Razme p©lit!cji© w«stL Avstrijska držafia zbornica. V seji držarae zbornice dne 22. oktobra je vlada predlagala, da izvoli zbornica odaek 26 članov za mirovna po gaianja, Kot prvi je govoril miaistrski predsednik Hussarek. O Wil30E0jem odgo7ora Avstriji je re kel, da upa, da se mirovna pogajaaja ne bodo razbiia Bavil se je nato s cesarjevim oklicem na narode. O Narodaih svetih |e izjavil, da bo vlada delovaaje Narodnih svetov krepko podpirala, Go voril J8 nato o prehranjevalnih razmerah ter iz razil svoje globoko obžalovaaje, da je vrednost našega papirnatega denarja tako zelo pedla. Sklep čno je rekel, da sta dva pota, ki vodita do rešit ve velikih politfnih vprašanj v naši državi in si cer pot s silo in pot sporazamljenja, toda odlodti se je treba za poslednjo. Glede bodoče nsod; Bosne in Hercegovine je pa mnenja, da je treba to vprašanje rešiti v okviru države. Hu3sarekov govor je bil tako med&l, da ni zadovcljll nikogar še cela Nemci so mu ugovarjali z žnedklici: Vse prepozno! Vršile so se nato razprave o vloženir nujnih predlogih. Prihodnja seja. v petek. Interpelacije aaših poslancev. V torkovi sej državne zbornice sta stavila poslanca dr. Korošeo in Stanek interpelacijo, da ae pošljejo jugoslovan ski, češkoslovaški in poljski polki nemudoma / svojo domovino ter da se odpokličejo avstroogr ski polki z zapadne (nemške) fronte, Poslanec dr. Benkovič je stavil interpelacijo glede politiCneg* preganjanja uslažbencev trboveljske premogovne dražbe. V vojnem ods«ku avst'ij?ke delegacije sta pa stavila poslanca dr. Korošec in Stanek inter pelacijo, da se odpošljejo domov vsi Crnovsjaikl, stari 42—50 let ter da se sploh vsi CrEcvojniki izpostiio \7, FrnovninfttVfi --!n?Vip Nemcem ie dovoljeno hujskati. Ta teden smo zopet doživeli nov dokaz ,,prijaznosti" raariborske eenzure napram slovenskim listom. Prvi clrž. pravdnik Verderber je zaplenil cel članek ,,'Obmejnim Slovencem" v ponedeljkovi ,,Straži." .....^ .:..; — In take reči nam mariborski državni pravdnik zapleni, dočim pa sme Jahn v ,,Marburgeroi" in ,,Montagu" diviati in besneti 5ez Slovence, kakor rau drago. Gg. cenzorji, !e tako naprej to kratko dobo, lto še imate oblast nad nami. Saj dolgo ne boste več z modrim svinčnikom črtali ,,Straže" in ',,'Slov. Gospodarja." Na vaše mcsto pridejo diuigi!! i Nernško Avstrijo so u&tdaavljau ueinšiii po slanci dne 21. oktobra na Danaju. Dočim vlada pri SIovan;h popolna edinoat glede bodočih ciljev, ,se Nemci ne morejo zediniti. Kak bi naj bil U3troj aove Avstrije in pod katero vrhovno f>blast bi naj apadala? Voditelj socialnih demokratov dr. Adler je zahteval damokratično ljudovlado (repablikč), krščanski socialci in naclonalci so pa za monarhijo, t. j. državo, ki bi ji stal na čela cesar ali kralj. Za predsednika r!emškeav3trijskemu političnemu vod=ilYU so bili kvoljeni: nacionalec Dinghofer, socialni. demokrat Seitz in krBfian3ki socialec Fiak. Zborovanje je sprejelo reaolacijo, v katsri se za> ht.va, da se morajo v Nenalko Avatrijo utesniti vsi kraji, kjer prebivajo Nemci. NemSki narod se bo odločno protivil vaakemu poizkosu priklopiti kraje, kjer prebivajo nemški kmetje, dalavci ali meščani h kaki drugi državi. Nemška Avstrija bo iskala stika z drngimi narodi v svrho dohoda do morja. Dokler se ne bo izvolila narodaa skupšfiina, katera naj izdela ustavo za novo državo, bodo nemški poslanci zastopali NemSko Avstrijo kot njeni odpo3lanci Nemška Avstrija hoče biti po svojih zastopnikih udeležena lia mirovni konf«reaci. Nemški poslanci naj kot Narodni svet vodijo vse priprave za upravo Nemške A?strije. Posebn« pozorno3t se obrača na pretečo lakoto v »emških krajih Izvolil se je Sq poseben odbor 20 članov, ki bo v skapini poslanceir izdelal potrebne predloge. Nekateri poslanci so zahtevali naj se Nemška Avstfija priklopi Ne;neiji, dragi so zopet vstrajali pri zahtevl, naj ostaae nova držara pod Habsburžani. Zdi se, da je večiaa za priklopitev Neračiji, Čehi so po svojem Narodnem vybsru (sveta) «lne 19. t. m. sklenili, da se z Avatrijo sploh ne pogajajo in da protestirajo proti raztrganju enot^ Ceškoslovaškega naroda. Največja briga češkega Narodnega sveta je, da zdrnži v popolnoraa sarao stojno državo ne samo ogrske Slovak8, temveg tudi lažiške Srbe v Nemčiji. V Švico so odpotoyali zastopniki Cehov in Ju goslovanov, da se tam posvetnjejo z odposlanci CeškoslovaSkega m jngoslovanskega inozemskega odbora in z zastopniki četverosporazoma glede bo ¦ dočega razvoja slovanskih dfžav v Avstrlji in gla de mirovnih pogajanj. Sedaj bi tadi Nemci radi šli y §yico. Kakor sa vidi Nemci vsak dan pre^ pozno vstanejo. Nesci ponujajo Jngoslovanom roke. Nemški listi, posebno >Tagespost«, so pri31i do preprifia aja, da jim bo šlo brez Slovanov zelo slabo. Zato so se že nekoliko poboljšali in ponujajo Jagoslovaaom roko v spravo. A ne vsi in tudi ne prostovoljno. Tako delajo, ker so v sili. Mariborski nemški listi pa Se yedno hnje huiskajo. Marbnrgerca, glasilo spodaještajerskih nemCarjev noče sprave z Jogoslovani, ampak zahteva, naj 8e voj • ska rml«!jne Za Ornigovo janifiarsko vzgajališče so polog notarja Bratkoviča, župnika Vogrina in kaplana Salamuna prisrevali prošt JurkoviC 500 K, L. Gregorift v Ptuju 100"K, Ferdo Krali v Ormožu 200 K, Jakob Herg v Vinskera Vrhu 20 K, nadu^iteli M. Vauhnik 1 ri Sv. Marku 20 K, K. Mikl pri Sv, Nikolaju 10 K, <ir. Luka Wolte, uradni vodja v Celju, 10 K, A. Skušek, fotograf v Mariboru, 10 K in gostilničarka Marija Meden v .Mariboru 5 K. — Jugoslavija je tukaj, a ti ljudje so še tako zagamani v nemčurskega pol boga, da mu >;oklanjajo darila za vzgojo Janičarjev. Cudni Ijudje! liako Sjo Maribor vaš, ko pa niste v njem vefi varni! Mariborski Nemci se strašno kregajo nad cesnrjem, nad Wilgonom in nad vsem svetom, ker bode Maribor spadal pocl Jugoslavijo. Zakaj neki? Saj niso v.eč varni v našem mestu. Pred dnevi je prišel v neko kavarno urednik lista ,,Marburger Zeitung." Sloven&ki železni^ar ga pozdravi s klicem: ,.Zivi.io, Jugoslavija!" Urednik godrnja. Železni&ar mn odgovori z dvema vroftima zaušnicama. GodrnJaC pobegne. Nikogar ni bilo, ki bi bil branil velikega Nem ca V neki drugi gostilni sedi vesela družba. Prepevali so slovenske pesmi. Oroslovemu pisarju in bruso8u blizu Š; aceka to ni bilo prav. Protestirala sta, zakaj se v nemškem Mariboru prepeVajo slovenske I esmi. Pristopi ki*epak mladenifi in oba sta dobila — ,,dobro" plaSilo, Tn tudi teh Nemcev nihče ni branil, Casi se spreminjajo . . . Jugoslova.nl v Amorlki so do aeda] nabrali za novo jugoslovansko državo že 720 milijonov frankov zlata. Nemci in nemCurji gobezdajo, da se nam bo v ugoslaviji gospodarsko slabo godilo, da bo urišla na na& velika svota dolgov Nemčije in Avstrije, da bo mo morali »lačovati svoje ministre, zidati palafie itd. Tc je vso samo navadna laž in begnnje naših Ijudi. Nara se ni ničesar bati. Za Nemce no bomo plačovali dolgov; za te !,:'¦ " n vinarja, ne ficka, Naše finance bodo stale v 'o ugodno. Nasvct r. 'mfiurskim uradnikom . NaŠ Štajerski Nan ripravlja predlog, da se prijateljski svetujc zagijzuiiirn nemškim in nemčurgkim urndnikom po naših krajih, da naj že sedaj pro- sKo za svo-o premestitev v nemške kraje. '"' Za upravo naše Jugoslavije imamo dovolj lastnih ljndi, l.judi naše krvi. Nai'odnostno vprašanje v o|grskein drž. zboru. V nctkovi se.ii ogrske drž zbornice dne 18. t. m. se e vršila velika i-az:irav-a q narodnostnem vj-rašanju Rumunski poslanec Vajda je v imenu Rumunov podal izjavo, da zahteva v avstro-ogrski državi živeči runiunski narod uresničenje nežastarelih pravio naro dne samoodločbe.. Slično izjavo je ob napeti pozoinosti zbornice podal poslanec Juriga kot zastopnik o orskih Slovakov v sobotni seji ogrske drž zbornice ter ;e med druujm izvajal sledefie: ,,Narodni sve1. slovaškoga nai-^ia i:oda_\a po svojem zastopniku v po slanski zborinoi slode'-o iziavo: Pravica saiiiolocbe slovaškega n »roda je znova vstala. SIovpAIu uaiod zahteva biti sasto^an na svetovnem ci-povnora iborovanju po svojorn lastnem zastop.niku ter ne sprejema nikakega vi)livanja na svoje zadeve od katerekolisibodi strani." Madžarski oholi mogotci so obsuli zastopnika ogrskih Slovakov z grclimi psovkami kot izdajalec domovine itd, Kljub madžarskemu pritisku n zatirane ogrske Slovake in kljub madžarski strahovladi je narodna zavest ogrskih Slovakov močno. vs]:Iamtela. Neinčija. Nemška vlada je dne 20. oktobra odftovorila Wilsonu na njegovo za'd»jo mirovno poslaisico. Odgovor je zelo nej-asen in gotovo Wilson ne bo zadovoljen z njira. Glavno je, da nemška vlada zagofavlja, naj n mški podmorski čolni ne potapljajo več rotniških ladij. Drugih Wilsonovih zahtev pa se nemški odgovor izogiblje. v- Iz Stockholma poroSajo, t'a zahteva eetverosporazum od Nemčije: 1. Izpraznifev nemških mest Metz in Strassburg, 2. odstop Helgolanda in Kiela, 3. predajo v&eh nemSkih P-čolnov in vsega nemSkega tfgovskega brodovja. Uradno še ta vest ni potrjena, verojetna pa ]e, ker se vedno bolj slišijo glasovi: Nemčiji Wilson ne bo prej dovolil miru, dokler se sama ne bo ponižala in kot premaganca in spokornica prosila svoje sovražnilre za mir. — '