i
i
“1467-Merhar-Ali” — 2010/8/23 — 11:05 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 29 (2001/2002)
Številka 1
Strani 27–28
Vida Kariž Merhar:
ALI JE MIŠ POŽREŠNEJŠA OD SLONA?
Ključne besede: zanimivosti, razvedrilo, fizika, velikost živali, ener-
gijska poraba.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/29/1467-Merhar.pdf
c© 2001 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
A.LI JE MIS POZR.ESNEJSA OD SLONA? 
RazliEne f i d  pojdo dnemo d o  r d b e  koliEine hane. h o w t i  
med razliEPimi mtami i i d i  in dejamiki, ki vplivajo na ejihovo pre 
hrmjevanje, je pred,  da bi lahlm isbali splahe formule za se~ltavljaqje 
jedilnikov. Kljub temu pa bomo pkku6ali ruloi2iti nekaj dejstev, ki jih 
opwibo pri sesalcih. 
Vemo, da veliki segdci (slan, hanj, krava) pojedo h o  obroke 
hrane, ki zndajo le majhen del njihove telesne teZe, medtem ko moraja 
mejhni sesalci (mis, hrEek) pojesti dnevno kolitino hrane, ki je primerGiva 
e njihwo tdo. 
NajpreproertejIji primeri, ki W j o  mezo med sposobnostjo oprevljanja 
doloiSene hnkcije in veliko&jo telesa, so tisti, pri katerih je ta m z a  
odviwa od rmmerja $ med prostornino telma V in njegovo povrho P .  
Zanimivosti - Razvedrilo I
Če z L označimo linearn o velikost telesa, rekli ji bomo značilna veli-
kost , je za podobna te lesa njihova prostornina sorazmerna z L 3 , površina
pa z L 2 . Zato je kvoc ient ~ sorazme ren z L ,
v" 1
- = -L
P a '
kjer je a odvisen samo od obl ike in n ič od velikosti t elesa .
S t em razmerj em bomo poj asnil i, zakaj im aj o različno veliki sesalci
različne prehranjevalne navade. Pri t em bomo predpostavili, da imajo vsi
sesalci enak metabolizem in da so približno enake oblike.
Večji del energije, ki jo do bijo živali iz hrane, se porabi za vzd rževanje
nj ihove telesne temperature. V stacion arnem stanju sta proizveden a to -
plota Ql in oddana toplota Q 2 enaki: Ql = Q 2. Količina hr ane, ki jo mora
žival pojesti , je sorazmerna s Ql , oddana toplota Q 2 pa je sorazm erna s
površ ino t elesa P :
hrana cx Ql = Q 2 cx P.
Za razm erje med zaužito hrano in prostorn ino živali velja
hrana P a
- ---- cx - = -
prostornina V L .
Ugotovimo , da je potrebna hrana na enot o prostornine živali obrat no
sorazmerna z značilno velikostjo živali. Torej potrebujejo majhne živali
res relat ivno več hrane kot velike .
Na podoben način poj as nimo tudi dejstvo, da so celice majhn ih živali
in rastlin zelo podobne tistim, ki jih imajo velike živali in rastline.
Vse žive celice potreb ujejo hrano. Hr ana pride v celico skozi stene,
notranjost celice pa jo por abi . Količina hrane, ki jo sprejme celica , se veča
sorazmerno s površino, količina hran e, ki jo celica p ot rebuje, pa se veča
sorazme rn o s prostornino. Kvocient med potrebno in absorbirano hran o
je torej sorazmeren z velikostjo celice:
pot rebna hrana v" L
absorbirana hr an a cx P cx c >
Z večanjem velikosti celice to rej neizogibno pridemo do točke , v kateri
preskrba celice s hrano ne zadost uje njenim potrebam. Celice torej ne
morejo biti prevelike. Premaj hn e pa ne bi bile dovo lj učinkovite .
Vida Kcri ž-Merhar