so mu gluvo in eno roko; a bull drugi bodo pametovr.li, kedaj  bo plofml! mi
1>i%>.avii1 nlior. J Dr. Forjuntlft In tovnrisi so poduli 11. t. in. Itilorpulaclju do pruvoHOducgu iitiuislim, nil ImCu poaki'luill za lo, da bo najvlflju sodiftCo Izdnjalo tudi sloveuske razsodhe v luklli pravdnli, ki bo se v prvi inslnncl olmivnuvalu v Hlovonnkoin jeziku. Lnni je iv.lnlslor to oltljubil, till slorl ni niCesnr.
—  Vlada niybrftit odlegno poslavko za eoljsko eimiuwjjo v proruCunu In UBtnnovl slovensko vsporodico km* upwivnlm potom, Sicer pa vsak dun prihajajo drugaCna po* vodla.,
—  Minisierskl svet pod predsodstvoni presv, cesarja se jo odloCil za peto Vo» lilno kurijo; minister notranjih postov je ?,o predloiil pododseku za volilno reformo vla-din naCrt.
—  Najnovejse vesti zatrjujejo. da se ministerstvu maje slaltece in da vtegnemo vsak hip Cuti novico, da je minislerstvo po-dalo ostavko. SreCno pot!
Srebrno zapestnico je nasla danes teden neka gospodiCrm v ulici Vetturini. Kdor jo je zgubit, jo lahko dobi v nasi tiskarni.
Llstnlca. — Gosjj. G. v Tolminu: Zneska I gld. 30 Ttr. od tainoSnjih Kneip-povcev nismo prijeli. — Dop. iz Gerkna: Pri najboljsi volji nismo mogli danes priob-Citi dopisa. PrihodnjiC  ali pa v «Primorcu».
DruStvene vesti.
BKolesarsko drustvo". — V nedeljo se je udelezilo posvetovmija 10 gospodov; oglasenih je pa ze 21. A tudi s Tolmiuskega nam piflejo, da prislopijo nekutori tamoSuji kolesarji. Drevi bo poseben odsok prelresal pravila, v nedeljo pa pridejo ob 3. popoldne zopet vsi gospodje skupaj, da sprejmcjo pravila in doloCijo obleko. — Ko'.ikor mo-re:iio sodili, to drustvo bo prav zivahno.
—  I z K a n a 1 a: ^Sadjarsko in vinarsko drustvo v Kanalu" bo imelo v lorek, 19. t. m. ob ixjt pop. uslaiioviii obCni zbor v solskem poslopju. K obiini udeloZbi uljudno vabi - ¦ o d b o r.
Koncert 2 o ns k e p o d r u 2 n i c e o kaierem smo ie parkrat poroCali, vrsil so bodo v dan 24. t. m. ob 8. uri zvfiCer. Spored, ki se razposlje danes, je zelo zanimiv in bode slovenskemu obCinstvu gotovo ugit-jal. Opomniti je, da so je spevoigra »S n e-gnljtica" prcdstavljala prvie o -jriliki, ko je tukujsnje izobraievaliSCe slavilo dan 40-lettiega slu2bovanja ivojega ravuatelja, g. Hafuerja. Mnogi bi se bili radi udeiezili takrat slavnosti s posebnim ozirom tudi na spevoigro ,,Sneguljtico", toda taCas so bile udele2bi stavljene ozke lneje. Sedaj ima vsakdo priliko, da" slisi ta mnolvor, kateri se ni Se predstavljal med Slovenci, Kdor hoCe imeti v veCer 24. t. in. popolen rnuzikalen viitck, naj ne zamudi, kupiti knji2ico, v kateri so tiskane besede k tej apovoigri, ki so bode prodajala od nudeljc naprcj po 10. kr. v BGorisSki tiskarni". A. GabrsColi in v dan 24. t. in. pri vstopn. ™
Spored prinesemo v prihodrijom HPri-morcu" in flSoCi".
-  - ^Goriski Sokol" je odlo2il svojo veselico do 31.' I. m„ ker bo 24. t. m. koncorl 2enske podru2nice. Spo<ed bo prav zanimiv. Opozarjamo prijatelje BSokolii* 2o danes na to veselico.
T^azgled po s!oYai\skem svetu.
Iz Cetinja (firnagora) poroCajo, da je Porta (tur§ka vlada) zaprla 15 arbanaSkih vodijv ker so se upirali mini ter jih dala odvesti v Djarlekir.
Za poljskl gimn!J/ij v Te§inu v Sle-ziji zlozili so Poljaki 80.000 gld. Ko bi bili Poljaki pravi Slovani, ne bi bilo potrebno zlagati za Sole ne njin: in tudi ostalim SIo-vanom ne, kajti v drzavnem zboru se mar-sikaj odloCiz njihpomocjo; ako bi oni hoteli, bi Slovani odloCevali v drfctvnem zboru!
Tollkl knez Aleksls Mihajlovh- je umri dne 2. t. m. v San Remu na Rivieri v 20. svojem letu. Pokojnik je rojen 1. 1875 v Tiflisu, kjer je bil njegov o5e guverner Kav-kaza. Umrl je vsled neke prsne bolezni
Rusija tn Bolgarska. — V Petrogradu nezaupno gledajo navideznb zblizanje Bol-garske Rusiji, kajti ruski Caaopisi piSejo, da je Koburzanovo in sofljskega prebivalstva ro-sofitetvo le prisiljenost, ki ne more vezati Rusije, Koburfcan bode moral prej alt slej zapustiti Bolgarako, kajti jedna Rusija se ne more priekati z bivsim poroCnikom ograkih domobraneev, fci jc zascde! slu&jno bolgaiski knofcji presto],
lUsIJa namerava v vztoftno-arijskih voduh povecati svojo vojno mornarico.
Raznoterosti.
Piscmskc ssnamke se morajo prilep-Ijati vselej ie na sprednjo stran zavitka. Odslej bodo strogo pazili na ta ukazjpisma, ki bodo imela znaml:e ?.adaj, se bodo sma-trala kot neplaCana in treba bo placali ka-zen. Pozor torej!
* Paplrnati dcnar Cedalje bolj izginja iz prometa. Goldinarjev skoro niC veL ni; namesto njih dobivamo zavitke po 50 kron ali po 50 gld. Kdor ima vecji denarni pro-met, bo moral kmaln najeti posebnega Clo-veka, da mu ho nosil torbo. — ObHni kon-sorcij spodnje Avstrije se je. obrnil do mi-nistra s proSnjo, naj pusti v prometu vs&j petake toliko casa, dokler ne bo dmgega papirnatega denarja mesto njih.
.IhSsiia Scleznicn. — Se vcdno se nadaljujejo pogajanja zastran podrzavljenja juzne aelezjitee, Dobro pouceni viri trde, da iz te moke ne bo kruha. Zat6 bi bilo pae bolje, ako bi vlada raje obrnila svojo po-zornost naCrtom za zgradbo predelske zo-leznice.
Tudi ? PragI bo letos razstava in sicor narodopisna, na katero se je vrlo pripravil zavedni narod CoSki. To bo razstava rcficne vrsto, kakorsne ne zniore nijeden drug slovanski narod. — PoroCali sino ?.e, da „Istarska vinarska zadruga* bo imela na razstavi posebno pokuSalnico, kjer bo toCila svoja vina. Prav bi bilo, iko bi tudi za goriSka vina imeli posebno pokuSalnico, kakorsno je imelo na goriski razstavi dorn-berSko vinarsko druStvo. Tarn naj bi se to-Cila vsa naSa vina: rebula, vipavec, bur-gundec, modra frankinja, teran, pikolil itd. Jedna miena gospica v narodni noSi bi se tudi dobila, a razstavni odbor bi dodal jedno CeSko gospodiCno. Vsi stroSki bi se gotovo povrnilv — Na§ urednik je v zvezi z merodajnimi mozmi in pojde rad na roko, ako bi bilo mogoCe izvrSiti to lepo inisel, ki bi med Cehi razSirila slavo naSih vin. Ali to se mora zgoditi takoj!*
SajnovejSi roman grofa LeTa Tol-stega. .Delodajalec in delavee" izide h kratu v dveh izdanjih in sieer jedao bode dra2e, drugo ceneje. Poslednje izide v »Sjevernem Vjestnik-u". Za ta roman' je odklonil grof Tolstoj ysako nagrado.
Neki amerikanski zaloznik mu je hotel placati 2 dolarja za vsako crko. Jedna tis-kana pola bi imela okoli 35.000 Crk; dobil bi torej za vsako liskano polo 70.000 do-larjev. In vendar je Tolstoj odklonil nagrado! Kaj podobnega svet Se ni videl!
Cesare Cantu, o katerem smo porocali zadnjiC, je umrl. Bil je ucen zgodovinar in zasluzen mo2 za zjedinjeno Italijo. — Zato so izraZali svojo zalost tudi goriski Lahi z brzojavkami 2upanu milanskemu. Dr. Ve-nuti je brzojavil v imenu gori§kega mesta. Mi protestujemo proti taki sestavi soialnice! Red bi bil moral: v imenu Ita-lijanov in renegatovgori§kegamesta! — Tudi dr. Marani je brzojavil v imenu laskega bralnega drustva (.Gabinetto di let-tura").
Kolera je nastala v Braziliji in to uprav v italijanskih naselbinah. To na znanje tistim, ki bi misli na izselitev v nesrecno Brazilijo.
V Bordeaux -u (Bordd) na Francos-kem bo letos mednarodna obrtna in vinska razstava. Tr^aSki zastopnik razstavnega od-bora g. Alfons Faber nam naznanja, da je podaljsan rok za oglagevanje razstavljalcev. Prav bi bilo, da bi bila nasa dezeia za-topana.
Boj z volkom. Premogar Janez Okorn je §el 26. ra. m. iz Stor pri Celju na delo. V neki soteski je zatulil kraj njega velik volk. Okorn je be2al, kar je mogel, volk pa mu je bil vedno za petami in grozno tulil. Okorna so jele zapugcati sile in z obupnim pogumom se je ustavil in obrnil proti volku. Volk je strahovito zatulil in planil nanj. Okorn gaje z nogo pahnil nazaj, a to je zver §e bolj razdrazilo. Z novo silo je naskoCila Okorna. Ta je ze mislil, da je priSla zadnja njegova ura; skoro brez zavesti, se ni mogel braniti; obrnil je le gorefio rudarsko svetilko proti volku. la je tulec odskoCil. Ponovil je svoje naskoke vsak hip, a vselej se umaknil luci Okorn je potem jel nadaljevati svojo pot dr2eft svetilko vedno proti volku. Ta ni hotel odnehati. Dalee po samoti je odmevalo nje-govo tulenje, V takem spremstvu je Okorn po dolgem potovanju priSel do neke kmetske WSe, kjer se je volk ustavil in krenil v gozd.
Blazen mortice. — V neki vasi na | zapadnem Pruskem je neki cevljar ubil svojo zeno, razsekal truplo in je vrgel v pec; po- I tern je zgrabil svoje jednoletno  dete  in je . tudi vrgel v pes. Ba§ ko se je lotil  petletne ' svoje heerke, so prihiteli sosedje  in  so  po trdem boju zvezali blaznega morilca  ter  ga izroCiii oroznikom.
Draga kopelj. — Neki ansrleSki pod-jelnik v Buluvaju v ju2ni Afriki je pri neki kupCiji naredil vclikansk dobicek. Da izrazi svoje veselje na poseben nacin, je kupil zu 10.000 frankov najfinejSega Sampanjca in v njeih kopal.svoje cenjeno truplo.
Kaj je raisliti o kavl in «ajn. Pac Cudno se nam mora zdeti, kakb se je mogla raba kave in Caja toliko razsiriti, da se dan-danes kar povsod pije, ako poniislimo, da je trajalo vec ko dvesto let, predno se je mogla obojna pijafia udomaCiti mej r^mi.
Leta 1573. jc neki nemski zdravnik, po imenuT tenard Ftamvolf v posebni knjigr prvi seznal Evropejce s kavo, in 1. 1591. je italijanski zdravnik P. Alpinus kavo prinesel iz Egipta v Benetke kot nekako zdravilo. Najprej pa so kavo pili v Arabiji okolo Adena in Moke; od tarn se je ta navada zanesla v Egipt in Carigrad. L. i860, so Armenci pri-peljali kavo v vrecah v Pariz, kamor so f,e leta 1635. Holanci prinesli prve zavitke Caja, A doigo je trajalo, predno je priprosto Ijud-stvo kaj izvedelo o tej pijaCi, le v najboljsih ter imenitnej§ih hiSah je polagorna prislo obojno, kava iu Caj, v navado. Zlasti sku-hana kava se je Ijudem v zatetku zdela jako Cudna in grozna pijaCa.
A pri vsem tern je pitje kave prislo v navado bolj in bolj. L. 1672. so v Drazdane dobili prva zrnca kave, 1. 1679. pa so v Hamburgu odprli prvo kavarno, V Parizu so 1. 1680. priceli s prvimi kavarnarni, a to so bile majhne, umazane sobice. Na Dunaji pa je po veliki zmagi nad Turki 1. 1683. neki j KolSicki odprl prvo kavarno; gosposka mu I je dala dovoljenje za to, ker si je mej voj-sko kot ogleduh pridobil veliko zalug za kristijane.
Toda dolgo so le vehka njesta in bogate druSine poznala kavo. Sele zadnja deset-letja nasega veka so zanesla kavo tudi v zadnjo vas, pijo jo v najuboznejsi bajti, kjer Ijudem sluzi mesto druge hrane, Ccravno nie I hranilnega in redilnega nima v sebi. Prav zivahna je danes kupeija s kavo. Vscga sku-paj sedaj pridelujejo na okolo 9 milijonov melr. eentov kave v vrednosti kakih tisofi milijonov goldinarjev. Samo v Avstrijo z Ogersko vred dovozijo na leto za okolo 40 milijonov goldinarjev kave! Tudi caja se porabi eedalje veC; 1. 1893. so ga v riase cesarstvo vpeljali 7893. mlr. eentov v vrednosti nad 3 milijone gld, Koliko denarjev gre za to obojno na ptuje!
Ker je bila prava kava zo od nekdaj I predraga navadniru Ijudem, a so jo le hoteli piti, zato so zaceii zmleti pravi kavi prime-§evati raznih namestkov. Tak nadomestek za kavo so napravljali iz korenine cikorije in iz zganih fig, a tudi za te nadomestke je treba iz ptujih dezei dobivati blago.                 ]
Jasno je, koliko gkodo to napravlja na§i dezeli v gospodarstvenem oziru, koliko denarjev gre na ptuje za reci, ki nie redilnega nirnajo v sebi, temvec so celo deloma Skodljive zdravju. In ta brezpotrebni stroSek zadeva najbolj priprosto, siromaSno ljudstvo. I In vendar je staro narodno-gospodarsko pravilo: da naj bi ljudstvo uzivalo le to, kar samo prideluje, ali bi vsaj samo lahko pri-delovalo!
Se vecja Skoda kakor na blagu, se po toliko spIoSni rabi ptuje kave godi na zdravji ! in telesni moCi. Toliko razgirjena zivCna bo-lezen, vedno hujSe hiranje sedanjega rodu, toliko pogostne bolezni na umu in slucaji mrtvouda imajo po izreku najimenitnejSih zdravnikov in uCenjakov (n. pr. prof. pi. Virchow, dr. A. Lutze, dr. J. Stuhlmann, dr. P. Niemeyer, Siiy. Graham, dr. Bell, dr. Bardell, dr. Beumont, prof. Brillat-Savarin) svoj yzrok navadno v rednem uzivanji kave in Caja, oziroma y slrupu kafejinu in tejinu, ki ga v sebi imata kava in Caj. Prav najno-vejgi Cas so pokazala znanstvena raziskavanja nevarne posledice rednega pitja kave in Caja, ki so: razne vrste protina in zivCne bolezni, glavobol, srCne in zelodCne boleCine, mrtvoud.
A Ceravno so znane te zalostne posledice omenjene pijaCe, pa vender nihCe noCe pustiti kave in Caja, ako se je navadil jednega ali druzega. Kava je sicer res strap, si misli marsikdo, a je gotovo najprijetnejsl sirup. Toda toliko nemarni ne stnemo biti, da bi se za to niC ne zmcnili. Hvala Bogu,* da je vsacemu strupu odmenjen tudi zoper-slrup ali lek, Tudi zoper gkodljivost kave Cedalje bolj v navado in rabo prihaja neko sredstvo, ki stori, da pitje kave ni veC Skodljivo; sredstvo, po katerem se bo do-maCemu kmetijstvu v korist Cedalje bolj omejilo kupovanje drage kave in se utegnejo izpodriniti nadomestki iz ptujih dezei.
To sredstvo je ze toliko priljubljena in razgirjena domaCa sladna kava, kakorgno izdelujejo v veliki Kathreinerjevi tovarni za sladno kavo v Sladlavu pri Dunaji. 2e danes ima v tej tovarni dc-lavcev na sto in sto zasluzek, in vse ka2e, da ima ta tovarna veliko prihodnjost.
Brez skrbi za svoje zdrayje se sine toraj Se nadalje sleherni drzati zjutraj svoje mleCne kave, in sme po kosilu srebati svojega priljubljenega wCmcga", ako mu primeSa omenjene sladne kave, kalera utegne tudi preriniti vso ono mnogokrat prav nezdravo zmes dosedanjih nadome3tkov za kavo.
Rohseidene Ba8tkleWerlgl7a65^
bis 42.75 per Stoff z. kompl. Robe - Tussore una Schantungs-Pongees — sowie schwarze, weisse untl farbige Hennebei-gr-Setde von 35 kr. bis fl. U.65 per
, /"" gi?i1, «?est,reift' karriert, gemuslert, Damaste elc. (ca. 240 verseh. Qual. u. 2000 vtrsch. Farben, l>e*staseic.),norto-Mnd8tcuerfrei in» Hans. Bluster
umgenend. DoppeUes Briefporto nach der Sehwelz.
i Selden-Fabriken 0. Hmuteber* (k. a. k. Holl.) Zurich
Z A H V A L A.
Smrt nepozalme, preranc uiurle nia-tere ozir. soproge
Ane-Marye Ur&tt roj. Dcvetak
nalozila je nam dolZnost, vsaj tern potom javno zahvaliti vse p. n. gosp. kteri so nam izrazili sozalje o prebridki zgubi, kolikor osebno toliko pismeno! Posebno Se preC. duhovScini, ktera je vzlic daljavi in hudim zantetom priSla zaostale to-lazit in tuztio sveCanost povzdignit!' Bog plati stoterno!
V imenu vseh zuostalih
A. CrSK,' Oblok'e, 8. marca 1895.
Z a h v a I a.
Vsem Castitim gosp. sorodnikom, pri-jateljem in pevcem, ki so naSemu umr-iemu ljubljenenui sum in bratu
Ivanu Tuzulinu
poslednjo Cast skazali,  se  Imt potom najsrCnejo zahvaljujemo.
^aliijoia rodbina.
V Tolminu, 13. marca 1891.
Hi&a na prodaj
v "j*.  Andrezu St. 70. po prav ugodni
nizki ceni.   — VeC se izve pri cerkve-
niku stolne cerkve v Gorici.
Dr. Jos. Staiiic
odvetnik v Gorici
je odprl stojo pisarno v Gosposki uliei
St. i. I. nastropje.  Uhod « dvoriSCa  na
levo.
Ob petkih in sobot;»h  je  po  opravilih zadrzan drugod.
His
Gone
prodaj.
V Gorici, proti gradu (Rivil €a-st('llo) St. 12. jo na prodaj dvonadslropiia hisa v dobrem stanu. Ve6 so izve pri urcdniStvu „Sofio" v „Goriski tiskarni" A. GabrSCek.
Dira hlapca
dobita sluzbo v gmdn Oaliiiku pri Trzicu na Gorenjskem, in sieer: hlapco li konjciii za 8 gld. meseCne place, in hlapca k volom za 7 gld. Ustopita lahko takoj v sluzbo. Biti morata poSlencga vedenja, delavna in trezna. — Oglase sprejema oskrbniSlvo gradu..
Elizir iz kine in ieleza
Cristol'oletti.
Ta ?.i-lodeni elizir je edino zdravilno sredstvo te vrste, ki zopet podeli tek in okrepCa zelodec. Okusa je prav prijetnega; v njem sta kina in 2elezo v staini obliki. Muozi krvna telesca in premaga unemijo. — Pro-daja se po 60 kr. steklenica. — Neobhodno za Sibke ljudi in tiste. ki so na poti ozdravljcnja.                                       3
V pisarni Scltz-ovc tiskanu: naspioii si'jijen.^Cu v f*oriei prodaja se po znl&unl ceni — I gld. 30 kr.
Veliki teden
in
VELIK A NOC.
xphal prof. Andre) Murntir. Knjiga se poSiija tudi po poSti na pov-zelje.  Kdor pa denar ze z naroCilom   vjed poSlje,   naj   pridene Se 10 kr. za vozni list.
Gostilna Antona Vodopivca
v Trstu
ulica Solitario &f. 12
rojakom   iz GoriSkc  in drngim Slovencem v
Trstu, kajti v ist^j   se lotijo   le   priStna
vipavska 6rna in bela vina  Iz
ppyaSke obfiine in s Krasa.
PriporoCa se posebno Slovencem,  ki pridejo
po opravkih v Trsl.
Kuhinja prav dobra in po cent.
!T
Vsako sprejeto narocilo izvrsi tiskarna ukusno, brzo in natancno.
$&
' '$>) cD^
^'(i»N~
Kolcdar za leto 1895. (za yorisko nadskoiijo) vclja 25 Kr.
""%
Ob    Cokov ru
t. 820220 (>u.;ti.o hranilni
jD
„Sl0L
ska   li
knjizntca .
X
..kvlnjist
ntca so mi
fcu/in
„p]p]V(0R€C".
„SOCA".       JOUJpOZ?'.
Sovvsfea ^vjfeama
^

A. gabrSCek,
zaioga vsakovrstnih izgatavljenih tiskovin za zupanstva, cerkvene, solske in druge urade,
v Gosposki ulici stev. g. v Gorici,
sprejema narocilu za tisek vsakovrstnih tiskovin,
kiikor n. pr.:
vabila k veseltcam in plesom, radune, zavitke in
listovni paplr z natisnjeno tvrdko za trgovee in
zasebnike, raznovrstne vizitntce  s prirnernimi
zavltki in elegantnimi gkatljlcami.
QskoYii\e po uzorcu za zasebnike, urade, drustya itd.
izvrSuje toinr. in natum'no p<> zmcrni ceni. SfciArc ffsftoriric ima  fisharna  izijolorljcoc  r  zdhnji:
Za zupanstva: Spisek za volil e, glasovni iinenik, kontrolni razkaz (za volttve), opravilni zapisnik. blagajniciii dnt-vnik (z s;!avo), sklep raCuna. proracun. domovnica, ubozni list, placilni nalog, vrocilni list, razna povabila (k volitvi, k novacenju. v obcinski ur.id), vahilo staresinain k seji (z dncviiim redom in brez njega), pobotnice, zapis za itirlif em. izkaze o premembah stanovalisca (za vojake), postni dnevnik. kazeaski zapisnik, prosnje za oproscenje vojascine. itd.
Za cerkvene urade: Liber bapt.. Liber del.. Liber matr.. Status anim.. Testim. mortis, Testiin. matrim.. FiJes mortis et sepult.. Fides matr., Nota pro den. lavtis (in lacendis), FiJes Xativit. et B.ipt., Testim. status liberi, krstni list, porocni list, mrtvaski list, pobotnica za obli-gacije in za place, izkazi umrlih, racun (/. raznimi prilogami) itd.
Za sole so v zalogi vse tiskovine v slovenskem, hrvatskem in italijanskem jcziku, kakor razrednice, tednik, oprav.  zapisnik itd.
Za sodne urade: opr. zapisnik, zapisnike, vrocilne liste, vabila, placilne naloge, malotne tozbe, pooblastila, zvrsiine prosnje itd. itd.
r

Pri pismenem narocevanju tiskovin prosimo narocilo natancno napisatt.
gifrgaatt^waaaaaaaaij^aaaj^tft^Ktj^iMdjat!^^
Laneno-oljnati
^T" flrnez "^w
nnjboljse vrste prodaja na debelo in drobno
tovarna firnisa v Ljubljani.
Ilustrovane cenike o potrebSCinah za obrt. Solo in hi§o poSiljam na znhtcvaujo
brezplaCno in postnine prosto.
"FT
ac«*iia<taf«caaiwaauaaayi|
J Slovenei! Spominjajte se o vsaki » % priliki Solske dece v „Sloginih" zavodih. J
Vozni listi in tovonii listi v
Ameriko.
Kraljevski bolgijski postni parobrob
„ite(I Steam Li nie" iz Antverpena
direktno v
New Jork & Philadelfijo
koncesijonovanu Crta, od e. kr, avslrijske vlade
Na upraSanja odgovarja loCno: koneesijovun
zaslop
„Red Star Linie"
na  DUNAJU,  IV WeyringergJLsse  17
fili jiri
JOS1P-U  STRASSERJ-U
ShlllllK  111     &,     (OIIIIIK K K III I     ( lllllspoildllll
d(   k k st t tshaiimii in Innsbruck
„Kupuj pri kovafiu In ne pri kovaietu!"
|I1IV
¦*tni j.i
lo Wl|l |..l 4S(J |l|mil /, ,„,, /1W111 kajti   ll    t.U   U   Ikll    kill)   'J I     k<UlMll j<    IIKljl
unit/link i ii'ivinii.liKwiijUMlikiii kih iiitw/iu bli)-ii in din„ili itrnliii ill mu him ki kn mm ii lmi Itilniu v knit kii|imil(ti um mu Kiasnl n/oul /mibnlm (nljtnnliim KiutU In finiikv Ilo^iii /biikj u/«i((n, kik<it    i   ii ki li   /it kiojiui  iRti iiikm liu
Snovij za obleke.
Periivlcn in (losklni? za veiefaslito (lit-IiovmMiiii. i.iftlpisaiio snovi za uiiil'ormo c. k. urudnikov, tu.li z-.\ veteranc, eriislh-o, tv.io-\-adi'(>, livrcj«, suknn za blljanl in iirnilin» iiifze, |»ri>|iro!fv zu vozovo, lodeii. Vniika tn-Intra Jlaj.'iskej,'a. koroskepi, lirdske^'ti Imlnn zu gospode in ttusipe po izvornib lovamUkili «eiiah v tuko veliki izberi, kakor takib m m« imeti niti (Ivajselera konkunmrija. Najve'-a izbor le tiiiejta tiajiu-tra sukiiu v n;ijmotl»rnejsih bar .'all za ii-tspo. Sukna. ki so (llljo prittt. potui ogi-HH od jrl.1. t <io U itd., potem tad: poll-ell-Sflno zu krojiu'i) (kukor podstave zu rokavc, Kumbi, Jivnnko. sukimei; itd.)
Cciiii, priniciiio, postpno, trnjiio, $M$ vo'iiH'iio sukiscno bltisjo in uo dobnr kup'ciuijo, katcre veljajo kenaj odSknduilio Z.x krojafa, priporo'a
I.v. Stikarofsky,
BRNO   (avst. Manchester). Najv«i"u z.dop'a  tovaniiikcga sukna v vrednosti "j  milijona  t-'olilmaijfv.          Posilja He le po
poStncm povzetju! Svarilo: Atrentje in kroStijaiji ponu-jajo lU'dostatno svoje blap-d pod znaniko ,Sti-karbfskesra bla^o*. Da zabianim vuranjo \>, u. oiljernitlcev, naznaujam, da takim Ijudem ne prodajam blaga podi nobenim pofrnjem.       (ill)
*                                                                                                                                                           sf>
*   Za >miKo f.uo. /..t vsaki poMnu nradn   *
*   okr.ii in /j vsako iikolieo, kjer koli je  ¦ |J   Iiiul-A.i iol.t, >,c iMzmtiiia, sposlovana in   * «    Irepo^liia os,.|i.i kot                                           *
*         opravnik in posriMlnik       *
4   proli \u'diieni jin-liMiiskom zasluzku od  if
J   ni'kiv'.i a^strijskosii lhunPtietri zavoda    '
J   PVU'   \i~te    ii.i-t.t*lia.    PiiiiHdbi!    pod   '•-
1   .U1.S94- (trailoe pn^te restatif.
Zo trgovce Ir . kroinjarje!
Na|boIjLe in naj cenoj;e knpovaliSCi t za vse vrste: mozfc in /onsko nogavic Japerjevo peril robce itd. v tova) niiki zalogi
Jos. Mandl, Duna
I. Scliwcrlpas- 3 l|>c WipplinfroiJ-ti"—-l' ls- , -i
Siljtttev po zdenn •    _ im   l»M'   n'.1   ''*•     '