Sklepi okrogle mize
Na posvetu je bil zato oblikovan predlog, da se bolj
ogro`eni skupini – to je mo{kim po 50. oziroma po 40. letu
starosti, ki so dru`insko obremenjeni z rakom prostate, so
seznanjeni s prednostmi in slabostmi presejanja ter se
odlo~ijo za presejanje – omogo~i dolo~anje PSA. ^e
zanemarimo odkrivanje bolezni pri asimptomatskih mo{kih,
vsekakor ne moremo pri~akovati, da bo pri{lo do izbolj{anja
kratkoro~nega pre`ivetja, dolgoro~no pa verjetno lahko
pri~akujemo, primerjalno z de`elami s presejalnimi
programi (ali la`je dostopnim t. i. oportunisti~nim
presejanjem), tudi manj{o umrljivost zaradi raka prostate.
Borut Kragelj
ONKOLOGIJA / v `ari{~u
72
Rak se~nega mehurja
Ugotovitve
Po podatkih Registra raka za Slovenijo je rak se~nega
mehurja tako glede na {tevilo novo odkritih bolnikov kot tudi
glede na umrljivost na 8. mestu med malignimi tumorji pri
mo{kih. Epidemiolo{ke zna~ilnosti ka`ejo izrazito prevlado
mo{kih bolnikov, pri katerih je rak se~nega mehurja 3- do 4-
krat pogostej{i kot pri `enskah. Po rezultatih raziskave
EUROCARE-3 je glede na starost standardizirano 5-letno
pre`ivetje v Sloveniji, ne glede na spol, izrazito slab{e od
evropskega povpre~ja in tudi slab{e kot v ve~ini evropskih
dr`av (Sliki 1, 2). Vsaj del teh razlik je posledica razli~nih
pogojev pri vklju~evanju bolnikov v raziskavo. Medtem ko
so bili v Sloveniji vklju~eni le bolniki z invazivnimi oblikami
raka se~nega mehurja, so bili vsaj v delu drugih dr`avnih
oziroma pokrajinskih registrov raka vkju~eni tudi bolniki z
neinvazivnimi karcinomi. Vklju~evanje takih bolnikov – ki le
redko umrejo zaradi tega – lahko pomembno vpliva na
rezultate pre`ivetja, zato postaja primerljivost rezultatov
EUROCARE-3 vpra{ljiva.
(Švedska), ka`e na manj{o verjetnost pre`ivetja v Sloveniji.
Glede na podatke Registra raka, ki ka`ejo, da je pri 66 %
bolnikov `e ob diagnozi ugotovljena invazija v mi{i~ni sloj
mehurja in da je bil velik del teh bolnikov zdravljen le s
transuretralno odstranitvijo (52 %), se mo`nosti za
izbolj{anje pre`ivetja ka`ejo tako v pravo~asnej{i diagnozi
(in la`ji dostopnosti do preiskav za zamejitev bolezni) kot
tudi ustreznej{em zdravljenju – na podlagi sprejetih smernic
za zdravljenje bolnikov s tumorji se~nega mehurja.
Kot dodatna te`ava se je pokazala vpra{ljiva kakovost
podatkov, s katerimi razpolaga Register raka za Slovenijo.
Na to ka`e nizka incidenca raka se~nega mehurja, saj je
glede na podatke Globocana 2000 izrazito pod evropskim
povpre~jem in je tudi izrazito ni`ja glede na sosednje
dr`ave (Slika 3). Da je treba nujno izbolj{ati prijave
bolnikov, ka`e tudi rezultat ponovnega pregleda podatkov
Registra, na podlagi katerega je bilo mo`no oceniti stadij
bolezni le pri polovici bolnikov. Ti podatki ne ka`ejo samo,
da niso prijavljeni vsi bolniki, temve~ tudi to, da so skoraj
pri polovici prijavljenih bolnikov podatki nepopolni.
Izbolj{anje kakovosti podatkov – s tem, da se prijavijo vsi
bolniki takoj, ko je postavljena diagnoza raka se~nega
mehurja, in tudi z jasno ocenjenim stadijem bolezni – je
zato nujno izhodi{~e za naslednje primerjave, podobne
EUROCARE-3, in za vrednotenje lastnega dela.
Slika 1. Relativno 5-letno pre`ivetje mo{kih z rakom se~nega
mehurja v dr`avah, ki so bile vklju~ene v EUROCARE-3,
1990-94.
Slika 2. Relativno 5-letno pre`ivetje `ensk z rakom se~nega
mehurja v dr`avah, ki so bile vklju~ene v EUROCARE-3,
1990-94.
Ukrepi
Primerjava 5-letnega relativnega pre`ivetja Slovenije z
dr`avami, ki so imele podobna vklju~itvena merila
Sklepi
S presejalnimi programi na podlagi ugotavljanja
mikrohematurije in pravo~asnim zdravljenjem sicer lahko
prepre~imo razvoj v mi{i~no invaziven karcinom (ko
postane ogro`eno tudi `ivljenje), predvsem glede na
razmeroma nizko prevalenco raka se~nega muhurja pa je
(in ostaja) pravo~asna diagnoza raka se~nega mehurja
odvisna od pravo~asnega prepoznavanje za~etnih znakov
bolezni in dostopnosti diagnosti~nih preiskav.
Borut Kragelj
ONKOLOGIJA / v `ari{~u
73
Slika 3. Rak se~nega mehurja pri mo{kih v evropskih dr`avah, ki so
sodelovale v EUROCARE-3: incidenca in umrljivost.
Slika 1. Rak materni~nega vratu: incidenca in umrljivost (incidenca
– podatki EUROCARE-3, obdobje 1990–94; umrljivost –
podatki Globocan 2000, obdobje 1990–94).
Rak materni~nega vratu
Moderator: Marjetka Ur{i~ Vr{~aj
Sodelavci: Maja Primic @akelj, Stelio Rakar, Alenka Rep{e
Fokter, Iztok Taka~.
Ugotovitve
Slovenija je med dr`avami, ki so sodelovale v raziskavi
EUROCARE-3, glede incidence raka materni~nega vratu
(RMV) na drugem mestu. S 16,9/100.000, kolikor je bila
inciden~na stopnja v letih 1983–87, se je v letih 1993–97
pove~ala na 19,7/100.000 `ensk. V Sloveniji je {tirikrat
ve~ja kot na Finskem, kjer je organiziran program za
zmanj{evanje pogostosti raka materni~nega vratu
najuspe{nej{i. Po podatkih Registra raka za Slovenijo je bilo
v letih 1993–97 med mikroskopsko potrjenimi RMV 78 %
plo{~atoceli~nih, 17 % `leznih in 4 % neopredeljenih
karcinomov. ^eprav nas podatki o incidenci RMV v
Sloveniji {e vedno uvr{~ajo na vrh med evropskimi
dr`avami, pa smo glede umrljivosti blizu evropskega
povpre~ja (Slika 1).
Pre`ivetje bolnic z RMV je v Sloveniji razmeroma dobro,
podobno povpre~ju drugih evropskih dr`av. Po podatkih
raziskave EUROCARE-3 je bilo povpre~no starostno
standardizirano relativno petletno pre`ivetje za RMV v
Evropi 59,9 %, v Sloveniji pa 56,2 %. Po podatkih Registra
raka za Slovenijo je bilo v letih 1993–97 relativno petletno
pre`ivetje bolnic z RMV za 9 % ve~je kot v letih 1983–87.
Dele` omejenega stadija se je v primerjavi z obdobjem
1983–87 v letih 1993–97 pove~al za 13,5 %. Dobro
pre`ivetje bolnic z RMV v Sloveniji je posledica odkrivanja
bolezni v zgodnej{ih, omejenih stadijih in uspe{nega
zdravljenja. Radikalno kirur{ko zdravljenje poteka le v treh
najbolje strokovno usposobljenih ustanovah.
Tudi zadnji podatki Registra raka o pre`ivetju bolnic z RMV
v Sloveniji, zbolelih med letoma 1998 in 2000, ka`ejo, da
se trend ve~anja dele`a omejenega stadija in bolj{ega
pre`ivetja nadaljuje. Dele` omejenega stadija se je pove~al
za 2 %. Prav tako se je za 5,5 % pove~alo relativno petletno
pre`ivetje bolnic z RMV, odkritim v lokalno raz{irjenem
stadiju. Za enak odstotek sta se izbolj{ala tudi relativno in
opazovano pre`ivetje vseh bolnic z RMV.
Do zdaj sprejeti ukrepi za organizirano re{evanje problema
visoke incidence RMV v Sloveniji
Leta 1998 smo v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in
Zavodom za zdravstveno zavarovanje za~eli priprave za
organiziran presejalni program, imenovan ZORA – najprej