4000 iztiskov
Št. 23.
V Qradcu, 1. decembra 1910.
59. Letnik.
Gospodarski Glasnik
za Štajersko.
List za gospodarstvo in umno kmetijstvo.
Izdaja c. kr. kmetijska družba na Štajerskem.
List Telja na leto 4 krone.	Udje dražbe prispevajo na leto 3 krone.	Udje dobd list zastonj.
Vsebina: Kmetijske zadruge in društva na Francoskem. — Dobri in slabi kravarji. — Razmejevanja po trgatvi. — Kdo je kriv? — Pozeba in zajec, dva nevarna škodljivca mladih sadonosnikov. — Rane na sadnem drevju. — Seznamek hlevov, gnojišč in gnojničnih jam i. t. d. — Zborovanja podružnic. — Iz podružnic. — Vposlano. — Uradno. —Zadruga: Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Koristnost osuševanja travnikov. — Tržna poročila. — Oznanila.
Kmetijske zadruge in društva na Francoskem.
Vsi kmetovavci, ki bo prepričani o potrebi in pomenu skupnega in složnega delovanja kmetov, in ki se radi tudi od drugih in tujih vzorov kaj naučijo, kar se da in posnemajo to, kar zasluži posnemanje, bodo pač hvaležni sekcijskemu načelniku dr. M. Ertlu in strokovnemu poročevavcu dr. Leopoldu vitez pl. Hen-netu v c. k. poljedelskem ministrstvu, da sta sestavila in izdala celo knjigo „o kmetijskih sindikatih (zadrugah in društvih) na Francoskem". Hvaležni bodo z nami vred tem bolj, ker nas v tej knjigi poučujeta o razvoju kmetijskih poklicnih zadrug na Francoskem pisatelja, ki sta nas že večkrat in dobro poučila v tej vrsti neposrednega pospeševanja kmetijstva po drugih evropskih deželah. Poljedelskemu ministrstvu pa smo dolžni posebno hvalo za to, da je dalo svojemu poročevavcu o kmetijskem zadružništvu in društvih, tačasnemu sekcijskemu načelniku dru. M. Ertlu priliko, da je lahko spoznal razvoj kmetijskih organizacij po vseh napred nejših evropskih državah. Saj je dobil na ta način naš prvi, največji in najvišji zavod za pospeševanje kmetijstva priliko in možnost, da je lahko v lastnem delokrogu dobil vse potrebne informacije o vseh prašanjih kmetijskega združevanja in lahko potem te nauke izrabil v korist avstrijskih kmetijskih zadrug in društev. Dr. Ertl nam je na polju kmetijskega slovstva star in priljubljen znanec. Ze leta 1893 nas je v razlagi osnutka postave o kmetijskih poklicnih zadrugah in rentnih posestvih poučil o raznih oblikah kmetijskih zadrug in društev po drugih evropskih državah. Pozneje je skupno s Štefanom Richterjem izdal veliko delo o kmetijskem zadružništvu v Nemčiji.
V isto vrsto s tema dvema, od vseh strokovnjakov zelo laskavo ocenjenima deloma spada kot tretje omenjeno delo o francoskih napravah in uredbah za kmetijsko samopomoč, ki ga je Ertl s pomočjo strokovnega poročevavca dra. Leopolda viteza pl. Henneta spisal in dal julija t. 1. v tisk. Na vsak način bi se nam lahko po pravici očitali malomarnost in brezbrižnost za kmetijsko zadružništvo, če bi te, za nas tako važne in zanimive knjige ne opazili, če bi iž nje ne podali
za naše kmetovavce najvažnejših stvari in jim ne dali tako prilike, da lahko primerjajo naše in francoske razmere.
Delo ima 417 strani in je razdeljeno v dva oddelka; prvega je obdelal dr. M. Ertl, drugega dr. Leopold vitez pl. H en net. Prvi del obravnava kmetijska društva in zadruge na Francoskem do kongresa v Pčrignouxu (1905), drugi del isto tvarino do kongresa v Nancyju (1909). Tako smo dobili delo, ki nam kaže pregledno sliko francoskih kmetijskih zadrug in društev do naših dni. Tega ne moremo dovolj prehvaliti že z ozirom na to, ker spoznamo ves razvoj kmetijske samopomoči do najnovejšega časa in pri narodu, ki se računa med najbolj varčne, umne in pridne kulturne narode Evrope.
Oddelek, ki ga je obdelal dr. Ertl, ima sledeče dele: I. Uvod, II. Kmetijski delavci in njih praŠanje, III. Dobava kmetijskih potrebščin, IV. Prodaja kmetijskih pridelkov, V. Kmetijski pouk in izobrazba, VI. Kmetijsko posojilništvo, VII. Kmetijsko zavarovanje. Drugi del, ki ga je obdelal dr. Leopold vitez pl. Hennet ima sledeče dele: uvod A. Splošni del, B. Pozamezna polja delovanja sindikatov. V prvem delu govori o obravnavah nancij-skega kongresa, o kmetijskih sindikatih in kmetijskem poklicnem sindikatizmu, o razvoju kmetijskih sindikatov sploh. V drugem delu govori najprej o nakupu kmetijskih potrebščin in preide potem na tretji del, v katerem govori o kmetijskih reformah v času od leta 1905 do 1909. Isto velja tudi glede oddaje kmetijskih pridelkov in glede kmetijskega posojil-ništva in zavarovanja. Nadaljnja poglavja govore o izmenjavi poročil o pridelkih in tržnih poročil, o zvezah med sindikati in odredbah za pospeševanje malih posestev. Drugi del torej ni samo lep dopolnek k prvemu delu glede na spremembe v letih 1905 do 1909, ampak nas seznani tudi z nekaterimi novimi poskusi francoskega kmetijstva organizirati samopomoč na podlagi vzajemnosti. To bi bil nekak obširen pregled in okvir celega dela. V naslednjem hočemo ta okvir po možnosti na kratko izpolniti, da dobimo celo sliko.
Francosko kmetijsko zadružništvo se v načelih ne razlikuje od avstrijskega, pač pa v tem, da je še bolj razširjeno in mnogostransko ko naše, v tem da skuša uveljaviti socijalne naloge za-
družništva na polju samopomoči in z načelom in temeljem vzajemnosti. To velja v prav posebni meri o zavarovanju (za bolezen, nezgode, delavcev, živine, proti ognju, za starost, rent in dot), s tem da so uvedena razsodišča in mešani sindikati, ki lahko prepire in sporne stvari med člani in z delavci brez sodnij in brez dolgega procesa razsodijo. V deželi svobode, bratstva in enakosti ne prašujejo dolgo po zunanji obliki, ampak se brigajo bolj za vsebino, to je za trajno obvarovanje in omogočitev nadaljnjega lepega razvoja kmetijstva. V tej stvari so si na Francoskem vsi merodajni činitelji edini, dočim se pri nas še prečesto opazi tendenca, naj se stare uvedbe, ki so se dobro obnesle, nadomestijo z novimi, o katerih pa nimamo še prav nobenih izkušenj, ali se bodo obnesle, ali bodo lahko stare nadomestile ali popolnile. Na Francoskem delujejo nove poklicne zadruge mirno vzporedno b starimi, častitljivimi kmetijskimi družbami in složno ž njimi v različnih stvareh; posebe pa je treba povdariti, da so velike francoske družbe kmetijske zadruge ustanavljale in pospeševale, da stoje zadruge pod njihovo pa-tronanco in denarno pomočjo in da so večkje osebno ž njimi zvezane. V Avstriji so taki slučaji zelo redki; le na Štajerskem se lahko hvalimo, da smo v tej stvari francoskemu sistemu precej blizu, ker je pri nas Zveza gospodarskih zadrug od kmetijske družbe ustanovljena, ž njo po blagovnem prometu v ozki zvezi in marsikje z družbo tudi osebno zvezana.
Danes torej tudi na Francoskem pri varovanju in pospeševanju kmetijskih interesov nimamo centralističnega sistema, kakor se je hotel pri nas uvesti s postavo o poklicnih zadrugah kmetovavcev, kakor se še vedno skuša uvesti; na Francoskem je prepuščeno kmetovavcem in njihovim danešnjim zvezam, da si take stvare urede, kakor se zdi ravno njim potrebno in primerno.
Torej imamo na Francoskem poleg velikih kmetijskih družb, ki se raztezajo po vsej državi in poleg družb posameznih departementov še kmetijske poklicne zadruge in razne zadruge in društva, ki so posvečena kaki posamezni panogi. Poklicne zadruge so ustanovljene na podlagi postave iz leta 1882. Take zadruge, ki imajo značaj jurističnih oseb, se lahko
snujejo brez vladinega dovoljenja. Treba je samo pri županstvu oddati pravila. Torej te zadruge niso nikakor obli-gatorične, ampak temelje na načelu prostovoljnosti. Krajevna razširjenost ni omejena niti kako določena. Zato imamo večje in manjše kmetijske zadruge, ki imajo pravico, da se lahko združujejo v zvezah, da se lahko uspešneje borijo za svoje pravice. Tako imajo te zadruge popolnoma prosto roko, kar je v primeri z našo zadružno postavo velika prednost. Glavna naloga teh zadrug je dajanje kmetijskega osebnega kredita z ustanovitvijo krajevnih in pokrajinskih hranilnic in skupno naročanje gospodarskih potrebščin kakor tudi Bkupno oddajanje kmetijskih pridelkov. V začetku leta 1910 je bilo 95 takih pokrajinskih in 3000 krajnih hranilnic s 140.097 Članovi. Pri nas so hranilnice za osebni kredit mnogo bolj razvite, saj jih imamo danes okoli 7000. Pokrajinske hranilnice so imele vplačane glavnice 13,050.973 frankov. Vloge so torej mnogo manjše ko pri nas. Francoski kmet namreč špekulira s svojim denarjem po drugih hranilnicah, bankah in gospodarskih podjetjih in to mu je tem laže, ker so pokrajinske blagajne dobile za posojila kmetom od vlade 460 milijonov frankov, krajinskim posojilnicam pa oddale 470 milijonov frankov. Tako je francoska vlada nekak bankir za kmete in pri tem ji gotovo ne gre slabo. Obrestna mera bo pač na vsak način nizka in pokrajinske blagajne dobe že z razločkom v obrestni meri lepe dobičke, ki jih lahko porabijo za splošno koristne naprave. Naša stremljenja, da bi dobili posojilo iz poštne hranilnice, so imela vedno zelo slabe uspehe, tako da niti ne moremo govoriti o niih, kaj šele o predjemih države.
Glavna naloga teh sindikatov pa je skupno naročevanje inskupnapro-daja. To oskrbujejo ali sindikati sami ali pa se v ta namen osnujejo posebne zadruge. Tudi na Francoskem se je pokazal isti pojav kakor pri nas, da so si zadruge z ustanavljanjem in uvajanjem konzumov naredile mnogo nasprotnikov, tako da jih je vlada morala opustiti. Tudi na Francoskem so bili mali sindikati, ki so začeli z razpečavanjem konzumnega blaga. Torej so bile Zveze sindikatov prisiljene posvariti svoje zadruge, naj se ne spuščajo v take posle, dočim je vlada dala posebne predpise za blagovni promet, ki so blagovni promet omejili do one mere, kakor je navadna pri naših zadružnih zvezah. Nečlani pa se teh posredovanj ne morejo posluževati. Za oddajo so ustanovljene posebne zadruge, vendar je ta akcija precej zaostala v primeri z Nemčijo in Avstrijo, kjer jo podpirajo skladišča. Mlekarskih zadrug ni ravno mnogo. Prav lepo pa se razvijajo kletarske zadruge in zadruge za vporabo sadja. Na zadružni podlagi je ustanovljenih tudi nekaj tvornic, n. pr. za Škrob, šampanjec
i.	t. d.
Ti sindikati so se v zadnjih letih zelo razširili in pomnožili. Leta 1908 je bilo naštetih 4423 kmetijskih zadrug s kakimi 800 000 članov, ki so bili združeni v 68 zvezah.
Poleg pospeševanja skupnih nabav in skupne prodaje je ena glavnih nalog teh
sindikatov zboljšava socijalnega položaja kmetov z vzajemno samopomočjo, kar imenujejo Francozi „mutualiteto". Vzajemna pomoč nima nobenih mej; vedno bolj se naj širi in razteza na vedno večji krog stvari, ki so v kmetijstvu odločilne in koristne. Zaradi tega pospešujejo sindikati ustanovitev razne vrste društev za posebne namene. Tako se lahko soci-jalna pomoč in zavarovanje v vsakem kraju razvije po krajevnih potrebah na poseben način. Samo tako je mogoče, da se je vzajemno zavarovanje na Francoskem tako razvilo, kakor menda nikjer drugje. Za zavarovanje živine obstojajo krajevne zavarovalnice; danes jih je že nad 8000 z zavarovano glavnico nad 55 milijonov frankov. Razun v Švici ni zavarovanje živine nikjer tako razširjeno kakor baš na Francoskem. Tega je vzrok velika razširjenost male in srednje posesti, kar nam kaže, v katerih delih se bo pri nas na Štajerskem razširilo in sprejelo zavarovanje posesti. Posamezne krajevne blagajne obsegajo navadno eno veliko ali pa več malih občin. S tem je olajšan pregled, uprava in kontrola, zato so premije nižje (pri govedu navadno 1 do 1‘4 odstotka) in zaradi tega so morale privatne družbe svoje poslovanje ustaviti. Krajevne blagajne so zavarovane s posebnimi zavarovalnimi blagajnami, v novejšem času se namerava v ta namen osnovati posebna državna zavarovalnica. Po postavi z dne 14. januarja 1908 so dobile krajevne blagajne pravico ustanavljati posojilnice, da jim kapital ne leži mrtev in da imajo tako od zavarovanja živine dvojni dobiček. Sicer so pri tej akciji tudi nekatere nevarnosti in sicer za oba dela. Posamezne blagajne dobivajo od države podporo za ustanovitev in podpore za ustvaritev rezerv. Za leto 1904 je poljedelsko ministrstvo postavilo v ta namen v proračun že 600.000 frankov.
V zvezi z zavarovanjem živine so po nekaterih krajih Francoske tudi zavodi za posojanje živine, kjer lahko dobijo mali kmetovavci plemensko živino že tedaj če plačajo desetino kupne cene. Ko se je živina izrodila ali izpitala, se proda; od ostanka črez kupno ceno dobi dve tretjini kmet, eno tretjino pa posojilnica. Za blagajno ni nobene nevarnosti, ker se živina takoj zavaruje. Take posojilnice so se v mnogih krajih Francoske že pred-leti ustanovile, da so bili kmetje obvarovani odiranja pri kupovanju živine. Ko bo pri nas enkrat uvedeno zavarovanje živine, bi bilo dobro tudi pri nas s tem poskusiti.
Druga panoga zavarovanja, ki jo oskrbujejo kmetijske zavarovalnice, je zavarovanje proti ognju. Na koncu leta 1909 je bilo 1816 takih zavarovalnic prve in 20 takih zavarovalnic druge vrste (Zvez), ki so imele 47.621 članov in 385 milijonov frankov zavarovane glavnice, razun tega je še 30.000 članov zaznamovanih, ki so danes še obvezani pri drugih zavarovalnicah, ki pa danes že plačujejo, da bodo takoj pri vstopu lahko plačevali nižje premije. Premije teh navadno na načelu vzajemnosti elonečih zavarovalnic so mnogo nižje ko pri zavarovalnih družbah, ker tukaj odpade uprava, ali je vsaj mnogo cenejša. Z zavarovanjem proti ognju se organizacija kmetovavcev močno
pospešuje, ker pristopi vsaki mali posestnik temu sindikatu kot Član. Država te vrste zavarovanja ni hotela monopolizirati. Krajevna zavarovalnica prevzame samo eno ali dve desetini, ostalo poskrbi zavarovalnica druge vrste.
Zaradi velikih težkoč, ki so zvezane z zavarovanjem proti toči, ta panoga zavarovanja ni ravno v ospredju; na koncu leta 1909 je bilo samo 19 takih družb. Pač pa se posveča velika pozornost streljanju proti toči; streljanje z raketami se je baje zelo dobro obneslo.
Veliko in pomembno panogo zavarovanja pri kmetijskih zadrugah tvori osebno zavarovanje. V prvi vrsti treba omeniti zavarovanje starostnih rent in za slučaj bolezni. Državna zavarovalnica za starost je obstojala že od leta 1850, med člani pa ima zelo malo kmetovavcev; šele s postavo iz leta 1898 o vzajemni pomoči se je začelo razvijati zavarovanje za starost in za slučaj bolezni. Proti obligatoričnemu (obveznemu) državnemu zavarovanju za starost so se sindikati postavili po robu in se šele v zadnjem času izrekli zanje; za to pa bo država zvezala hranilnice sindikatov s hranilnicami zavarovalnic. Premije in rente so pri različnih zavaroval-ničah različne, država pa daje tudi tukaj prispevke in podpore. Število teh zavarovalnic ni znano. Zavarovanje proti nezgodam oskrbuje generalni sindikat „Union Centrale" in sicer s pomočjo posebnega zavoda.
Izborna ureditev so hranilnice za zavarovanje dote. Tudi te so osnovane na postavi iz leta 1898. Država prispeva za vsakega vlagatelja po 50 centimov na leto. Takih hranilnic bo danes menda kakih štirideset.
Zelo hvale vredna in dobra uvedba je tudi izmenjava tržnih poročil in poročil o stanju žetve in pridelkov. Tako dobe kmetje vpogled in pregled vsakokratnega položaja cen in se vedo po tem ravnati.
Omeniti treba še plodonosno in uspešno delovanje sindikatov na polju kmetijskega pouka in pri delovanju kmetijskih razsodišč. Za razširjevanje strokovnega znanja Bkrbe deloma sindikati sami naravnost, deloma pa s svojim vplivom na šolsko izobrazbo kmetijskega prebivalstva. V prvi vrsti delajo sindikati s strokovnim časopisjem, koledarji, knjižnicami, publikacijami, predavanji, tečaji, poskusi, drevesnicami in z nabavo plemenske živine. Važen pa je vpliv merodajnih, vodilnih oseb, ki skrbe za razširitev strokovnega kmetijskega znanja.
Kmetijski pouk je zelo mnogo-stranski. Navadno je z ljudskošolskim poukom spojen na ta način, da se v ljudski šoli obravnava kot poseben predmet. V ta namen so sindikati izdali posebne učne knjige, ki se imenujejo „Kmetijstvo v ljudski šoli" in ki nosijo pomembno geslo „Kdor zbuja ljubezen do polja in zemlje, ta zbuja ljubezen do pravičnosti. Večkrat je kmetijski pouk osnovan kot nadaljevanje pouka v ljudski šoli. Ljubezen do tvarine se pospešuje s tem, da se dajejo pri javnih skušnjah nagrade. Poleg tega pouka se vrše Še posebni praktični tečaji na vzornih posestvih, kjer dobivajo učenci v novejšem
času od posestnika poleg praktičnega tudi teoretični pouk. Razun tega je še cela vrsta posebnih kmetijskih šol. Tudi na nekaterih visokih šolah je pripojen kmetijski pouk na ta način, da učenci dve leti prakticirajo v laboratoriju in na poskusnem zemljišču, kar se je tudi pri nas že večkrat priporočalo. Tudi pouku v gospodarstvu se v novejšem času posveča večja pozornost. Sindikati in kmetijske družbe delajo, podpirane od ustanov, zapuščin in države na to, da se strokovno znanje kolikor mogoče razširi. Prava posebnost pa je kmetijski pouk pri vojakih, kar Be sicer sedaj tudi že pri nas poskusa. Na Belgijskem je ta sistem z uspehom uveden že nad 15 let. Tudi na Francoskem upajo, da bodo s tem okrepili ljubezen kmetijstva do rodne grude in omejili beg z dežele v mesta. Poleg kmetijskega pouka pa posvečajo kmetijske družbe in sindikati posebno pozornost tudi trgovskemu pouku kmetovavcev.
Dočim pospešujejo delavski sindikati samo egoistične principe, skušajo kmetijski sindikati rešiti gospodarska in so-cijalna prašanja, narediti skladnost med materijalnimi in idealnimi interesi in povzdigniti gospodarsko in kulturelno s samopomočjo kmeta na višjo stopnjo. Svobodno, brez sile postave, je Francoz pripravljen stopiti vsak čas v službo velike ideje in se potegniti za svoje vrstnike, ne da bi zahteval za to kakšno odškodnino. To se vidi tudi posebno na poslovanju razsodišč, ki ne poslujejo samo med kmetovavci, ampak med kmetova vci in delavci, da se prihranijo nepotrebni izdatki za tožbe in da se pridobi čas za potrebnejše delo.
Nekaj let sem se posveča posebna pozornost tudi notranji kolonizaciji. Tej služijo postave, ki omogočajo lahek nakup cenih bivališč in malih posestev, in postave o delavskih domih. Tako so v tej stvari Francozi sledili Dancem, Nemcem in Angležem, dočim sta v Avstriji edini Galicija in Bukovina ustvarili postavi o rentnih posestvih. S postavo iz leta 1909 seje določila nezastavljiva rodbinska posest in se je tako omogočila uvedba kmetskih fideikomisov. Kaj pravijo avstrijski krogi k tem tako „nazadnjaškim* odredbam republibanske države? Marsikateri bo sicer ob vsem tem zmajeval svojo sivo glavo, a dolgo bo še trajalo, predno bomo mi Francozom v tem sledili.
Že iz tega kratkega pregleda vsebine v uvodu omenjene knjige dra. Ertla in dra. viteza Henneta lahko vsak kme-tovavec uvidi, kako važna je ta knjiga in vsi napredni kmetje bodo pisateljema hvaležni za to, da so s to knjigo dobili vpogled v delavnico francoskega kmetijskega zadružništva, da so uvideli, kaj kmetijstvo premore, če je spojeno s strokovnim znanjem, vzajemnim zaupanjem, ljubeznijo in voljo do pospeševanja stanovskih koriBti, delavnostjo in pospeševanjem idealnih in materialnih dobrin človeštva in nesebično požrtvovalnostjo za skupne koristi. Našim kmetom pa lahko samo še rečemo: Pojdi in stori tudi ti tako!
Glavni tajnik Juvan.
Dobri in slabi kravarji.
Znano dejstvo je, da daje ista množina krav mnogo več mleka, če jih molzejo dobri kravarji, kakor pa če jih molzejo srednji ali celo slabi kravarji.
To dejstvo se je že večkrat dognalo s poskusi in praktičnimi študijami, v zadnjem času od prof. dr. Th. He n c ki a v Weihenstephanu na 12 kravah, ki so se pomolzle po dvakrat, zjutraj in zvečer. Enkrat jih je molzel dober, drugokrat pa slab kravar in pri vsakokratnem molzenju se je natanko dognala množina mleka in njegova tolšča.
Tako je dognal prof. Henckel, da so namolzli dobri in slabi kravarji pri istih kravah različne množine. Pregled nam kaže sledeča tablica.
krave	Dober kravar mleka kg tolšče g		Slab kravar mleka kg tolšče g	
42	14,8	547,9	11,1	310,5
31	8,0	306.4	6,0	168,5
47	8,9	356,9	7,8	236.9
74	5,8	276,0	5,2	210,9
72	5,0	220,0	4,7	185,7
33	9,9	413,1	8,7	312,0
17	12,4	449,4	11,6	330,6
48	7,7	311,7	7,1	240.9
11	9,0	418,8	8,0	305,3
50	10.0	344.0	8,9	215 3
Skupaj 105,5 4133,2	91,7 2857,8
Te številke nam v prvi vrsti jasno kažejo, da ima mleko, ki ga je namolzel dober kravar, 3*90°/0 tolšče, ono pa, ki ga je namolzel slab kravar, le 3 11%. Razun tega je množina mleka pri dobrem kravarju večja za 16%, množina tolšče pa celo za 43% ko pri slabem kravarju.
Sicer številk, ki smo jih tukaj navedli, ne smemo smatrati za splošno veljavne, vendar so nam dokaz, da se lahko najdejo celo tako veliki razločki; zato naj umen živinorejec gleda pred vsem na to, da bo imel dobre kravarje, ker bo imel sicer veliko škodo na mleku in na živini.
V praksi se je že večkrat obravnavalo prašanje, ali je boljše krave molzti dvakrat ali trikrat in ali se dobi pri trikratni molži toliko več mleka, da se plača trud.
Splošno je na to prašanje zelo težavno odgovoriti, vendar pa so pokazali pogosti poskusi, da se pri trikratni molži pridobi 15% mleka in kar je za mlekarja posebno važno, tudi za ravno toliko več tolšče in suhih substanc. Iz teh preiskav se je sklepalo, da se morajo pasme, ki dajejo zelo mnogo mleka, na vsak način trikrat molzti, vsaj tako dolgo, dokler so na dojvi in dajejo še mnogo mleka.
Če pa v praksi vkljub temu čujemo, da zadošča dvakratno molzenje, izhaja ta nazor iz tega, ker je za Švicarja vedno bolj komodno pomolzti krave samo dvakrat na dan; seveda se švicarski, najeti kravar iz tega vzroka trudi, da bi tudi svojega gospoda prepričal o tem in da daje s praktičnimi poskusi navidezne dokaze, ki govore proti trikratnemu molzenju in za dvakratno. Toda o tem bomo še govorili pozneje
A tudi z gospodarskega stališča je trikratno molzenje popolnoma upravičeno in vredno priporočila.
Velike važnosti je, da se krava popolnoma izmolze; če namreč pri trikratnem molzenju krav namenoma ne pomolzemo popolnoma, pri dvakratnem pa, potem
seveda dosežemo na videz isti uspeh in vendar je to samo premišljeno sleparstvo.
Tako delajo večkrat najeti švicarski kravarji, če hočejo svojemu gospodarju dokazati, da je dvakratno molzenje zadostno in povrh še cenejše.
Kolikokrat se je že marsikateremu mlekarju zgodilo, da mu je kravar z nepopolnim molzenjem pokvaril kako dobro dojnico.
Dober, teoretično in praktično izobražen kravar, ki nima samo ljubezni in navdušenja za svjj poklic in svoje delo, ampak ki skuša tudi iz poverjenega mlekarstva doseči največji dobiček, bo natanko pazil na naslednja pravila in gledal tudi na to, da se bodo njemu v hlevu podrejeni ljudje ravnali po njih:
1.	S kravami se ne sme neprijazno ali Burovo ravnati, ampak mirno, da se dado mirno in lepo pomolzti.
2.	Vime krave se naj pred molzenjem dobro desinficira, najboljše z 01 do 0’2 odstotno raztopino formalina, na to pa dobro obriše s kako suho ruto, da se mleko ne onesnaži.
3.	Krave naj bodo vedno snažne, zato se naj večkrat očedijo; če se koža živali dobro neguje, se počuti cela žival mnogo boljše.
4.	Nastilja se naj pridno in tudi skrbno gnoj odvaža, da lahko krave prijetno in snažno ležijo.
6.	Skrbi se naj za svež zrak, vendar pa moramo krave varovati prepiha.
6.	Krave se naj krmijo šele po molzenju, da bodo med molzenjem mirne.
7.	Skrbeti treba za vzorno Bnago ne le v hlevu, ampak tudi v shrambi za mleko; kravar si naj pred vsakim molzenjem umije roke z milom ali z 0'1 do 0 2 odstotno raztopino formalina in dobro otre s kako suho in snažno obrisačo.
8.	Posoda za molzenje naj bo vedno snažna, naj se po vsakem molzenju dobro izmije z vročo vodo, ki se ji tu in tam doda nekaj sode, in na prostem dobro posuši.
9.	Seske treba v začetku gladiti, da mleko laže pride; zelo priporočljivo je molzenje s celo roko, pri čemer kravar samo malo pritiska.
10.	Krave se morajo vsakokrat čisto in popolnoma izmolzti, ker se sicer z zaostalim mlekom zamašijo mlečne žleze in dajejo krave potem manj mleka.
Kakor vidimo, je najbolj važno, da oskrbuje molzenje učeno in zanesljivo osobje, dasi je zelo težko dobiti dobre in zanesljive kravarje.
S primerno organizacijo, nagradami pri tekmovanju v molzenju, z nastavljanjem posebnih mlekarskih konzulentov kakor tudi s prirejanjem tečajev za molzenje bi se lahko vzgajalo zanesljivo osebje za hlev in molzenje.
H. Burghauser.
Razmišljevanja po trgatvi.
Trgatev je minula. Tudi druga jesenska dela bodo skoraj dokončana. Vinogradnik dela svoj obračun in ta mu kaže, da ni vse tako, kakor bi lahko bilo. Pri tem se mu pa vsiljuje vprašanje, ali ni morda vsaj deloma sam kriv letošnjega slabega izida.
Če ne vzamemo v poštev naravnih sil, kakor so toča, mraz i. t. d., proti katerim se nam ni mogoče uspešno braniti, pridemo do prepričanja, da bi se bilo dalo vendarle mnogo rešiti, ako bi se bila izvršila različna, potrebna dela pravilno in ob pravem času. Res je, da se je letos manj zaleglo grozdja in da je slabo vreme oviralo cvetenje; vseeno bi bila trgatev še kolikor toliko zadovoljiva, ko bi se bilo pravočasno škropilo. Neugodno vreme je sicer nagajalo, da pa škropljenja ni onemogočilo, nam dokazujejo oni vinogradi, ki so ostali do pozne jeseni lepo zeleni in ki so bili še precej povoljno obloženi z grozdjem. Večje posestnike je letos posebno oviralo delo na travnikih, da niso mogli obrniti vso pozornost vinogradom. Laže bi si bili rešili trgatev oni mali posestniki, ki nimajo skoraj drugega kakor košček vinograda. In ravno vinogradi teh so kazali vsled poškodbe po peronospori večinoma najbolj žalostno sliko. Kako to? Če iščemo vzroke, moramo priznati, da je eden glavnih vzrokov padanje cen vina v zadnjih letih, ki je povzročilo veliko pomanjkanje denarja. Vina je bilo vsepovsod dovolj, ni ga bilo mogoče spraviti v denar. To in drugi vzroki so pritisnili na ceno in odkar je cena vinu padla, tudi ni bilo več opazovati tiste natančnosti pri obdelovanju vinogradov, kakor sme bili to navajeni v prejšnjih letih. Da se nekako znižajo pridelovalni stroški in tako ublaži uničujoči vpliv slabih cen, se je iz dozdevne varčnosti opustilo ali pa površno opravilo marsikatero, neobhodno potrebno delo.
Da pa je površnost v boju proti peronospori še najmanj umestna in se kruto maščuje, so čutili letos vinogradniki vseh vinorodnih krajin. Upajmo, da nas je izučilo v tem oziru temeljito.
Nemožnost prodaje in Blabe cene so pa občutili najbolj mali posestniki. Kupec ne išče rad male količine, če mu je blaga dovolj na razpolago. On si preskrbi potrebno raje na enem mestu, ker dobi na ta način bolj enakomerno blago z manjšimi stroški in se tako izogne tudi drugim vsakojakim sitnostim. Pri večjih producentih dobi tudi večinoma boljšo robo, ker je znano, da se ti že pri zasajenju svojih vinogradov splošno bolj ozirajo na kakovost bodočega pridelka, da so torej bolj izbirčni glede vrst, kakor pa mali vinogradniki, kateri bi tudi radi veliko nabirali na svojih malih parcelicah in sadijo zategavoljo ne glede na kakovost le bolj vrste, ki močno rodč. Izjeme so seveda tu, kakor tam.
V jeseni so zopet mali posestniki, ki ne morejo dočakati dobrega dozorenja grozdja prvi pri trgatvi; Češ: malo je, pa bode še manj, če čakamo dolgo. Kakoršen je pa eden v enem, tak je v drugem. Snažnost, to prvo potrebo v umnem kletarstvu, iščeš dostikrat zastonj bodisi pri stiskalnem orodju, bodisi pri posodi in v kleteh ter pri kletarskih pripomočkih. Pravilno ravnanje s praznimi sodi, pravočasno zapolnjevanje in pretakanje ter druga vsakojaka kletarska dela, vse to ne dela marsikateremu preveč preglavice in se vrši v premnogih slučajih vedno še po naukih, prevzetih od pradedov, Čeravno je svoj čas izdala Mohorjeva družba
poučno knjigo „Umni k letar". Žalibože se še naši vinogradniki ne oprijemajo tam priobčenih naukov s tisto vnetostjo, s katero se lotijo včasih marsikatere druge reči, ki jim vedno ne koristi. Ko je n. pr. izšla pri istej družbi knjiga „Fizika", v katerej je bilo opisano izdelovanje smodnika, so jo hitro „pogriintali* nekateri Haložani, kako se „ptinfer" dela. Delali so ga in rabili pri rigolanju ter prišli na vse zadnje b paragrafi navskriž. To naj bode samo mimogrede omenjeno v pojasnilo zgorajšnje trditve.
Naravno je, da se dobro blago vedno laže in boljše odda, ko slabo. V izdatnih vinskih letih poiščejo naj prvo kupci boljšo robo. Tako je bilo tudi zadnji dve leti. Kateri niso mogli takorekoč vriniti svojega vina kupcem so si skušali pomagati na druge načine. Eni so vozili vino na polje in tam zamenjavali za zrnje. No — način še ni najslabši. Drugi zopet so točili vino pod vejo. Takih vinotočev je bilo vse polno. In uspeh teh je bil koncem dostikrat ta, da ni bilo ne vina, ne denarja; povrh se je pa še v neredkih slučajih pripetilo, da se je morala prodati svinja ali telica, ker dacarju je treba dati, kar je dacarjevega.
Pri takih razmerah se torej ni čuditi, če se loti marsikaterega vinogradnika nekaka obupajoča omahljivost in če je bil tudi v prejšnjih, boljših časih prepričan, da to in ono delo ne sme opustiti, Če noče imeti škodo, postane Bedaj bolj brezbrižen in pristopen nasvetom onih krivih prerokov, ki vedno vse najbolje vedo — kajpada pri kupici pod vejo in ki jih vedno boli pod pazduho. Posebno škropljenje je takim od nekdaj smrdelo; letos pa tembolj, ker je bilo treba večkrat škropiti kakor navadno. Da potegnejo seboj še kakega kalina, so zagnali vik, da peronospora sploh pojenjuje in da kakor je prišla, tako bo prešla. Seveda take misli so bolj vabljive, kakor pa se s škropilnico na hrbtu peči na solncu ter šteti denar za galico, posebno če ga še za sol ni pri hiši in res je takih, ki niso letos niti enkrat škropili.
V novi vinoreji pa se ne opravi nič s starokopitnostjo in polovičarstvom. Ona zahteva celega moža, ki zna računati s spremembami razmer. Kdor pa hoče iti s tekom časa, ta se mora izobraževati, mora čitati, da se seznani z novejšimi izkušnjami in utrdi v tem, kar mu je že znano. Četudi od spomladi do jeseni ni vedno časa, nudijo pa zimski večeri prilike dovolj za prebiranje gospodarskega berila; toda žalostna, a resnična je okol-nost, da je zanimanje za lastne koristi pri naših kmetovavcih dostikrat tako malo, da ni najti v mnogih vaseh niti enega gospodarskega lista, niti enega uda naše kmetijske družbe, ki je v prvi vrsti poklicana razširjati gospodarsko vedo in ščititi gospodarske koristi štajerskih kmeto-vavcev.
Ozirajoč se na lastne koristi, se vsi poedinci drugih stanov oklepajo bolj svojih stanovskih združb, kakor se oklepajo baš naši kmetovavci svoje kmetijske družbe in drugih stanovskih organizacij. Ko bi bila strogo stanovska organizacija bolj razvita na kmetih, bi bilo gotovo v marsičem na boljšem. Treba se nam je spominjati samo dogodkov, ki so se vršili
v preteklih mesecih. Kmečki vinogradniki, ki so bili več ali manj vsi v stiskah, so prodajali svoje vino za vsak denar. Te prisiljene prodaje so itak nizko ceno še bolj znižale. Ko so pa cene poskočile kviško vsled neugodnih poročil glede letošnje trgatve iz skoraj vseh vinskih krajev, tedaj ni bilo več vina v kmečkih rokah. Če gh je pa še kje kaj bilo, tam so izrabili položaj zopet prekupci, kajti kmet ni vedel pravočasno o spremembi cen nič, ker ni pri hiši časnika, ki bi ga bil o tem poučil. Tu je tudi dokaz, kaki dobiček ima lahko posameznik v gotovih slučajih, Če je naročnik tega ali onega lista.
Ko bi pa bili vinogradniki organizirani in bi prodajali svoje pridelke skupno na zadružni podlagi, bi ne bilo toliko prisiljenih prodaj in cene bi ne švigale tako sem in tja; prekupci in mešetarji pa si ne bi kar tak zlahkoma polnili žepe na račun kmečkih žuljev. Zadružne smisli nam še manjka.
Da se tu in tam vendar že pojavlja, je pozdravljati, kajti tako združeno, skupno delo je lahko pod poštenim, treznim in umnim vodstvom pravi blagoslov za do-tični kraj; ker zadružnim potom lahko doseže mali posestnik tiste gospodarske ugodnosti, ki jih ima drugače le velik posestnik. Malih kmečkih posojilnic, tako-imenovanih „Raiffeisenovk" imamo sedaj že mnogo. In namen teh je ravno, da se bavijo poleg denarnega prometa tudi z blagovnim, ki je mnogokrat važnejši ko prvi. V vinorodnih krajih bi Šle lahko te posojilnice svojim udom vinogradnikom jako blagodejno na roko, kakor se to že v nekaterih krajih godi n. pr. pri Sv. Barbari v Halozah. Treba se je Bamo informirati, otresti se predsodkov ter začeti v malem. Seveda zaupanje v samega sebe ne sme manjkati.
Pa kakor vsaka, tudi najboljša stvar, tako ima tudi zadružno delo svoje pro-tivnike, ki delajo zapreke bodisi iz lakomne sebičnosti, ali pa iz nevednosti. Najbolj obsojati moramo tiste, ki skušajo ovirati dobro, a za naše razmere še težavno delo zgolj iz mržnje do kake osebe in če se ta še tako nesebično trudi samo le za gospodarsko povzdigo svojih so-rojakov. Ni čuda; če se marsikateremu na taki način naposled ogreni pričeto delo in da se ta slednjič odtegne dobrej stvari le zavoljo ljubega miru.
Takim protivnikom gospodarskih zadrug pride vsako sredstvo prav, samo da jim služi v dosego svojih ciljev. V mnogih slučajih postanejo celo za kratek čas udje, silijo v ospredje, da potem laže operirajo, ko se seznanijo s celim ustrojem organizacije in če že ne mečejo vodilnim osebam polena pod noge, skušajo preplače-vati blago udom ali jim pa dajati njih potrebščine pod ceno. Tako konkurirajo z gospodarsko zadrugo, češ, ko ta izgine s površja, si bodemo že povrnili morebitne, malenkostne izgube z obilnimi obresti. Drugi zopet odvračajo zadrugi odje-mavce in pravijo: „Zadruga prodaja samo tisto, kar udje drugje v denar ne spravijo" ali „udje zadruge so samo tisti, ki ne morejo kje drugje prodati svojega blaga."
To niso domnevanja ali sumničenja, ampak gola dejstva, ki so povzeti po isti-nitih dogodljajih.
Take in enake zapreke naj ne odvračajo naše posestnike, osobito vinogradnike od združenja, če jim je za obstanek; oni pa, ki skušajo preprečiti to, kar sila rodi, bodo ostali v slabem spominu še pri poznejšem rodu.
Zupanc.
Kdo je kriv?
Ne toliko lastno prepričanje, ampak neprijazno trd pritisk od drugih nekmet-skib slojev le še mora pripraviti našega kmeta do tega, da bo prišel do prepričanja, da se le združen lahko obrani nehvaležnim in za njega še več ali manj zavratnim napadom. Sicer je že precej vseeno, kako mislijo nekmetski sloji o kmetu, konec njihovih misli in njihovega počenjanja, namenoma ali nenamenoma, je za kmeta vedno le škoda, bodisi na dobrem imenu, bodisi na premoženju.
Odkod dobivajo vsi sloji potrebno hrano? Mar iz trgovin? Ne — samo od kmeta! Kmet pridela hrano, bodisi velik ali majhen kmet — pa uikdo drug!
Za to pa, ker kmet prideluje hrano, pa naj bi kmet bil vzrok, da je ista draga, kmetu se naj očita krivda današnje draginje? Obrekuje bo drzno svojega krušnega očeta, ne samo pri nas na Štajerskem, ampak po celem svetu, kjer se govori o draginji, seveda povsod samo od gotovih slojev.
Kmet, da bi delal pokoro za tuje grehe 1 Zanesljivo se je dognalo, da se od prodaje 60ih litrov mleka na dan preživlja cela družina; in tu se ne sme vprašati samo, za koliko se mleko draže prodaja, nego dobi kmet zanj, ampak pomisliti je treba še, da cela ta družina ne živi samo kakor pijavka od kmeta na jedni in od odjemalca na drugi strani; ta obitelj mora zopet vse druge potrebščine za hišo kupiti za drag denar pri drugih takih prekupcih s krompirjen i.t. d. Vsi ti ljudje so se odtegnili poštenemu kmetijskemu delu in ne samo, da kmetu manjka delavskih moči, oziroma so se ostale radi pomanjkanja istih podražile, ampak taki sloji podražijo ne samo samim sebi, ampak velikemu številu odjemalcev potrebno hrano Na vse zadnje še pa k m e tu očitajo oderuštvo z živili. Vso krdelo delavcev in mestjanov je samo zaradi takih prekupcev, naj si bodo ti že katere koli baže, proti kmetu in ravno ti prekupci s kmetijskimi pridelki se kaj radi pridružijo oni vrsti ljudi, ki najraj in naj-krepkeje udriha po nedolžnem kmetu.
Vsakdo bi pač rad dobro živel, trdemu in poštenemu kmetskemu delu pa se izognil; veliko je takih, ki se izogibajo sploh vsakemu delu! Kdor pa ne dela, oziroma nikdar ni delal, ne bi smel jeBti. Primerjajmo delo kmetovavčevo z delom prekupčevim! Kmet in odjemalci bi pač lahko živeli brez prekupcev, ne moremo si pa misliti, kako bi se godilo prekupcem, da manjka ali kmeta ali odjemalca. Torej od te strani izhaja med drugimi gorje nad našega kmeta.
Pa še jeden vzrok je važen z ozirom na krik o dandanašnji draginji!
Predno Še se je začelo govoriti o draginji, je ista nastala oziroma se šiloma napravila .na tak način, da so se podražili vsi proizvodi industrije in sicer dokaj
zdatno. Kjer koli se je dosegel tako-zvani kartel, t. j. kjer koli so se dogovorili fabrikanti jedne in iste baže k skupnem zastopanju svojih interesov, vedno je bila njih prva naloga povišati ceno svojim pridelkom. — Posledica za našega kmeta iz tega pa je bila ta: tovarne so laže še boljše plačale svoje delavce in ljudstvo je še vse bolj hitelo iz dežele za zlatim teletom v mesto in tovarne. Kmet pa je ostal sam; pridelovanje se mu je otežkočilo in zraven tega se ga še oškoduje! Kaj znajo drugi sloji, koliko truda stane kmeta pridelovanje njegovih pridelkov in zraven tega se določuje cena istim ne redkokrat od slojev, ki imajo kmeta za nekaj manj vrednega.
Ko se bomo pa zavedli kdo smo, kaj vse je od nas odvisno, bo stvar drugačna. Če se zjedinimo, če z dobro voljo, z razumom in vstrajnostjo delamo na to, da priznamo in popravimo svoje nedo-statke, mora priti čas, da bo mogel vsak izmed nas reči: kmetijski stan je vendar najlepši stan. Pogoji za to so pa združitev, pouk in vstrajna dobra volja.
-------- H.
Pozeba in zajec, dva nevarna škodljivca mladih sadonosnikov.
(Izviren spis.)
Prva skrb umnega sadjarja v jeseni je, da zavaruje mlada drevesa pred mrazom in zajci.
Mlado drevo ima svoje še nežne korenine blizu površja zemlje. Tem lahko mraz škoduje v hudi brezsuežni zimi. Da se to prepreči je umestno okrog debla natrositi precej na debelo gnoja in če tega ni, pa slame ali listja. Da veter ne odnese to pokrivalo, ga je nekoliko pokriti z zemljo. Ta korenine pred mrazom obvarujoča plast pa nudi raznovrstnim drevesnim škodljivcem varno zavetje in prezimovališče in da se tem nepridipravom prestriže nit življenja predno jih zbudi narava in se lotijo pogubonosnega dela, jo je podkopati ali pa previdno odstraniti in sežgati še v zgodnji pomladi.
Še bolj kakor koreninam škoduje lahko v zimi mraz deblu, posebno takrat, kadar se mraz in toplota menjavata v kratkih presledkih. Ako se namreč menjujejo solnčni dnevi in jasne mrzle noči, tedaj se na južni strani debla sok po dnevi otali, po noči pa zmrzava. Posledica te spremembe je takoimenovana ozeblina; Bkorja začne pokati in se sušiti, navadno se pridruži še rak ali kaka druga bolezen; drevo prične hirati in se v mnogih slučajih posuši.
Bolano drevo zdraviti ni lahko, tudi se navadno bolezen prepozno opazi; bolje je obolenje zabraniti na ta način, da namažemo v jeseni debla z mešanico iz apnene vode in nekoliko ilovice. Priporoča se še tej zmesi dodjati 2—4 odstotno raztopino bakrene galice, ker ta prepreči kaljenje onih malih, nevidnih vsakovrstnih bitij ali glivic, ki povzročajo različne bolezni.
Namazana debla solnce ne ogreje tako močno, da bi se sok pričel pretakati, ker je znano, da solnčni žarki na svetle reči ne vplivajo tako krepko, kakor na temne; zato nosimo tudi po leti raji bolj svetle, a po zimi bolj temne obleke.
Da obvarujejo drevesca pred zajci, dodevajo nekateri temu mazilu še druge
primesi kakor: goveje blato, kri, žolč, smodnik, karbolinej ter kako drugo smrdečo ali bridko snov. V novejšem času se ponujajo v nakup tudi že različni preparati, ki obetajo uspeh, pa še vendar niso tako daleč preskušeni, da bi jih lahko priporočali že v splošno uporabo. Zajce vse to navadno ne ovira, posebno ne v zimi z velikim snegom.
Proti zajcu se za zdaj še uspešno obvaruje drevje le, ako je obvezano s primernimi rečmi na pr. s koruznico ali slamo s koljem ali trnjem, trstiko i. t. d. Kmečkim posestnikom bi bilo najbolj priporočljivo, da si napletejo v zimskem času pripravne koše ali mreže iz lesko-vine, vrbovine ali drugega lesovja. V prodajalnah železnin je dobiti tudi primernih mrež iz pocinjene ali pocinkovane žice, ki so zelo trpežne.
Pri vsem tem pa se moramo ozirati na lovsko postavo, ki določa, da mora biti drevje najmanj 1 tn 20 cm visoko zavarovano, sicer se ne more zahtevati od posestnika ali najemnika lova v slučaju poškodbe po zajcih odškodnine.
Zupanc.
Rane na sadnem drevju.
V mnogih sadovnjakih opažamo, da imajo sicer lepo oskrbljena in razvita drevesa luknje in tane, ki so za življenje in prospeh drevesa zelo nevarne.
Kako nastanejo take luknje?
Če kako vejo odžagamo, ali če se kaka veja slučajno odlomi ali odčesne, ostanejo na drevesu bolj ali manj velike odprte rane. Te se v toplem spomladnem ali poletnem vremenu kmalu posuše in sedaj bolj ali manj razpokajo, včasih celo po nekoliko centimetrov na globoko. Sčasom pride v te razpokline deževnica in ž njo zrak in troske gnilobe; rana začne gniti in pri tem podpira gnilobo še posebno naše mokro podnebje. V takih luknjah se potem nabira deževnica in že črez nekoliko let imamo globoke luknje, nazadnje pa votlo deblo. Ker gre sok razun po skorji, Bamo po mladem lesu, se tok soka sicer ne ustavi, če stari les iztrohni, pač pa izgubi deblo s tem mnogo na svoji trdnosti in trpežnosti.
Zato moramo vse rane, ki nastanejo na drevesu ali ki jih mi naredimo, najprej z nožem ogladiti, nato pa dobro zamazati z degtom (terom), ki smo ga prej nekoliko ogreli, da se da laže mazati. Karbolinej sicer varuje odprti les pred gnilobo, vendar pa se les vkljub karbo-lineju izsuši in razpoka.
Daši se je tako mazanje drevesnih ran z degtom še vedno dobro obneslo, vendar nahajamo še vedno sadjerejce, ki nočejo o degtu nič vedeti, ker mislijo, da degt drevesu škodi. Dejstvo pa je samo to, da degt zamori Bamo najnež-nejšo mlado skorjo, da torej pri mazanju treba gledati samo na to, da namažemo samo les, ne pa tudi mlado, gladko skorjo.
Pač pa z degtom ne smemo mazati ran, ki so se na drevesu začesnile s tem, da smo drevesno skorjo odlupili s kakim vozom ali poljskim orodjem. Tukaj bi degt res škodil, ker bi zamoril mladi les. Tako rano zamažemo z drevesnim voskom ali pa drevesno mažo. Drevesno mažo si lahko naredimo iz ilovice in
a*
kravjeka; da se ne osuši in odlušči, prevežemo zamazano rano s kako cunjo. Stare, že davno izsušene in odprte rane
na drevju pa zavarujemo proti gnilobi najboljše in najbolj uspešno z degtom.
Strokovni učitelj Brliders.
Seznamek
hleror, gnojišč in gnojničnih jam, ki so se isTršlle, oziroma prenaredlle po navodilih deželnega živinorejskega nadzornika M. Jelovšeka po Gornjem, Srednjem in Spodnjem Štajerskem.
1	Ime	Bivališče	Okraj	Ha novo postavljeni				Popravljeni			Izvedena		2 ■S •M O ‘o • cn	1 t	!■# ]l
1 o v 9 £ 9 % M EH											ti H *2» <« O :&'3 &	1 't			
						hlevi		sa							
	P	o s e t t n i k a		govedo 1	svinje	t	1	govedo	svinje	f					
	A. Ha Gornjem Štajerskem														
i	Benediktinski samostan	St. Lambrecht	Neumarkt	—	1										i
	B. Ha Srednjem Štajerskem														
2	Grttnbicliler Simon . ,	Aschau	Birkfeld	1									i		
3	Eberhart Sebastian . .	Mittelspiel	Lonč	—	1	—	—						i	—	—
4	Graščina		Welsberg		—	—	—	—	—	1	—	1	—	—	—	i
5	Lenzbauer David . . .	Trahtltten		—	1								i		
6	Pongratz Franc . . .	Osterwitz		—	—	—	—	1	—		—	—	—	1	—
7	Pongratz Patriz . . .		n	—	1	—	—	—	—	—	—	—	i	—	—
8	Brauchart Matija . . .	St. Oswald	Ivnica								1			1	—
9	Goseh Marko ....	Wielfresen		—	—	—	—	—	1	—	—	1	i	—	—
10	Niederl Alojz ....	Kiensdorf	Feldbach								1			1	—
11	Kapper Jožef ....	Hatzendorf	Fehriug	1	—	1								1	—
12	Groller Franc ....	Schwaighof	Friedberg	—	—	—	—	1	—	—	—	—	i	—	—
13	Putz Ivan		Sv. Lovrenc a. W.		I	—	—	—	1	—	—	1	—	i	—	—
14	Stocker Franc ....	Čbersbach	Ftlrstenfeld	1	1	—	—	—	—	—	1	—	i	—	—
15	Weitzlab Franc . . .	FlScking	Gleisdorf	1	—	—	—						i	—	—
16	Bez.-Stieraufzuchtshof .	Stammbach	Hartberg	1							1			1	—
17	Graščina		Waldegg	Kirchbach	—	1										i
18	Katter Ivan		Ober-Vogau	Lipnica	1	—	—	—	—	—	—	—	—	—	1	—
19	Woschnagg Ivan . . .	Gams	Ščavnica	1	1	—	—	—	—	1	1	—	i	—	—
20	Amreich Matija . . .	Bemau	Yoitsberg	—	1	—	—	—	—	—	1	—	i	1	—
21	Silli Peter		Afling		1									i		
22	Winter Franc ....	Pack-KOflach	t)	—	1	—	—	1	—	—	1	—	—	—	i
	C. Ha Spodnjem Štajerskem														
23	Goršek Anton ....	v Gotovljah	Celje	—	1										
24	Župnišče		v Dobmi		—	1		—	—	—	—	1	—	i	—	—
25	Bikorejska zadruga . .	v Središču	Ormož	1						-	1	—	i	—	—
26	Kolarič Ivan		pri Sv. Bolfenku		1	1	—	—	—	—	—	1	—	i	—	—
27	Munda Jožef ....	v Vodrancih		1	1	—	—	—	—	—	1	—	i	—	—
28	Tomažič Ivan ....	v Vitapju	n	1	1	1	—	—	—	—	1	—	i	—	—
29	Čuk Franc 		v Kokoričih	Ljutomer	1										1	—
30	Špindler Alojz ....	v Moravcih	rt	1	1	—	—							1	—
31	Klemenšek Bok . . .	v Solčavi	Gornjigrad					1					i		
32	Župnišče				—	1										i
33	Župnišče		v Lučah	n	1	1										
34	Jurančič Ivan ....	v Andrencih	Ptuj	1											
35	Marzidošek Andrej . .	v Podložu		—	1	—	—	1	—	—	—	—	—	1	—
36	Župnišče		pri Sv. Lovrencu iiDr.p.	n												i
37	Štuhec Ana		v Gradišu		1	1	—	—	—	—	—	1	—	—	1	—
38	Šegula Ivan		v Klaponcih	n	—	1									1	—
39	Sotler Jožef		v Dečnih selih	Brežice	1	—	1								1	—
40	Kitck Jakob		v Brezju	Slov. Bistrica	1	1								i	—	—
41	Zavod magdalenski . .	v Studenicah	n	—	1	—	1	1	—	1	1	—	—	—	i
			Sknpaj . .	20	22	3	1	8	3	2	i"	2	22	13	7
lahko umljiva izvajanja živahno pritrjevalo in gospod podružnični načelnik se mu zahvali v imenu vseh navzočih. Na to se je razdelilo med zborovavce cela vrsta raznih koristnih strokovnih spisov in knjižic. Potem so se naročevala sadna in gozdna drevesca i. t. d. Gospod načelnik Rep p ni g naznani, da se je določeno število teh z današnjimi naročitvami že prekoračilo in da je termin za naroče-vanja že tudi potekel. Na to se je zaključilo zborovanje.
Št. Jur, 20. novembra 1910. Tukajšnja podružnica je priredila v nedeljo 20. novembra dve zborovanji. Pri prvem v Št. Juriju je polagal ob zadovoljni udeležbi došlim poslušavcem tajnik kmetijske družbe gosp. Holz našo organizacijo na srce, ozirajoč se pred vsem na predpogoje in posledice organizacije naših kmetovavcev. — Drugo naravnost Bijajno obiskano zborovanje se je vršilo na Ka-lobju. Skupno delovanje tamošnjega gosp. župnika in gosp. nadučitelja v prid našemu narodu se je jasno zrcalilo iz častnega števila poslušavcev (bilo jih je črez 130). Resno veselo predavanje gospoda potovalnega učitelja Goričana je oČividno zanimalo vsakega posameznika; gosp. Goričan pač pozna svoje ljudi, ljudje pa njega. Govorilo se je o umnem gnojenju, o hrani in razvijanju rastlin in o gospodarskem pomenu sadjereje. Na vse zadnje se je vpraševalo za svet za ta ali oni slučaj od posameznikov; po naročitvi dreves so se zborovavci razšli z zadovoljnimi obrazi. Lepše ni moglo biti! Poslušavec.
Za zapomnitev
vsaki previdni gospodinji je, „Franck 8 kavinim mlinčkom”! Cenjena gospodinja pazite na to, da ne bodete radi ponaredb oškodovani! 475—4
Zborovanja podružnic.
= Planina. Tukajšnja kmetijska podružnica ima svoj občni zbor v nedeljo dne 18. decembra 1910 ob 11. uri pred-poldan v prostorih bralnega društva po sledečem dnevnem redu: 1. Otvoritev občnega zbora; poročila o podružničnem delovanju v preteklem letu. 2. Poročilo blagajnika in tajnika ter volitev dveh pregledovavcev računov. 3. Volitev no-voga odbora. 4. Uplačevanje zaostale udnine in sprejemanje novih udov. 5. Predavanje gospoda F. Goričana, potovalnega učitelja za živinorejo. 6. Poučni govor živinozdravnika gospoda Antona Uršiča o živinokužnih boleznih i. t. d. Člani podružnice, pridite polnoštevilno k zborovanju, ter privedite svoje tovariše, ki se zanimajo za pravi napredek kmetijstva, seboj. PoBebna vabila se ne bodo razpošiljala.	J. Treffner.
Iz podružnic.
= Sv. Marjeta pri Moškanjcih. Naša kmetijska podružnica je priredila v nedeljo, dne 13. novembra v prostorih gospoda Murkoviča v Mali vasi prav dobro obiskan počni shod. Gospod Škrlec (po domače Vičanski Škrlec) nam je prav razločno in natančno razlagal o brzo-parilniku ter je tudi na svojem stroju
praktično razkazoval, kako se skuha klaja za svinje v prav kratkem času. Ob enem nam je pa tudi prednašal o napajalniku za odgojo telet. Drugi govornik gospod Križanič Alojz iz Trgovišča nas je pa poučeval o strojih vobče in o novem načinu izboljševanja travnikov in njiv. Ljudje so z največjo pazljivostjo in z zanimanjem poslušali govornike. Večina je sklenila, si nabaviti take brzoparil-nike, kajti ravno za naše kraje, kjer drv celo za drag denar že skorej dobiti ni, so ti stroji velikanske vrednosti. Gospodoma govornikoma bodi za njun trud izrečena presrčna zahvala.
Janko Žunkovič, načelnik.
Št. lij V Slov. gor., 3. novembra 1910. Kmetijsko zborovanje. Šentiljska podružnica c. k. kmetijske družbe štajerske je zborovala dne 6. novembra t. 1 v gostilni gospoda Ivana Ferka na Pesnici. Pri vsem tem, da je deževalo, kakor da bi iz škafa lilo, je bilo število udeležencev kaj lepo. Podružnični predstojnik Reppnig pozdravi navzoče, v prvi vrsti gospoda živinorejskega nadzornika Martina Jelovšeka iz Gradca, kojemu da tudi besedo. Na to je govoril gospod Jelovšek o temeljnih pravilih umne živinoreje, zlasti pa svinjereje in je razlagal tudi o krmljenju in oskrbi svinj. Govorniku se je na njegova izborna in
Vpo8lano.
Pri živežu je in ostane edino-le kakovost merodajna! Varujte se pred škodo, cenjena gospodinja in zahtevajte izrecno, „pravi :Franck: s kavinim mlinčkom" kot tovarniško znamko, zavruite pa vsaki zabojček in zavoj, kateri nima tega znamenja pristnosti.
Razglas,
Živin8ka kuga Be je zanesla tudi k nam na Štajersko in sicer iz vildon-skega sejma dne 25. novembra t. 1. po transportu okužene živine iz Hrvatske. Okužena sta že okraja Lipnica in Gradec. Naši kmetovavci se nujno opozarjajo, da to nevarno sovražnico naše živine pomagajo po mogočnosti z vsemi od oblasti priporočenimi in odrejenimi sredstvi zatirati. Pred vsem pa je dolžnost vsakega, naznaniti tak slučaj nemudoma občinskemu predstojništvu ali pa žendarmeriji, da se store potrebni koraki, da se kuga ne razširi in škoda še ne poveča. Gre se tukaj za skupen naš blagor, za kojega smo dolžni delati in skrbeti VBi! Vsako zamolčanje se bo maščevalo in kaznovalo na dotičniku samem.
ZAD RU Gr A.
Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r.
Gradec, Frameniplati št. 9.
1 2 O. p.
I.
Uvedba menjavne obrestne mere.
Zvezin odbor je na predlog Zvezinega načelstva sklenil, da je potreba v denarnem prometu Zveze ž njenimi članicami uvesti menjavno obrestno mero za hranilne vloge in posojila, ki bo temeljila na vsakokratni obrestni meri avstro-ogrske banke. V veljavo bo stopila s 1, junijem 1911.
Kako se bo Btvar v praksi uvedla, o tem bodo zvezine Članice še pravočasno dobile podrobnejša pojasnila.
II.
Poročila glede blagovnega prometa zveze.
1.
Dobava bakrene galice v letu 1911.
Visoki štajerski deželni odbor je Zvezi gospodarskih zadrug na Štajerskem nakup za pokončevanje kmetijstvu škodljivih škodljivcev potrebne bakrene galice s tem definitivno poveril, da mu je sedaj poveril tudi podrobno razpečevanje tega blaga.
Zveza bo kakor prejšnja leta tudi to leto nakupila bakreno galico kolikor mogoče ceno. Cena pa se bo seveda lahko povedala in nastavila šele potem, ko bo nakup že izvršen.
Okrajni zastopi so že dobili povabilo, naj pošljejo naročila na bakreno galico.
Naročila se naj pošljejo kakor hitro se da, najpozneje pa do 3. decembra pristojnim občinam, oziroma okrajnim zastopom.
Razun tega sprejema Zveza kakor doslej še tudi zanaprej direktna naročila na bakreno galico.
2.
Prodaja močnih krmil.
Vse svoje članice opozarjamo, da se pri tvornici c. k. kmetijske družbe na Dunaju v Mostu ob Litvi lahko dobe vsak čas poljubne množine melase iz palmskih in kokosovih zrn za zmerno ceno.
Poprečna analiza kaže sledeče vrednosti:
Palma	Kokos
Proteina in tolšče . . . 15-60	16-43
sladkor in ogljeni hidrati 54 63	53-61
vlakna................. 672	6-71
pepel.................. 6-85	7-10
vlaga.................. 1620	16 15
Nadalje so v zalogi prge iz sezamovega semena, ki imajo 49 — 51% proteina in tolšče.
Repičina moka, zajamčeno od tvornice brez primesi gorčičinega zrna, se ponuja v vsaki množini za ugodno ceno Tudi prge iz lanenega semena ponuja tvor-nica za ugodno ceno.
Razun tega nam je neka zanesljiva tvrdka ponudila moko iz tikvinih prg.
3.
Naročila krompirja za jed in krmljenje.
Zveza posreduje pri nakupu moravskega krompirja za jed in krmljenje v celih vagonih in za ugodno ceno.
Dobavnik pošlje proti mrazu zavarovano na riziko prejemnika, kakor hitro bo dopustilo vreme; izrečno pa bo po-vdarja, da Zveza ne prevzame nobenega jamstva za kakovost in za to, da bo krompir prišel nezmržnjen, dasi so bili dosedaj vsi odjemavci zadovoljni.
4.
Ponudba boba.
Neki član Zveze ponuja okoli 3000 kg prepeličarja. Cena se na zahtevo naznani, na željo se pošlje tudi vzorec.
Prašanja se naj pošljejo „Zvezi gospodarskih zadrug na Štajerskem" v Gradcu, Franzensplatz 2, I.
5.
Nakup deteljnega semena.
Ker bo Zveza tudi letos kupovala seme štajerske rdeče detelje, po možnosti naravnost od producentov, so prošeni vsi p. n. veleposestniki, posojilnice in podružnice, naj pošljejo Zvezi naslove producentov ali pa lastne ponudbe z navedeno ceno in množino.
Če je kje več producentov, je Zveza pripravljena organizirati nakup in odposlati posebnega strokovnjaka v ta namen.
Pojasnita daje Zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem v Gradcu, Franzensplatz štv. 2.
6.
Deželna vzorna klet v Eggenbergu pri Gradcu
zveze kmetijskih zadrug na Štajerskem
pošilja zajamčeno pristna štajerska
bela in rdeča vina
raznih vrst in letnikov v posodah od 66 l naprej in v steklenicah po 7/10 ali % l, kakor tudi
sadjevec
domačega pridelka zvezine vzorne kleti v posodah od 56 l naprej.
Osebna naročila se lahko izvrše naravnost pri upravi deželne vzorne kleti v Eggenbergu pri Gradcu, Eckertstrafie Štv. 335 (telefonska številka 1156) razun nedelj in praznikov vsak dan od 8. do 11. in od 1. do 6. ure.
Pismena naročila se naj pošljejo zvezi kmetijskih zadrug na Štajerskem, Gradec, Franzensplatz Štv. 2.
...-..	......JL
Koristnost osuševanja travnikov.
V našem listu smo že večkrat govorili, kako koristno je in kako dobro se plača, če si svoje travnike osušimo z drenažo.
Vkljub vsemu pa smo v praksi večkrat po deželi zadeli na kmetske posestnike, ki so bolj ali manj odkriti nasprotniki osuševanja travnikov z dreniranjem.
Kilometre dolge doline še čakajo osuševanja z drenažo. Popotnik lahko vidi stotine hektarjev zamočvirjenih travnikov, ki jih je žalostno pogledati in še bolj žalostno kositi.
In vendar bi se dali ti travniki s pametnim osuševanjem popraviti in narediti rodovitni.
Na Francoskem je danes približno -j 0% vse kultivirane zemlje drenirane.
1 V naslednjem hočemo v kratkem po-
sneti še enkrat glavne koristi osuševanja zemlje z drenažo.
1.	Z drenažo se odpelje voda, ki drugače zastaja in stoji na zemljišču.
2.	Zemlja postane prodorna, da se laže prezrači.
Tako laže pride atmosferični zrak v zemljo in sicer vsaj tako globoko, kakor leže cevi, Kisik, ki je v zraku, pa redilne snovi v gnoju in v prsti tako prekroji, da jih rastline lahko posnamejo in porabijo za hrano.
Prodorna zemlja pa dovoljuje tudi deževnici, ki ima vedno nekoliko gnojilnega amonijaka, da lahko pride v zemljo in jo tako pognoji.
3.	Zemljišča (posebno njive) se vsled drenaže laže obdelujejo.
4.	Zemljišča se lahko pravočasno obdelujejo.
5.	Na travnikih izginejo kisle trave in na njih meBtu se prikažejo sladke.
6.	Rastline začno prej rasti, razvijajo se bolj krepko in zato je pridelek krme tudi večji.
7.	Zgodnji in pozni mrazovi se na dreniranem zemljišču redko pokažejo in redko škodujejo.
8.	Rastline so manj podvržene raznim boleznim, posebno žita, ki ne postanejo rjava in snetljiva.
9.	Žita na takem, z drenažo osušenem zemljišču bolj redko poležejo.
10.	Rastline trpe manj na suši, ker lahko vsled bolj razvitega koreničja dobe več moče.
11.	Yoda iz drenaž se večkrat lahko celo pije ali pa porabi za namakanje travnikov, prej pa se mora v odprtih mlakah segreti.
Cena deželnih pridelkor iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske.
		0« 1				g J		m 0		I		C c	
Mesto		S		£		s ►-a		>► 0		O		i	
	3												
		K	v	K	V	\K	V	K	v	K	V	K	
Celje ..	50	11	—	9	—	9		8	50	8			10	—
Ormož	50	10	50	9	50	9	—	9	—	8	50	9	—
Gradec .	50	11	25	8	38	8	63	8	94	7	25	8	—
Ljubno .	50	12	50	9	—	9	—	9	60	8	75	—	—
Maribor	50	10	50	8	25	9	—	9	—	8 75		8	—
Ptuj... .	50	10	50	8	50	9	—	9	50	8	50	7	—
Inomost	50												
Celovec	50	11	—	8	70	—	—	8	75	8	40	—	—
Ljubljana Pešt Solnograd	50 fkn	11	75	8	50	8	50	9	‘:6	8		9	—
	50	11			9	05		——	9	-	—	—		—
Dunaj .. Line ...	50 50	11	50	8	29	8	67	7	21	8	83		—
		3		.O		M 0 'S 0		O a	% •ti	- * S s		08 11	
Mesto			?	O		C0	00	D m	M	Ph	00	OJ	00
													
	3	K	t;	1 A	•	K	1 ®	!i a	1-	II A	1»	II £	
Celje ..	60	10	50	12		250		2		2	20	2	—
Ormož	50	8	50	13	—	3	50	3	—	3	—	2	50
Gradec	50	8	88	14	—	3	13	3	—	2	45	2	25
Ljubno	50	—	—	18	—	4		3	50	3	75	3	—
Maribor	5(i	7	—	11	50	2	25	—	—	2	25	1	75
Ptuj ..	50	8	—	11	—	3		2	2o	3		2	10
Celovec .	50	—	—		—				—.	-	—	--	—	—	—
Graško tržno poročilo.
Sejem s krmo in slamo od 14 novembra do 20 novembra 1910. Pripekalo se je 42 vozov s
373 metrskimi stoti sena in 22 vozov s 182 metrskimi stoti slame, in je bil boljše obiskan ko pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od £ 5 — do £ 6.80, sladko od £ 5 30 do £ 7.—; ržena slama od £ do 5.—£ 6.— ; pšenična slama od £ 4.80 do £ 6.—, ječmena slama od £ —do £ -.—; ovsena slama od £ — do K -— ; ježna slama od K 4.— do £ 5 40 Sejem z rogato živino dne 24. novembra 1910. Prignalo bo je 368 volov, 179 bikov, 370 krav, 90 živih telet, in — konj pripeljalo se je — mrtvih telet, — svinj, — drobnic.
I z v o z na Nižje Avstrijsko: 21 volov, 28 bikov, 7 krav, — telet; na Gornje Štajersko: 110 volov, 6 bikov. 80 krav, — telet; Predarlberško: 15 volov, 20 bikov, 81 krav, — telet; v Nemčijo:
-	volov, — bikov, — krav, — telet; Moravsko:
-	volov, — bikov, — krav, — telet; v Švico:
-	volov, — bikov, — krav, — telet; Solnograd:
-	volov, 2 bika, 16 krav, — telet; na Češko:
-	volov, — bikov, 14 krav, — telet; v Trst:
-	volov, — bikov, — krav, — telet; Italija:
-	volov, — bikov, — krav, — telet.
Cena je bila za 100 kilogramov žive teže. Klavni voli, tolsti od K 94.— do £ 106.— (izjemoma £ 110.—), poltoisti od £ 82.— do K 92.—, suhi od £ 76.— do £80.— ; voli za pitanje od £ 82.— do £ 92.— ; klavne krave, tolste od £ 72,— do £ 84.—, poltolste od £ 58.— do K 70. — , suhe od K 46.— do AT 54.-; biki od £ 78.— do £ 94.— ; dojne krave do 4. teleta od £ 76.— do £ 90.—; črez 4. tele od £ 64.— do £ 74 —; breje od £ 66.— do £ 80. — ; mlada živina od £ 82,— do £ 92.-. Za 1 kilogram mrtve teže: telet do £ do —; svigje od £ -.— do £ -.—; pitanske svinje od £ do £	.
Sejem klavne živine dne 25. novembra 1910. Zaklana živina: 363 telet, 2169 svinj, 7 komadov drobnice.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od £ 1.30 do £ 1.40; teleta la (izjemna cena) od £ 1.42 do £ 1.52; nemške mesne svinje od £	— do £ -.—; nemške pitanske svinje od
Jg*L.ju..	Tr.'—i'u.
£ 1.38 do £ 1.44; ogrske pitanske svinje la od £ 1.48 do £ 1.56 ; ogrske pitanske svinje Ila od £ 1.40 do £ 1.46; mesne svigje od £ 1.34 do do 1.50, bošnjaške pitanske svinje, debele, od £ 1.36 do £ 1.44; bošnjaške pitanske svinj«, suhe od £ -.— do £ -.—; ovce od £ —.76 do £ —.80; kozlički in jagnjeta od £ -.— do
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema
zvedicama (*•) pomenijo letne in živinske sejme.
Dne 7. decembra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Lučah (sejem z drobnico), okr. Arvež; v Gradcu (sejem z regatino).
Dne 9. decembra v Št. liju**, okr. Maribor; y Dobovi*, okr. Brežice; v Gradcu (sejem z malo klavno živino).
Dne 10. decembra pri Sv. Juriju ob juž. žel.*, okr. Celje; v Brežicah (svinjski sejem).
Dne 13. decembra v Žalcu**, okr. Celje; v Jurkloštru**, okr. Laško; pri Sv. Križu**, okr. Gornja Radgona; v Studenicah**, okr. Slovenska Bistrica; pri Sv. Petru na Medvedovem selu**, okr. Kozje; v Ljutomeru**.
Dne 14. decembra na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v mestu Mariboru*.
Dne 15. decembra v Arvežu (sejem z drobnico); na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogatino).
Dne 17. decembra v Brežicah (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z malo klavno živino).
Dne 19. decembra na Teharjih**, okr. Celje.
Dne 20. decembra v Radgoni*.
Dne 21. decembra v Laškem**; na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje.
Dne 22. decembra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogatino in malo klavno živino).
Štajerska in slavonska
konjak, tropinovka in biinovec, najboljših kakovosti iz lastne žganjarne. Raznovrstni cveti, jamajka-, kuba-in domači rum. Najfinejši likerji, pridobljeni potom destilacije. Posebnost: Eckertova ,Ed©lraute‘. Največja izbira v ruskih in kitajskih čajih. Vinski jesih. Jesihov cvet.	421»-»
“m" Albert Eckert, Gradec
Zaloga: Murplatz št. 6, nasproti lekarne „Pri zamorcu".
K 214.824 ex 1910.
IV. B/l. "
latecaj.
Pri okrajnih kmetijskih zadrugah v Bosni in Hercegovini se nastavijo na
več mestih poslovodje,
ki so obenem potovalni učitelji in referenti za kmetijske zadeve pri okrajnih zastopih.
Nastavijo se provizorično proti medsebojni enomesečni odpovedi z letno plačo 1900 K in potovalnim pavšalom od 800 kron.
Poslovodje pri okrajnih kmetijskih zadrugah kot taki niso bos.-herc. deželni uradniki in tudi tega ne morejo zahtevati.
Oziralo bo se pa le na take prosivce, ki so dovršili vsaj kako srednjo kmetijsko šolo, in se morejo skazati z najmanj dveletno prakso, ter da so bosn.-hercegovinski ali avstrijski, oziroma ogrski podaniki in ki so razun nemščine zmožni tudi v besedi in pismu srbsko-hrvat-skega jezika.
Prošnje in spričevala o porabnosti s kratkim življenjepisom se morajo vposlati vsaj do 30. decembra 1910 naslovljena na deželno vlado v Sarajevem. Prošnjiki v državnih, deželnih, oziroma občinskih službah morajo vpo-slati prošnje potom svojih službodajavcev.
Naravnost naslovljene prošnje morajo biti kolkovane in sicer z 1 krono vrednim bos.-herceg. kolekom ali pa je vposlati denar v ta namen; vsaka pola kot priloga mora biti kolkovana z 20 vinarji.
Službenim potom vposlane prošnje pa morajo biti kolkovane po avstrijskih, oziroma ogrskih pristojbinskih predpisih.
Sarajevo, 10. novembra 1910.	476—1
Deželna vlada za Bosno in Hercegovino.

Gospodje
naročevauci
se uljudno naprosijo, da se pri naro-čevanju blaga sklicujejo na naš list.
Ne 40 nego 6£ samo!
Ugodna prilika za uaknp zajamčeno pristne
brade od divje koze
jelenovej slične, sveže in krasne, s 18 cm dolgimi kos« minami, v lepem tnlČkn iz starega srebra, s Hubertovim križcem samo 6 kron. Kosminje z obročkom zajamčeno pristno. A ko kdo uporabijo priliko in naroči, dobi poštnem povzetju pri vezaču kosmin od divje koze
Feniehelu
Dunaj IX. Altmiittergasse štv. 3/86. Mnego priznanj na 381—5	razpolago.
Višjega štabnega zdravnika in lizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, točenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluliost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 krone z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
Apotheke „znr Sonne“. Gradec, Jakominiplatz 24
Prva tovarna
£e (Kometovi mlini
so dandanes najboljši za dobivanje debele in fine melje, ker so opremljeni s Hellerjeviml umetnimi mlinskimi kameni, kojih ni treba nikdar ostriti in kojih kakovo.-t je neprekosljiva. Priporočamo nadalje brusne kamne vsake vrste v najboljši kakovosti, za umetne mlinske kamne in gradnjo mlinov v Sandovn pri Ceški-LIpl.
Heller.
415b—24
Komanditna družba ES. «J.
Iščejo se zastopniki.
I
V dosego zadovoljivih in v resnici bogatih ...........žetev je uporaba ------
kalijevih soli
razun fosforjeve kisline in dušičnatih gnojil neobhodno potrebna, kajti z gnojenjem s fosforjevo kislino in dušikom brez kalija se ne dajo doseči niti največi pridelki niti najboljša kakovost.
Kajnif in konumfriranB kalijeve soli
preskrbijo kmetijske zadruge in njih zveze po izvirnih cenah in pogojih kalijevega sindikata. — Pojasnila kakor navodila o načinu uporabe vsakojakih umetnih gnojil daja brezplačno posredov alnica kalijevega sindikata na Dunaju, YIII/„ Skoda-gasso 8......................... 247—14
Maylartliov „d m b o lou- lepaTator
je brezdromno najboljši posnemalnik za mleko.
Posname čisto kakor se le more želeti. Iz-boljSanakonstrukcija.Velik uspeh. Miren in lakoh tok. Trpežna in močna sestava. Zablatenje izključeno. Ceno nizke. Cisto delo. — Cone: „Diabolo11 št. I„ ki posname v 1 uri 125 l 125 K, „Diabolou št. II., ki posname v 1 uri 2201 240 K.
Dobiti pri ■
Ph. Moyfarth & Co.
Tovarna za kmetijske in obrtnijske stroje z livarnami z železom Dunaj, II., TaborstraBe št. 71. — Iščejo se zastopniki in predprodajavci proti visoki odškodnini.	478—6
Oznanila v „Gospodarskem Glasniku" dosežejo pri veliki izdaji največjo razširjate
Urejuje Franc Holz, tajnik kmetijske družbe na Štajerskem. — Prevaja na slovensko J. Glonar. — Zalaga c. kr. kmetijska družba štajerska. — Tiska „Leykam“ v Gr