gisiro £ BREZPOSELNOST VSE BOLJ TRKA NA VRATA - Podatki iz občine Velenje kažejo, da tudi nas vse bolj pestijo tovrstni problemi. STRAN DROGE V VELENJU NISO NEPOZNANE Kako razširjene so droge v Velenju je nemogoče opisati s številkami. Vemo le to, da problem ni majhen. Kaj o tem menijo strokovnjaki in občasni uživalci mehkih drog? STRAN 6 Uspešen dogovor med velenjsko vlado in sindikati Občina Mozirje Srečanje na Graški gori vendarle bo — 18. avgusta Pomagajmo prizadetim v vojnil Zaradi napetih razmer so organizatorji odpovedali mnoge prireditve značilne za poletni čas. Tudi organizatorja vsakoletnega srečanja ansamblov narodno zabavne glasbe na Graški gori — Kulturno društvo Ivan Cankar iz Plešivca ter Radio Velenje sta dolgo razmišljala, kaj narediti z letošnjo prireditvijo. Na sestanku prejšnji teden so sklenili, da bodo kljub zapletenim razmeram tudi letos izvedli to med ljudmii zelo priljubljeno srečanje. Letošnje bo že šestnajsto, organizirali pa ga Sipdo w nedeljo, 18. avgusta, attno srečanje bo dru- gačno kot prejšnja leta, saj ne bo tekmovalnega značaja, ampak bo resnično srečanje v pravem pomenu besede. K organizaciji so jih spodbudili tudi mnogi ansambli, ki radi nastopajo na tej vsakoletni prireditvi, in ki so obenem obljubili, da bodo nastopili tudi na letošnji, ki bo pod geslom »Pomagajmo prizadetim v vojni«. Ves izkupiček od prodanih vstopnic bosta organizatorja namenila v vojni prizadetim družinam. Organizatorja seveda 18. avgusta pričakujeta nastop kar najboljših ansamblov in tudi številen obisk ljubiteljev narodno zabavne glasbe, glede na to, da letošnja revija ne bo tekmovalna in glede na njen solidarnostni pomen. Upajmo le, da bo nedelja, 18. avgusta, sončna. (vos) Kitajska restavracija "šanghat hren & yang Cesta pod parkom 2, Velenje ® 063/855-734 vas vabi vsak dan od 12. do 16. in od 18. do 24. ure! TVD Partizan Skale Deveta vaška olimpiada BO! Športno društvo Partizan Škale bo 17. avgusta pripravilo že deveto po vrsti vaško olimpiado. Pričela se bo 15. uri pri novem domu škalskih gasilcev, sodelovale pa bodo ekipe krajevnih skupnosti Cir-kovce, Plešivec, Podkraj, Konovo, Galicija, Voličina, Radovci, Mislinja in seveda Škale. Za zabavo, sre-čolov in ostalo bodo tudi poskrbeli. Slovensko primorje počasi oživlja, Dalmacija pa je vse bolj v znamenju bomb Posredna škoda bo velika Na vso srečo neposrednih posledic in škode ob minulih vojaških spopadih v Zgornji Savinjski dolini ni bilo. Brez hujših posrednih posledic pa vendarle ne bo šlo. Zaradi izpada jugoslovanskega trga in zaradi močno omejenih možnosti izvoza v vojnih dneh je gospodarstvo občine Mozirje v samih izrednih razmerah utrpelo za 75 milijonov dinarjev škode. Na občinskem izvršnem svetu so ocenili tudi izpad dohodka občinskega gospodarstva, če se bodo zaostrene razmere nadaljevale do konca leta. V tem primeru bo posredna škoda dosegla najmanj 387 milijonov dinarjev. ki so morali odpovedati ■ pred nekaj tedni ob na- počitnikovanje, pa danes I padu na Slovenijo tako morda še razmišljajo. Narava vsekakor vabi, ■ avgust in september sta | na deželi in zlasti v pia-1 ninah najlepša. Časa je . torej dovolj. Tudi nekaj ■ vsakoletnih turističnih I prireditev še bo, v okr- j njenem obsegu seveda, ■ Premirje dobesedno kerfje bjl0 časa in Prilike S preko noči je preko dne- za emelj.te priprave pre- I va stvari spremenilo na malo. Tako bo ze v nede-| ljo na vrsti Flosarskt bal ■ na Ljubnem ob Savinji. J Res ne bo vsakoletne po- I vorke skozi kraj, nekaj | spremljajočih prireditev | da je skorajda ne bo. Ker nesreča običajno ne pride sama, je bilo stanje nek; na slabo, da slabše ni moglo biti. Niti planincev, niti slučajnih popotnikov, skratka ničesar, razen vseh odpovedi seveda; odpovedi poprejšnjih rezervacij in odpovedi turističnih prireditev. bolje. Sezona seveda niti slučajno ni (in ne bo rešena), veseli pa nov utrip po dolini. Bolj sproščen, vesel, živahen. Ljubitelji narave, kajakaši, jamarji, zlasti planinci so krenili na pot kot sprinterji na 100 metrov s starta. Malo pretirano, pa vendarle. Dolina je vsaj malo zaživela, predvsem seve- smo doživeli, si nekaj I da ob lepem vremenu, sprostitve vsekakor lah- ■ ^čeprav stalnih gostov ko privoščimo, (jp) pripravljajo, osrednji del pa bo razumljivo v nede- I ljo popoldne s flosar- | skim krstom. Prav tako v ■ Lučah načrtujejo znani ■ Lučki dan. Po vsem kar I Te dni praznuje driištvo ZŠAM Velenje 35-Ietnico, v glavnem uspešnega delovanja. O nekaterih pomembnih dogodkih in mejnikih nam je pripovedoval podpredsednik IO ZŠAM Velenje, gospod Stane Čas, član slovenske organizacije ZŠAM od leta 1955. »Že pred 100 leti je delavski razred spoznal, da se mnogo doseže, če je delo in nastop organiziran. Z razvojem avtomobilizma so to spoznali tudi naši »predniki«, ki so pred 70 leti v Ljubljani ustanovili svojo stanovsko organizacijo. Takrat je bilo v Sloveniji poklicno zaposlenih samo 560 voznikov. Tempo življenja je posebno po drugi svetovni vojni, ko je bil razvoj v avtomobilizmu v porastu, zahteval tudi zaščito za delavce v cestnem prometu. Dobro je bilo takrat povedati, kako pomembna je šoferska dejavnost. Tudi v Velenju so se ustanavljali »avto-parki«. Najmočnejše je bilo avto-prevozništvo Rudnika lignita. Zaradi tega in zaradi boljšega sodelovanja vseh delavcev v cestnem prometu, se je 25. 6. 1956 pri kinodvorani zbralo na ustanovnem občnem zboru ZŠAM 64 članov. Sprejet je bil program dela in jzvoljen tudi upravni odbor. Že takoj v začetku so se vključili v akcijo republiškega odbora ZŠAM Slovenije. Za priznanje poklica, priznanje beneficirane delovne dobe, dnevni, tedenski in letni odmori, prehrana, prenočevanje, parkirni prostori za tovornjake . . . Nekaj teh stvari, kot na primer benefi-kacija in priznanje poklica, je tudi doseženih. Že od začetka to delo usmerjajo v izobraževanje. Zavedali so se, da samo izobražen in sposoben voznik lahko v veliki meri prispeva k večji varnosti v cestnem prometu. Zato se že od leta 1963 organizira v Velenju dislocirani oddelek avto šole Ježica za poklicno usposabljanje šoferjev. Ta oddelek je deloval do leta 1980. Od takrat naprej pa deluje v okviru ZŠAM Velenje avto šola za pridobitev vozniških izpitov A, B, C, D in E kategorije. Vsa leta ta stanovska organizacija sodeluje v vseh akcijah, ki jih organizira SPV; naj je to prvi šolski dan, ali akcija »- 10%«, brezhibno vozilo je varno vozilo ... Tudi sami organizirajo akcije za večjo varnost. Tako je bil lansko jesen organiziran brezplačen tehnični pregled vozil v delavnicah Vegrada, PE mehanizacija. S takšnim delom bodo tudi nadaljevali. Potrebno pa bo urediti marsikaj pri infrastrukturi, kajti slabe ceste nam jemljejo življenja, povzročajo strah in trepet. Organizacija ZŠAJV1 pa tudi družabno živi. Že 1961 leta so razvili svoj prapor pod pokroviteljstvom sindikalne organizacije RLV. Leta 1972 so dobili prve uniforme. Nosijo jih na vseh proslavah, srečanjih in pogrebih. Šoferski praznik obeležijo s kulturnim programom. V njem vedno sodeluje pevski zbor ZŠAM, ki ga že vrsto let vodi priza- devni pevovodja gospod Ludvik Glavnik. Posebno so navdušili pevci 18. maja letos na kongresu šoferjev Evrope v Innsbrucku, kjer je lepo za-donela slovenska pesem »Oj Triglav moj dom«. V okviru proslav šoferskega praznika so organizirana vsakoletna športna tekmovanja katerih se redno udeležujejo. Razna priznanja in pokali so dokaz njihove uspešnosti. Udeležujejo se republiških tekmovanj poklicnih voznikov. Tudi tu so dokaj uspešni, saj imajo v kategoriji do pet ton celo republiško prvakinjo. Leta 1989 v Ljubljani pa je bila njihova ekipa šesta, kar je lep uspeh. V vseh teh letih je ZŠAM Velenje skrbela za bolne in upokojene člane, kar je posebej razveseljivo.« Ob 35. letnem jubileju proslavitev ni bila mogoča, kot tudi ne praznovanje »13. julija«, praznika šoferjev. Zato pa so člani ZŠAM Velenje pripravljeni za nove napore pri delu in pri ustvarjanju pogojev za življenje v suvereni, svobodni Sloveniji. Čas praznovanja že še pride! J. Miklavc Človekov značaj najbolje spoznamo v zaupnosti, zakaj takrat ni prisile, ali v strasti, zakaj le—ta povozi njegova načela, in naposled v novem, nepreskušenem položaju, zakaj takrat ga pustijo navade na cedilu. Francis Bacon Končno dragoceni turisti Za nami so naporni dnevi in tedni. Vsi se moramo nekako odpočiti. Ker pa je morje še vedno (vsaj nekaterim) nekako oddaljeno, se mora vsak znajti tudi brez njega, tako da mu ne bo dolgčas in da bo imel lep dopust. Izhod v sili so letna kopališča, v naši bližini tudi jezero. Vendar tukaj ni tistega pravega udobja, tistega pravega užitka. Ena izmed mnogih rešitev je torej obisk v zdraviliščih, ki jih imamo v naši majhni domovini. Nam najbližje so Terme v Topolšici in odpravili smo se tja, ter se pogovorili z nekaterimi obiskovalci. ZORANA KRŠEVAN iz Gorica — Ta dopust so nama z možem podarili otroci. Zdravilišče Terme dobro poznam, saj sem bila že večkrat tukaj. Zadovoljna sem predvsem z mirom, ki je tukaj, z zelenjem in z zrakom, pa tudi postrežba ni slaba. CIRIL VAVPOTIČ iz Maribora — Z ženo sva se že pred leti dogovorila, da bova vsako leto obiskala eno izmed zdravilišč. Bila sva v Dobrni, tam sva slišala za Terme Topolšica in tako sva letos prvič tukaj. Všeč nama je, vsak dan greva v okolico na izlet, na kopanje. LJUBO ms TOMAŽIČ iz Kranja — Za to zdravilišče sem se odločil, ker nismo odšli na mor-; je. Glede te odločitve mi ni žal, saj smo tukaj zadovoljni, še posebej sin v bazenu. Izletov ne delamo, šli pa smo si ogledat konje. Pogrešamo teniško igrišče, saj radi igramo tenis. Moti me edino zajtrk, saj če prideš kasneje, zmanjka večina hrane in moraš čakati. MARIJA ŽELEZNI-KAR iz Ljubljane — Tukaj imam 14-dnevni paket. Prej sem hodila v Atomske toplice, vendr so tukaj pogoji plačila ugodnejši. Okolica mi je všeč, pa tudi drugače sem tukaj zadovoljna. Dopoldan imam navadno terapije, tako da popoldan navadno počivam. ZDENKA ZAGORC iz Ljubljane — Za Terme Topolšica sem se odločila že pred 6. leti, od takrat pa sem tukaj 2—3-krat letno. Bila sem že v drugih zdraviliščih, vendar ni bilo nikjer tako domače, toliko razumevanja s strani zdravnikov, fizioterapevtov, strežnega osebja kot tu. Tukaj sem preživela tudi vojne dni in takrat so se še posebej potrudili. Takrat nas je bilo 21 gostov v hotelu, kasneje smo šteli vsakega posebej, ki je prišel. Sedaj pa nas je že veliko. Tukaj sem sedaj že mesec in pol, vendar mi ni dolgčas, saj imam poleg tudi vnukinjo, Nudijo nam pa veliko; ob četrtkih je tombola, ob petkih krajši izleti v okolico, organizirajo razne igre, balinanje, trim steza, imajo konje, celo knjižnica ne manjka . . . hm, foto M. Č. 6. stran naè òas IZ OMAME V SUŽENJSTVO 1. avgust 1991 DROGE V VELENJU NISO NEPOZNANE POJAV NARKOMANIJE V VELENJU JE ŽE VEČPLASTEN. MOČNO SO RAZŠIRJENE MEHKE DROGE, KAKO JE Z TRDIMI, NIHČE NE VE ZAGOTOVO V eni izmed prejšnjih izdaj Našega časa smo na kratko predstavili problem narkomanije. Nobena država ali narod, ne glede na družbeno ureditev, ni zavarovan pred to nevarno boleznijo. V Jugoslaviji se je narkomanija pojavila v sredini šestdesetih let, med mladino, predvsem v večjih mestih in od takrat se hitro in močno širi. Širjenje narkomanije v naši državi povzroča več dejavnikov. Skozi našo državo potuje veliko ljudi z Vzhoda na Zahod in obratno. Med njimi je tudi veliko tihotapcev mamil, ki tudi v naših mestih prodajajo hašiš, opij in druge droge. V zadnjih letih se je močno razširilo domače pridelovanje drog, saj ima Slovenija in tudi Velenje dokaj ugodne klimatske pogoje za vzgojo marihuane, ki jo uživalci imenujejo »trava«. Razširjenost uživanja mehkih drog v Velenju je težko merljiva s številkami, saj nihče ne more v celoti obdelati tega področja. Uživalci drog so namreč zelo iznajdljivi, družijo se večinoma le z rednimi ali občasnimi uživalci. Tudi če sicer niso prijatelji, močno držijo skupaj, ko gre za odkrivanje in razkrinkavanje uživalcev in pridelovalcev marihuane. Uživanje marihuane, ki je v Velenju »na srečo« najbolj razširjena droga, po mnenju strokovnjakov ne povzroča fizične odvisnosti, kar pomeni, da uživalci ne doživljajo telesnih kriz kot so krči, znojenje, neznosne bolečine v udih ..., zaradi česar so uživalci trdih drog pripravljeni tudi krasti, se prostituirati in še kaj hujšega. Povzroča pa psihično odvisnost, ki je pogojena tudi s časom uživanja mehkih drog. Oseba, ki le tu in tam skadi kakešn »joint«, kot se v jeziku uživalcev marihuane imenuje cigareta, napolnjena s to drogo, ne bo čutil potrebe po ponovnem uživanju te droge, dokler pač zopet ne bo prišlo do priložnosti za to. Marihuana se namreč najpogosteje uživa na raznih »žurkah«, v diskotekah in ob drugih priložnostih, ko nekateri radi globoko pogledajo v kozarec, drugi pa skadijo kakšen »joint«. KDO POSTANE NARKOMAN? Narkomani so praviloma osebnosti s šibko voljo in se niso sposobni upreti negativnim vplivom okolice. Okoli 80% narkomanov je začelo jemati mamila pod vplivom drugih. Narkomanija je najbolj razširjena med mladino v starosti od 15 do 24 let. Najbolj kritično sta petnajsto in šestnajsto leto; 90% narkomanov je prvikrat vzelo drogo v teh letih. Po socialnem poreklu so narkomani precej heterogena skupina. Največkrat so iz družin z visokim ali zmernim standar- dom, iz razbitih družin, v katerih so čustveni odnosi hladni ali pa so starši preveč odsotni. Cas pubertete je še posebej nevaren za prve stike z drogo. Šola in družba pri nas še vedno premalo storita za osveščanje mladine na področju narkomanije, zdravstvo pa se vključi šele, ko je velikokrat že prepozno. ZAKAJ »PUHAM«? Uživalci drog so med sabo razvili le njim poznan način govora, lahko rečemo sleng. Ce nekdo kadi marihuano, pravijo, da »puha«. Morda bo problem razširjenosti in uživanja drog najbolje ponazoril pogovor s tremi Velenj-čani, ki so pristali na pogovor pod pogojem, da se njihova imena ne zapišejo. Zato njihove izjave označujem s številkami: Prvi : »Čeprav občasno >puham< že več kot deset let, se svojega prvega kontakta z marihuano dobro spominjam. To je bila prava štorija. Obiskoval sem tretji letnik velenjske gimnazije, to je bilo v sedemdesetih letih, ko smo še nosili raztrgane, zgu-ljene kavbojke in dolge lase. V Velenje sta na »štop« prišla dva Nizozemca, ki so jih ob kopanju na Braslovškem jezeru okradli neznanci, pobrali so jima denar, potneTi-ste in prtljago. Takrat je še zelo malo ljudi obvladalo angleščino, zato so jih usmerili na Gimnazijo, ki je med srednjimi šolami takrat uživala poseben status. V polomljeni angleščini smo se s fantoma pomenili, kaj se jima je zgodilo in kje iskati pomoč, da se bosta lahko vrnila domov. Takrat je eden izmed njiju iz ličnega mošnjička privlekel droben zelen prah in z njim napolnil cigareto. Potegnil je nekaj močnih dimov, potem »Ni droge, ki bi bila nedolžna« Ugotovitev svetovne zdravstvene organizacije iz leta 1985, da mlada generacija od 10 do 24 leta starosti nikoli ni bila bolj zdrava, nikoli pa tudi tako ogrožena od drog kot je sedaj, poraja ob razmišljanju vrsto vprašanj. Zakaj, zakaj si mladi v tej starostni skupini prav z uživanjem heroina, morfija, opija, hašiša, marihuane in LSD-ja poskušajo pričarati trenutek življenja o katerem sanjajo. O svetu brez zanje nerešljivih preprek, takšnih in drugačnih bolečin? Je res začetek in seveda naposled tudi konec moč pripisati krizi? Ja, ker kriza ne poraja samo socialna vprašanja, ampak tudi pomanjkanje, še bolje izgubljanje vrednost. Psihiatrinja Vesna Novak iz nevrološkega oddelka celjske bolnišnice v Vojniku je ena redkih zdravstvenih delavcev, ki razume narkomana, ki mu že nekaj let poskuša po svojih močeh pomagati rešiti se iz nevarnih voda. O narkomanih pravi, da so to posebna skupina bolnikov. Po njegovem utemeljevanju vzrokov za začetek naj bi večina med njimi segla po omami iz gole radovrednosti, da bi bili pač enaki drugim v svoji družbi. Zavestno se odločijo za »fiks« ali dva, za dva, tri, štiri... »dime« ob trdni zaverovanosti vase, kako se jim ne more dogoditi nič tako hudega kot večini tistih drugim, ki to že počenjajo. V okolju, v katerem se z mamilom srečajo, namreč večina med njimi ve, kam vodi uživanje drog. Toda, potegne jih v začaran krog, sčasoma postanejo preveč odvisni od omame, že precej psihično »načeti« in za nameček še z novimi socialnimi trenutki poskušajo krog preseči. Krizi, ki sledi temu koraku, večina ni sposobna več ubežati.« Narkomani praviloma ne iščejo strokovne pomoči vse dotlej, dokler jim voda ne seže že do grla. Takrat pa se zanje in za zdravnika začne druga stran kalvarije. Pa tudi na to ne stopijo tisti, ki pri propadanju svoje osebnosti, lastnega jaza ne vidijo motiva. In takih ni tako malo. Pravil, ki bi veljala za svet postopnega psihološkega, telesnega, konec koncev še socialnega propadanja ni. Enako mikaven je za osebe brez poklica, morda še za spoznanje bolj za poprečje s srednjo šolo in tudi višja izobrazba med narkomani ni naključna. Pravil tudi ni pri rezultatih analize mentalno-higienskih ter socialnih razmer, ki jo opravijo zdravniki. Ti namreč kažejo na to, da izhajajo narkomani iz neurejenih družin, iz družin, kjer je alkohol vladar, kjer je že pri starših prisotna psihologija, kjer tudi kazniva dejanja niso tako redek sestavni del dosjejev. Izjeme seveda potrjujejo pravilo. Za stanje tako kot je, pravi Vesna, ni kriva le družba, slabostni posamezniki, ampak si košček doslej neuspelih prizadevanj sme in mora vzeti tudi zdravstvo. Vse do lanskega leta je namreč v teh krogih prevladovalo mnenje, da tega problema v naši družbi ni, in da je število narkomanov minimalno. Od tod tako skromna strokovna pomoč tistim, ki so se v breznu znašli. Doslej v svetu uveljavljene metode zdravljenja narkomanov (detoksikacija, terapevtske komune, metadonsko zdravljenje ter psihoterapija) pri nas niso dale željenih rezultatov, ker zaradi takšnih mnenj ni bilo ustvarjenih pogojev zanje. In romanje narkomana iz enega v drugo terapijo se je najpogosteje končalo v praznem prostoru. Mimogre naj omenimi podatke o učinkovitosti zgoraj zapisanih metod zdravljenja: detoksi-kacije od 1 do 5 odstotkov, tera-pevske komune do 40 odstotkov, različni mentadonski programi do 30 odstotkov abstinence, najslabše uspehe pa daje prav psihoterapija ali kakšna druga oblika terapevskega vodenja. Rezultat drugačnega pogleda na narkomanijo, prehod iz ocene, da problem je tu in dokaj širok, je narkoprogram, ki ga je izdelala posebna delovna skupina republiškega psihioatričnega strokovnega kolegija lani. Vključuje vse prej omenjene metode zdravljenja in že v bljižnji prihodnosti, seveda če bo denar, naj bi tudi v Sloveniji ustanovili dve terapevtski komuni. Torej, nekoliko lepši časi se obetajo tistim, ki svoje življenjske stiske rešujejo s trenutnim užitkom ob fiksu, dimu, seveda če bodo to tudi sami hoteli. Za- gotovo pa si pred razsežnostjo pojava in dejstvom, da se zanj odloča vse več srednješolcev, ne smemo zakrivati oči. »Droga je tu, nobena ni nedolžna, tudi trava ne in ob tem svojem stališču prisegam na preventivo.« poudarja sogovornica. »Ko bomo tu stvari uredili tako kot morajo biti, bomo za bolnike — narkomane naredili največ kar lahko. Kajti začetek kurative, kar počenjamo sedaj mi, je le gašenje požara brez pravega učinka. O tem zgovorno priča to, da smo doslej uspeli pripeljati do abstinence zelo malo uživalcev drog, kar je po svoje razumljivo. Zanje namreč pomeni abstinirati odpovedati se zadovoljstvu. Izguba namesto pridobitev pomeni daljše čakanje na željene rezultate, od nas zdravnikov pa zahteva veliko potrpljenja, časa za obuditev motivacijskih vzgibov, ki so v napol propadli osebnosti mrtvi.« Iz svojih dolgoletnih izkušenj bi Vesna Novak gotovo lahko povedala še marsikaj in mnogo, mnogo več. Prepričani pa smo, da bi svoje pripoved sklenila tako kot jo bomo mi : proč od ognja, ker so opekline, pa čeprav niso tako globoke, lahko zelo hude in nevarne. T. Podgoršek Pogled na droge z očmi kriminalistov Žal, mnogokrat prej kot zdravniki se s posledicami uživanja heroina, hašiša, opija, sintetičnega mamila LSD ter samimi dejanji srečujejo kriminalisti. »Kot ljudje poskušamo mlade, ki življenjske stiske rešujejo z uživanjem drog, razumeti,« pravi Mirko Zidanšek s celjske Uprave za notranje zadeve, »toda zavezuje nas zakonodaja. In prav je tako. Ta pa je neizprosna in seveda represivna.« O razsežnosti pojava, za nas, ni številk, ne imen, ampak le potrditev, da se število uživalcev drog zlasti med mladino širi, in da tudi velenjska občina pri tem ni nobena izjema. Ne samo, da cveti trgovina z drogami, tudi ničkoliko nasadov, predvsem marihuane ali indijske konoplje so kriminalisti zasegli na našem področju (največ v Družmirju, pred časom pa so odkrili nasad marihuane tudi v Bevčah). Sploh na centrih srednjih šol — velja za celo celjsko regijo — je droga posel, v katerega je tako ali drugače vključenih vse več ljudi. Pranju umazanega perila na tem poiju ni konca ne kraja in mu še lep čas ne bo, je prepričan sogovornik, čeprav so možje po- stave že sedaj in bodo seveda tudi v prihodnje naredili pri zmanjšanju nevarnosti to, kar se narediti da. Ocena Organizacije združenih narodov, da policija na svetu zaseže le 15 odstotkov »robe«, ki je na črnem trgu, jim ni v ponos in ne kaže koliko truda, potrpljenja in poguma je za to bilo potrebnega. Daleč od tega, da bi vrgli v boju z epidemijo 21. stoletja puško v koruzo, nasprotno. S širitvijo števila delavcev, s sistematizacijo in mnogo večjim posluhom za reševanje tovrstne problematike v republiškem vrhu, bodo poskušali tokove umazane trgovine zajeziti ter mlade, ob pomoči drugih, strezniti. Ne bo lahko in čez noč, pa vendarle. Nič novega, le še bolj skrb vzbujajočega je potrjevanje pravila strokovnjakov: z marihuano se maturira, s heroinom diplomira. Bližina meje z Italijo, kjer je doma trda droga in po kateri med drugim ta slovi, ni spodbudna, trkanje krize na vrata toliko manj. In zakaj ni večjih uspehov v borbi proti mamilom? Ker ni oškodovanca, ker sta za posel zainteresirana tako prodajalec (di- ler) kot kupec, ker prinaša trgovanje z mamili mastne zaslužke, sploh pri tistih vrstah drog, kjer je možen »miks«. Mimogrede za gram heroina je na >domačem tr-gu< treba odšteti od 250 do 300 DEM, cena za omenjeno količino marihuane je nekoliko nižja, pač odvisno v katerem obdobju jo uživalci ali kupci iščejo. Sploh pa cene drog poskočijo pred prazniki kot je novo leto. V zadnjem času pa se na lestvici poleg heroina, hašiša, opija, LSD-ja pojavlja tudi narkotik heptanon, imenovan hepi. Tega je moč dobiti na recept, kar pa nekateri znajo spretno izkoristiti. Za nameček pa ob vsej teži problema ni moč obiti monopolov, ki v tem svetu obstajajo in vso zadevo še dodatno otežujejo. Družba se, po besedah Mirka Zidanška, zaveda razsežnosti pojava in posledic, kar dokazuje s sprejetjem precej ostrejših kazni za te prekrške. PO NOVEM OD 6 UR DO 10 LET. Ukvarjanje z drogo tako ali drugače je kriminalno dejanje, vsaj tako si je moč razlagati 6. člen Zakona o proizvodnji in prometu mamil, ki pravi, da nihče ne sme imeti v posesti mamila brez dovoljenja pristojnega organa. Tudi za lastno uporabo ne. Količina in vrsta droge vplivata na to, kaj je prekršek in kaj kaznivo dejanje. Prekršek stori tisti, pri katerem uradne osebe najdejo manj kot gram mamila, kaznivo dejanje pa je treba dokazati. Za prekršek po prej omenjenem zakonu je bilo še pred časom treba odšteti 2000 din, po novem 10 tisočakov. O drugih kaznih večje teže pa zakon določa takole: kdor neupravičeno proizvaja, predeluje, prodaja ali zaradi prodaje kupuje, hrani, prenaša ali posreduje pri prodaji ali nakupu ali kako drugače neupravičeno daje v promet substance, preparate, ki so proglašeni za mamila, se kaznuje z zaporom od 1 do 10 let; če stori dejanje iz prvega stavka tega člena več oseb, ki so se združile za izvrševanje takih dejanj, ali če je storilec tega dejanja organiziral mrežo prekupčevalcev ali posrednikov, ali če je dejanje storjeno s posebno nevarnim mamilom ali psihotropno substanco se storilec kaznuje z zaporom najmanj treh let; kdor brez pooblastila izdeluje, nabavlja, ima ali daje v uporabo opremo, material ali substance, za katere ve, da so namenjene za proizvodnjo mamil, se kaznuje z zaporom od 6 ur do 5 let. Bodo te kazni vsaj malo zavrle tiste, ki se ukvarjajo z mamili bodisi kot prekupčevalci ali uživalci? Težko kot laiki verjamemo, še toliko manj kriminalisti. Aktivnosti vseh, ki jih vključuje ta veriga so tolikšne in znajo biti tudi tako podle, daje kakršnokoli delanje utvar metanje peska v oči. Pa še nekaj je ob tem treba omeniti: ne samo število uživalcev drog in preprodajalcev, ampak tudi dejstvo, da so se tako eni kot drugi toliko usposobili v tem poslu, da s pridobljenim znanjem in literaturo celo sami »pridobivajo« boljše »užitke« kot jih lahko »nudi« najbolj razširjena indijska konoplja. Tolažba, da je cena za gram visoka za žepe domačih odjemalcev, da kupna moč pada je jalova. Kajti, ko je nekdo zabredel v tem svetu, ne izbira ne sredstev, ne poti, kako bi do željenega cilja (mamila) prišel. Od radovednosti, mimo življenjskih stisk do spoznanja, da na poti uživanja mamil skoraj ni povratka, niso potrebna leta in leta.« Vsi, »pravi Mirko Zidanšek, »ki sodelujemo pri preprečevanju tovrstnega kriminala smo, še in bomo poskušali pomagati. Kako pa bomo uspešni, ne bo odvisno le od nas, ampak od celotne družbe in praktično vsakega posameznika v njej.« T. Podgoršek pa je cigareta zakrožila med navzočimi. Občutek je bil dober in sproščujoč, sploh za prvi stik z marihuano, saj smo se ga do takrat »zadevali« le z alkoholom, ki ga v poznejših letih sploh nisem užival in ga še danes ne. Nizozemca sta nam pustila še kar nekaj droge in semena, tako, da smo si jo potem pričeli pridelovati sami. Mislim, da kljub temu, da tu in tam skadim kakšen »joint« nisem narkoman, kot ni pijanec tisti, ki se ga le občasno napije. Posledic ne čutim nobenih, res pa je, da se ob kakšnih hujših problemih rad »zapuham«, ker se sprostim in pozabim vse vsaj za nekaj časa. Po hujših drogah, kot je marihuana sem posegel le nekajkrat, predvsem je to hašiš, vendar sem bil takrat že starejši in sem vedel, kaj povzročajo močnejše droge. Ko danes opazujem mladino v Velenju, predvsem srednješolce, pa tudi kakšen mlajši se najde, moram reči, da kljub temu, da sam »puham« mislim, da močno pretiravajo z drogo. Pri petnajstih, šestnajstih letih imajo še toliko več možnosti, da bodo prišli v stik s hujšimi vrstami droge, kot je marihuana. Močno me moti tudi to, da se droga, kljub temu, da v večini zraste po okoliških gričih, prodaja itLnekateri posamezniki lepo zaslužijo na naivnosti in stiskah mladih. Moja generacija si droge nikoli ni prodajala, kdor je kaj imel, je v družbi to delil z vsemi.« Druga: »Priznam, da kar rada skadim kakšen >joint<, sploh če je družba in prilika prava in vesela. Prvič sem »puhala«, ko mi je bilo 18 let, ne da bi sploh vedela kaj točno kadim. Zaljubila sem se v nekaj let starejšega fanta, ki je veljal za velikega »frajerja« in v družbi z njim je zakrožil »joint«. Ker mi je bilo nerodno odkloniti, sem potegnila nekaj dimov. Sedaj študiram v Ljubljani in na mnogih žurkah si zvijemo kakšen »joint«. Moji starši ne vedo za to, ker jim nikoli nisem dala niti povoda, da bi kaj posumili. Nisem odvisna od drog, to lahko trdim, nikoli si ne želim »puhat«, če sem sama, vedno le v družbi. V Velenju do droge ni težko priti, sedaj je sicer rahla kriza, ker je lanske »robe« že zmanjkalo, nove pa še ni, a saj pravim — če je, kadim, če pa ni, pa tudi nič hudega.« Tretji: »Star sem 17 let, šolo sem lani pustil, ker mi pač ni šlo. Doma so mi zaradi tega bolj malo »težili«, ker imata starša velike probleme že med seboj. Oče namreč precej pije, mama pa je živčna kot sam hudič. Potem sem imel ogromno časa, službe ne dobim, sem še premlad, zato sem veliko hodil po lokalih in »luknjah«, da mi je čas hitreje minil. Tako sem spoznal še celo »krdelo brezdelnežev«, ki so si radi kakega zvili. Pa sem pričel puhat še jaz. Tu in tam se ga še »ulijemo« zraven, potem je pa naslednji dan res »too much«. Ker denarja nisem imel kje vzeti, sem si včasih poiskal kakšno priložnostno delo, a me je zgodnje vstajanje vedno »sesulo«. Tako sem pogruntal, da bo še najlažja pot do denarja, če bom prodal kak gram »stuf-a« (ime za marihuano, op. avtorja). Se da kar lepo zaslužit, če ne za drugo, za »pir« imam vedno. Sedaj je trenutno bolj kriza, robe ni za dobit, pa saj bo kmalu nova. O svojem prihodnjem življenju, družini ali kaj podobnega, ne razmišljam. Dokler je pri nas tak »bool shit« s službami in slabim zaslužkom, tudi o službi ne. Zakaj bi hodil cel mesec nekam garat, pa še ob šestih bi moral vstajat, ko lahko zaslužim na lažji način.« B. ŠPEGEL POLETNE PRIREDITVE KULTURNE Evergreen! standard V petek, 2v avgusta, ob 20.00, bosta na terasi bazena v Velenju nastopila Marta Zore in Miran Juvan, ki ju bolj poznamo kot skupina M & M. Prepevala in igrala bosta vedno zelene melodije in nekaj jazza za lepši poletni večer. in jazz Nabucco v Veroni Še vedno se lahko prijavite za obisk v Veroni, ki bo 28. avgusta in bo trajal 2 dni. V rimski areni si bomo ogledali Verdijevo opero Nabucco za katero vlada letos še posebno zanimanje, cena 3.396 din plačljiva v 2 obrokih. Pohitite! Obnovljena Kopinškova pot Ojstrica Škarje 2349 m 2240 m l 1 babe PLANJAVA KAMNIŠKO SEDLO 23» in, i 884 m Drage bralke in bralci, verjetno ste razbrali, da gre za znamenito grebensko pot, ki obiskovalca pripelje na najvišjo goro vzhodnega dela osrednjih Kamniških in Savinjskih Alp, Ojstrico (2.349 m.) Avtor planinskega vodnika Peter Ficko jo sicer odsvetuje vrtoglavim, a zelo priporoča izkušenim planincem, vendar tudi tem ne pozno spomladi in jeseni, ko so na njej snežišča in požled. V letošnjem juliju je bila Kopinškova pot na Ojstrico s pomočjo Planinske zveze Slovenije, Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev in njego- ve območne skupine za pota ter Zavarovalnice Triglav-enote Celje končno temeljito obnovljena. Razmeroma zahtevno pot nad Robanovim kotom in Logarsko dolino, ki jo je zgradil leta 1940 znani celjski planinski in turistični delavec Andrej Kopinšek-Andrino, so popravili med 15. in 21. 7. 1991. Dve ekipi po sedem ljudi sta garali ves dan, saj helikopterja iz znanih razlogov ni bilo mogoče dobiti. Zato je bilo potrebno ves material (kline, jeklene vrvi, agregat itd.) s tovorno žičnico povleči na Klemenškovo planino, nato pa na hrbtih znositi pod steno in v steno skoraj do vrha. Samo agregat je tehtal 40 kg. Kaj to pomeni pri višinski razliki 1.100 m ve le tisti, ki ima gore in naravo zelo rad in je pripravljen za boljšo turistično ponudbo Slovenije in večjo varnost obiskovalcev tudi nekaj konkretnega narediti. Planinci, ki boste hodili po tej poti, spomnite se tudi planinskih garačev, ki jih je ponovno vodil Florjan Ninčič iz Celja. Skupno jih je bilo 14, od tega 5 članov Planinskega društva Velenje: Slavko Meža, Rudi Vaši, Stane Lipnik, Ferdo Triglav, Drago Štalekar. Delovna ekipa je posel opravila strokovno in varno, bila je tudi zelo zadovoljna z namestitvijo in oskrbo na Klemenškovi planini. Imela je tudi precej sreče z vremenom, saj so bile hude nevihte šele pozno popoldne, ali zvečer. Delovni ekipi se zahvaljujemo za opravljeno delo na Kopinško-vi poti in poti na Okrešelj, obiskovalcem Logarske doline pa želimo prijetno popotovanje po izboljšanih poteh! Miroslav Žolnir (za PD Velenje) I Zakaj tako nizka raven plakatiranja pri nas? I Plakatiranje je podivjalo i i i i i i i i i i i - Odraz kulturne ravni v nekem okolju je tudi plakatiranje. Glede na stanje, kakršno vlada v Velenju, lahko rečemo, da je ta raven dokaj nizka. Sprehod po ulici je sicer mnogokrat zanimivejši, saj našo pozornost pritegnejo raznobarvni lepaki oziroma naznanila, javni razglasi, ki so pritrjeni ali nalepljeni na vidnem mestu, največkrat tam, kjer ne bi smeli biti. Že dolgo časa velenjski izvršni svet ter sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja opozarjata na problem nepravilnega, predvsem pa kot pravijo, divjega plakatiranja. Leto se je »razpaslo« zlasti v zadnjih letih, ko je iz dneva v dan več novih zasebnih prodajaln in agencij ter z vse večjim prodorom podjetništva. Ljudje lepijo plakate, kjerkoli se jim pač zdi primerno. Najdemo jih celo na prometnih znakih, svetilkah javne razsvetljave, na vratih in oknih ter izložbah stanovanjskih hiš in prodajaln v mestnem jedru, tudi na oknih in pročeljih družbenih objektov. Verjetno si nihče ne bi upal prilepiti plakata na družbeni objekt v državi, kjer je lastništvo natančno določeno. Plakatiranje je opredeljeno v občinskem odloku o videzu naselij, tiste ki tega ne spoštujejo pa »preganja« tako imenovana občinska straža (kje je le?). Kazen za lepljenje plakatov, na nepravem mestu je denarna, ki sicer niti ni tako visoka, sledi pa ji kazenska ovadba zaradi nastalih stroškov pri odstranjevanju takšnih plakatov, saj vemo, da so sodobna lepila dokaj trdovratna. A vse kaže, da sankcije kaj prida ne pomagajo. Dogaja se, da plakate na nepravih mestih sicer delavci, zadolženi za to, odstranijo, toda že kaj kmalu se na istem mestu pojavijo novi. V Velenju so mesta, oglasne deske, stebrički, kjer je plakatiranje dovoljeno in je zanj tudi prostor, vprašanje pa jé, ali je takšnih mest dovolj. Maja Zagoričnik 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I J 'n • 1 "7 1 j . — w Velenje Ä Zgodilo se je • • 1. AVGUSTA LETA 1877 Po dolgem času smo zopet našli krajšo novico v Slovenskem gospodarju, ki nas obvešča o odprtju novega »urada« v Šoštanju : »V Šoštanju začne urad za cementiranje sodov in druge posode s 1. avgustom svoje delovanje v hiši gospe Berte Orel-jeve.« Kratka in jedrnata novica, ni kaj! LETA 1953 Naslednja novica iz Šmartnega ob Paki je precej mlajša, posvečena pa je prazniku, ki smo ga letos še praznovali. Objavljena je bila v trideseti številki Savinjskega vestnika: »Na predvečer velikega praznika vseh Slovencev je bila tudi pri nas dostojna proslava v čast Dneva vstaje. Ljudstvo je napolnilo dvorano Prosvetnega doma in z zanimanjem in odobravanjem sledilo izvajanju posameznih točk proslave. Pohvaliti moramo tamburaše iz Velikega vrha, ki so rade volje sodelovali na proslavi. Posebno priznanje pa zaslužijo naši pevci, ki so se tokrat v resnici postavili. Vedo naj, da je bilo tokratno sodelovanje najboljše priporočilo za številen obisk njihovih koncertov, ki jih mislijo v raznih krajih v kratkem prirediti.« Mogoče bomo pa v prihodnjih letih ta praznik še vedno praznovali, vendar na drug datum in v spomin na druge dogodke, kot do sedaj. LETA 1967 Brez novic iz mariborskega Večera ne gre, zato tudi danes kratka novica iz tega časopisa: »Mladinski aktiv Rudnika lignita Velenje že od lanskega leta ni imel redne letne konference. V rudniku dela že okrog 300 mladih, ki pa so kot vse kaže močno pasivni.« Kaj pa če je bila ta pasivnost vendarle jasnovidnost? LETA 1969 V Šaleškem rudarju je bila na naslovnici, z velikim naslovom objavljena novica »Danes likof v Šentilju«: »Verjeli ali ne ... Danes popoldne se bomo zadnjič zbrali na prostovoljnem delu pri gradnji nove asfaltirane ceste od Velenja proti Šentilju. Naše delo ie spet kronano s pomembno delovno zmago. Prebivalcem iz Šentilja in okoliških zaselkov smo skupaj z njihovo pomočjo zgradili novo, sodobno cesto, ki jih bo hitreje povezala z mestnim središčem. Vsi, ki spio v tej akciji sodelovali, smo se po tolikih letih s hvaležnostjo oddolžili za njihov ogromni prispevek in žrtve v času narodnoosvobodilne vojne. Naša solidarna pomoč pa nas je še bolj združila in razdrla še zadnje razločnike . . . posebne vrste, ki smo ga deležni slaviti le v naši občini. Za ples in dobro razpoloženje bo skrbel instrumentalni ansambel »Šalej«. Igrala bo tudi rudarska godba. Hvaležni domačini bodo poskrbeli, da naša grla ne bodo suha in želodci prazni. Današnji dan pa bo spet zapisan v anale uspehov in dosežkov, ki smo jih Velenjčani prispevali v povojni socialistični izgradnji.« Ker sem tudi sam pomagal (kot otrok seveda bolj simbolično) pri izgradnji te ceste, se teh dogodkov še toliko raje spominjam. DAMIJAN KUAJIČ tovarna v ssfiMMHKS«HMHSi V»' Wtìmt ■jMWWHwmWli Gornja Savinjska dolina je bila dolgo brez vsake industrije. Prebivalstvo si je iskalo kruha v kmetijstvu in seveda v prostranih gozdovih. Morda je k takšnemu stanju pripomogla tudi oddaljenost od večjih središč in še slabe prometne zveze so dodatno otež-kočale razvoj večjih podjetij v dolini. Lahko le domnevamo kako bi se stvari razvijale, če bi načrtovana gradnja železnice proti Mo-tniku le bila udejanjena. Da do tega ni prišlo, je verjetno kriva prva svetovna vojna, ki je takšna načrtovanja zavrla. Podatki iz leta 1840 dokazujejo, da je na mestu, kjer stoji danes tovarna barv v Ljubiji bilo nekaj zgradb,'vendar ne za proizvodne namene. Tam je najti v zemljiški knjigi zapisano: da sta stali dve žagi, mlin in gostilna z gospodarskim poslopjem. Mlin in žagi je poganjala voda s savinjske struge in potoka Ljubije. Med leti 1892 in 1896 sta žagi utihnili, mlin pa je delal za podjetje Kussmann Comp v Nazarjah. V letu 1896 je prešla lastnina vseh zgradb na novega podjetnika — Friedrich Hocke Textilien v Gradcu. Ta je po nasvetu inž. Glaesnerja postavil tam 3 peči za topljenje antimona. Tega so pridobivali v dolini Ljubije. Ker pa se izkoriščanje rude zaradi malih količin antimona ni izplačalo, so topilniško dejavnost opustili in se lotili izdelovanja zemeljskih barv in smirka. Za oboje je bilo dovolj surovin v okolici Mozirja. Zanimivo je, da so dosegali dobro kakovost in so barve veliko izvažali. V tem času je še vse posle vodil lastnik neposredno v Gradcu, dočim je tehnično vodstvo prevzel domačin Alojz Gori-čar. Delovodja je bil Franc Gornik. Obrat je tako dobro posloval, da so kmalu pričeli graditi nove zmogljivosti. Staro gostilno so preuredili v letoviški obrat. Imeli so tudi lastno elektrarno, kar je bilo za tiste čase zelo napredno. Alojz Goričar je bil zelo podjeten in je kmalu ugotovil, da bi se dalo s predelavo lesa, ki ga je v dolini dovolj, poslovno uspeti. Delovne sile ni manjkalo, saj je bilo mnogo ljudi iz bližnje okolice brez dela. Izdelovali so kar 11 vrst samokolnic in raznih vrst vozičkov. Trg so o tem dobro obveščali in uspeh ni izostal. Samo za potrebe avstrijskih železnic so izdelali letno preko 25.000 kosov samokolnic! Leta 1915 je zapustil podjetje Alojz Goričar. Že leto za tem je požar uničil nekaj poslopij. Tovarna pa je dobila novega lastnika, to sta bili družini Kurka in Baldini. Vendar je že leta 1918 postala tovarna last Alojza Goričarja in družbenikov (Goričar, Remse, Pariš). Novi lastniki so hitro pristopili k preusmeritvi proizvodnega programa, zmanjšali so lesno predelavo in povečali izdelavo barv, saj so v tem videli boljšo prihodnost podjetja. Načrtovali so nujne razširitve zmogljivosti, te pa niso bile na prostoru v Ljubiji izvedljive, zato je Alojz Goričar leta 1919 kupil v Letušu vrsto razpadlih zgradb nekdanjih žagarskih obratov. Leto kasneje je tam že delovala lesna predelava. Zgradili so dve turbini, eno z 68 KS in drugo z 90 KS moči. Že leta 1921 pa so zgradili tretjo turbino z močjo 68 KS in generatorjem 38,50 KW. S tem so omogočili razsvetljavo za vso vas Letuš. Razpadli mlin so tudi usposobili in ga opremili s 5 pari kamnov in 4 bobničimi mlini. Tako so leta 1922 lahko že vse zemeljske barve izdelovali v Letušu. Zato so tja prestavili proizvodnjo teh barv, v Mozirju pa so izdelovali le premaze in kemične barve. Izgradnja v Letušu se je nadaljevala, kajti že leta 1923 so tam postavili novo žago (polnojarme-nik Tephan, 4500 m3) in vodno turbino moči 28 KS. Tako je nastajal v Letušu kar velik obrat, ki je od leta 1926 dalje prevzel še izdelavo sodov za embalažo barv. Tega leta je velika voda močno poškodovala vodne naprave, vendar so jih že nekaj mesecev za tem spet usposobili. Svetovna gospodarska kriza je bila že na pohodu, zato so leta 1928 cene izdelkom padle tudi do 50 %, dočim so mezde delavcev znižali le za 10%. Obrestne mere za bančna posojila so strmo naraščale vse do 18 %. To je seveda pomenilo vlaganje velikih naporov v reklamo in prev-darno gospodarjenje. Proizvajalci barv so se povezali v kartel, ki je deloval vse do leta 1932, ko so se pojavili podobni izdelovalci v Sloveniji in Jugoslaviji. Jasno je bilo, da je na trgu vladala tekma, ki je omogočala obstoj le najboljšim. Med te je sodila tudi Ljubijska tovarna, ki je izdelovala iskane barve in to prav zaradi kakovosti. Smrt glavnega pobudnika poslovnih usmeritev Alojza Goričarja v letu 1934 je seveda povzročila določene težave, vendar le prehodno. Za njim je tehnične posle prevzel Bruno Goričar, ki je bil v svojih prizadevanjih uspešen. Po prihodu zasedbenih sil nemške vojske leta 1941, so kmalu izgnali družabnika Fortunata Remšeta. To je bil vzrok za zaplembo tovarn. Prvi komisar je bil Matej Ribzl, ki pa o poslu ni imel dosti pojma in je iskal dohodek le s prodajo lesa, proizvodnja pa je bila v ozadju. Njemu je sledil graščak iz Šmartnega ob Paki, dr. Warsberg, ta pa sploh ni imel smisla za gospodarjenje, tako je uspešnost podjetja nenehno padala. Kljub temu pa je tovarna izvažala barve v Srbijo, Grčijo, Hrvaško, Bolgarijo in Romunijo. Da bi omogočili zaposlitev velikemu številu delavcev, te so namreč brez načrta najemali, so pričeli s sečnjo lesa na panju. Tako so delavce vsaj koristno zaposlili. Vojni čas je povzročal še druge težave, nadomestnih delov za stroje ni bilo dobiti in dosti teh je stalo. In po koncu vojne so pričeli že sredi maja 1945 spet redno delati. Potem, ko je 28. aprila 1948 zapadla tovarna nacionalizaciji, je njeno vodstvo prevzel Franc Nareks. Kot ga v svojih spominih opisuje Bruno Goričar, si je prizadeval za posodobitev barvnih obratov z nakupom strojev iz tovarne barv Chromos v Zagrebu. Žal so ti stroji po njegovem odhodu iz Kemične in lesne tovarne Mozirje, končali na odpadu. Leta 1953 so dogradili nov obrat za lesno galanterijo, vendar pa je podjetje doživljalo poslovne težave. Leta 1957 so lesni del proizvodnje priključili LIN Nazarje. V tovarni je ostalo še 72 delavcev, ki so s starimi stroji le slabo uspevali. Takšno stanje je rešila priključitev Cinkarni Celje, ki je nemudoma pričela obnavljati in posodabljati proizvodnjo. Sem spadajo tudi proizvodni prostori, ki so bili delno že dotrajani. Leta 1964 so dogradili zgradbo v kateri so izdelovali tiskarske barve, teh so letno izdelovali kakih 200 ton. Velik premik na bolje so dosegli leta 1965, ko so razširili proizvodni program na antikorozijske premaze. V novejšem času so tovarno stalno posodabljali in uvajali izdelke, ki so poslovno uspešni, tako je na mestu nekdanje »tovarne« sedaj sodoben obrat Kemija, Cinkarne Celje. videčnik fe» T «> • ♦ - • t.TaT»*.* * » J ^^Sik'» f r , ü. SfUebtnÜM, UtaaM» Pom, gWah «i» Figur I«, jedoch nit Winkel- ' 26/25 ma u> den Holmen ata Veratlrkung, Gewicht 26 B k| „ „-„, .-» T Dieee beiden Typen sind unverwüstlich und erfreuen sich allgemeiner, steigender Beliebtheit i, • -m , Italienische Spczialform, weit vorgeschobener Kasten aus n Hob, gezinkt, 960 mm tief, Radhöhe 530 mm, Felgen breit« 50 mm. f , iL /aunip de« hoben Rade« mit breiter Schiene and de* stark vorgebauten . 4 * „-.Kasten, fahrt sieh diese Schiebtruhe außerordentlich leicht und ist ohne ------—------■ entleeren. Gewicht 24 kg . . Preis K Figur 6. Ziegelkarren zum Transport roher und gebrannter Ziegel, große Ladefläche, sehr stark im Holze, schwerst beschlagen, Radhöhe 380 mm. Gewicht 30 kg, Preis K Prospekt iz leta 1916 nazorno predstavlja tedanji proizvodni program tovarne v Ljubiji pri Mozirju. Zanimivo, izdelovali so kar 11 vrst različnih samokolnic. BERITE NAŠ ČAS Sploh se te ne bojim, pa si dvakrat močnejši — Visoko nad (ali pred) Lucami se je v strmi breg z grabljami zagnal možakar, ki je že od daleč kazal dokaj visoka leta, kar so potrdili tudi sosedje. Podal sem se k njemu, s fotoaparatom seveda. Ko me je opazil, je najprej dejal »pazi mladenič, da se ne zavališ po bregu in se ne okopaš v potočku«. Še to je dodal, da se je to njemu zgodilo prav včeraj. V Krnici nad Lucami je to bilo. Vester je možu ime in je že krepko zakoračil v 82. leto. Fotografiranja se ni branil, kasneje pa me je vprašal koliko let imam. Povedal sem in je ustrelil kot iz topa: »Dvakrat več jih imam, pa se te prav nič ne bojim. Pa veš zakaj? Ker mi nič slabega nočeš«. In je lepo obračal naprej. (foto: jp) 30-letnica hotela Paka Zabave in dobre ponudbe bo dovolj Hotel Paka praznuje te dni velik jubilej. Prav o tem smo se pogovarjali z direktorjem Francem Košakom. Organizatorji so se potrudili, da bo ves mesec ponudba pestra. Segali pa bodo na področje ponudbe hrane, pijače, tudi zabave ne bo manjkalo. Že kar prvi dan v mesecu avgustu bodo obeležili s praznovanjem. Pripravili bodo gVjgičano sejo. 3. avgusta pa bo veselo k*pestro ves dan. Dolgočasili se ne bodo niti odrasli, niti otroci. Trgovci se bodo potrudili s svojo ponudbo, hotel- ski gostinci z dobro kulinarično ponudbo, pripravili pa bodo tudi otroški živ-žav. Skozi ves mesec avgust bo v njihovih lokalih (od slaščičarne, pivnice, piceri-je ...) posebna ponudba pri hrani in pijači. Naj omenim nekaj od pestre ponudbe. V slaščičarni KSC bodo pripravili posebne slaščičarske specialitete, od slaščic, raznih pijač, pa do frapejev. Organizirali bodo tudi nagradne igre. V pivnici Rudarski hram bodo na prostem pekli na ražnju, potrudili pa se bodo, da bi imeli odprto v sobotah popoldan in v nedeljah. V piceriji bodo pripravili več vrst pie, tudi »Halo« pica ne bo manjkala. Vse to bo potekalo v mesecu avgustu. »Kaj pa bo kasneje?« se lahko vprašamo. Upajmo, da bo hotel Paka čimprej dobil nazaj blišč, ki ga je imel pred »mnogimi« leti. Vsi si to želimo, že zaradi tega, ker je edini hotel v Velenju. Zaščitne maske Tudi v velenjskih trgovinah lahko kupite zaščitne maske, v več svojih prodajalnah jih ponuja predvsem ERA po enotni ceni 500 din. Čeprav vsi upamo, da nam jih nikoli ne bo potrebno uporabiti, bi vas radi opozorili, da se maske uporabljajo ob znaku RKB nevarnost (trije zavijajoči alarmni znaki z dvema presledkoma) in je ne smemo sneti, dokler nevarnost ne mine. Ker navodil za uporabo zaščitne maske ni dovolj in jih zato kupci ne dobijo skupaj z kompletom, objavljamo izvirno navodilo za uporabo: Zaščitna maska je namenjena za zaščito dihal in oči v primeru kemijskega napada. Sestavljajo jo čeladna maska, rebra-sta cev in filter. Masko pripravimo za uporabo takole: — z notranje strani očistimo steklo na maski — odvijemo pokrov filtra — masko spojimo prek gumijaste cevi z filtrom — odstranimo spodnji gumijasti čep na filtru — masko nataknemo preko obraza in temena — preizkusimo tesnost maske z vdihom in zaprtjem spodnje odprtine na filtru (če je vdihovanje onemogočeno, ko je vhodna odprtina na filtru zaprta, je maska pravilno nameščena) Masko si po nakupu dobro oglejte, opozorili pa bi vas radi še, da na zaščitni maski ne odstranjujete izhodnega ventila! 1. avgust 1991 Čas dopusta, čas za knjigo Berete, čitate poleg dnevnega časopisa tudi knjige? Ste pa res srečen človek, če najdete čas za dobro knjigo. V njej je polno modrosti, zapeljivih zgodb, najdete izkušnje, ki vam koristijo in kar je največ vredno, krepite kulturo in najdete izjemne užitke. Mir, pa spet napetost in nostalgijo. No, če radi listate knjige, potem je z vami vse prav. Nikakor pa ni dobro, da velika večina ljudi prav malo bere, ni jih malo^ ki knjige sploh ne vzamejo v roke. Želimo vam svetovati, da bi vsaj dopustni čas preživeli s knjigo. Z dobro, domačo knjigo, pa naj bo to klasika ali moderni avtorji. Slovenski jezik tako potrebuje ljudi, ki bi ga dobro poznali, lepo obdelovali in se izražali.. . lepo, slovensko. Čas je že tak, da bi že zaradi ponosa morali prebrati kaj krepostnega. Pozabite na težave jutrišnjega dne, zleknite se s knjigo in ne bo vam žal. Pa zares prijetne urice vam želimo. -ave- POTOVANJE V NEZNANO DEŽELO Pet absolventov Medicinske fakultete v Ljubljani (Miranda Le-ban, Vesna Roje, Janja Prah, Alexander Pečnik in Andrej Tram-puž) se nas je odpravilo na pomoč podeželskim bolnicam ene najrevnejših držav Afrike, v Zambijo. Že od začetka študija medicine nas je vodila želja, da se nekoč s humanitarnimi nameni odpravimo na črno celino, tja, kjer je medicinska pomoč najbolj potrebna. Začetnim sanjam so siedile dvoletne intenzivne priprave, ki so nam končno utrle pot v neznano. Misija je trajala od novembra 1990 do marca 1991. Prvih šest tednov smo se na Univerzitetni kliniki v Lusaki izpopolnjevali s področja tropske medicine. Nato smo pretežni del svojega časa opravljali delo mladega zdravnika na terenu, v misijonskih bolnicah in na področjih, ki razen domačih vračev še niso videla zdravnika. Tovarni zdravil Lek in Krka sta nam pomagali v obliki podarjenih zdravil in sanitetnega materiala v skupni teži nad 1800 kg, letalski prevoz pa sta nam omogočili Adria Airways in nadškofijski Ordinariat v Ljubljani. Humanitarni projekt so podprle tudi Medicinska fakulteta, Univerzitetni klinični center, Ministrstvo za zdravstvo, Rdeči križ Slovenije ter Raziskovalna skupnost Slovenije. Slovenski misijonarji v Zambiji so nam v času bivanja v povsem neznanem okolju nudili nesebično pomoč, zavetje in človeško toplino. OGENJ V LETALU Opravili smo še zadnja obvezna cepljenja in začeli jemati tablete za zaščito proti malariji. Končno je napočil težko pričakovan trenutek. Iz Zagreba smo najrej leteli prek Züricha do Nairobija. Swissair nam je do Kenije odobril brezplačen letalski prevoz dodatnih 200 kilogramov laboratorijske opreme, mikroskopa in kirurških instrumentov. Iz Nairobija smo še isti dan nadaljevali let s Kenya Airways proti Zambiji. Ko je nad Lusako letalo začelo krožiti, se je iz sprednje kabine pričel valiti gost dim in obupen smrad po zažgani plastiki. Nervozno smo pritiskali na gumb za postrežbo, toda nihče se ni prikazal, da bi pojasnil, kaj se pravzaprav dogaja. Oblival nas je hladen znoj, ko smo se krčevito prijemali za sedeže in zategovali varnostne pasove. Hitro se bo končala naša misija, smo si mislili. Letalo je nato naglo začelo izgubljati višino. Skozi okno smo nemočno opazovali pristanek. Leteli smo tik nad blatnimi kočami in zazdelo se nam je, da se bomo dotaknili slamnatih streh. Pristanek je bil trd. Oddahnili smo si šele potem, ko se je letalo popolnoma ustavilo. SREČANJE S SLOVENSKIMI MISIJONARJI Z mešanimi občutki smo stopili na afriška tla. Spraševali smo se, kaj nas čaka nekaj tisoč kilometrov pod ekvatorjem. Debela bunda, ki je na letališču v Zagrebu komaj zadoščala v ledeno hladnem novemberskem jutru, je v Lusaki ob temperaturi 35° C postala odveč. Letališče so straži-li do zob oboroženi vojaki. Ti so nas usmerili v veliko zgradbo pred nami. Pri vstopu v državo smo morali pokazati potrdilo o cepljenju proti koleri. Zaradi slabih higienskih razmer namreč vsako leto ob začetku deževne dobe izbruhnejo epidemije črevesnih nalezljivih bolezni. Med njimi je najbolj zastrašujoča kolera, ki zaradi hude driske in posledične izgube telesnih tekočin vsako leto zahteva več tisoč življenj. Med veliko množico smo obupano iskali slovenske misijonarje, ki so nam obljubili, da nas bodo pričakali na letališču. Ljudje pred carino so glasno kričali, se pregovarjali in prerivali. Vsi prepoteni smo iskali svojo prtljago, ko smo zagledali nasmejana mi- sijonarja Miha Drevenška in Stanka Rozmana. Prisrčno sta nas pozdravila in pomagala poiskati preostale nahrbtnike. Radovedno smo zrli iz avtomobila, ko smo se peljali proti glavnemu mestu Zambije. V Lusaki smo nato srečali še druge Slovence, ki so se pred davnimi leti odpravili v Zambijo. Patra Jože Grošelj in Radko Rudež vodita misijon Matero v središču Lusake, pater Lojze Podgrajšek pa predmestno župnijo v Chelstonu. Vsi so nas toplo sprejeli in zaželeli dobrodošlico. Veseli so bili slovenske besede in koščka domovine, ki smo ga prinesli s seboj, prav tako pa tudi zadnje številke Mladine, ki jo v Afriki običajno dobijo z nekajtedensko zamudo. Londonska radijska postaja BBC je ravno takrat poročala o nočnih zasedanjih slovenske skupščine in osamosvojitvenih težnjah naše domovine. ZAMBIJA - NEKDANJA SEVERNA RO-DEZIJA Misijonarji so radi pripovedovali o Zambiji. Pred odhodom smo o njej vedeli le to, da leži na nadmorski višini okoli 1200 metrov, na prehodu iz srednje v južno Afriko. Čeprav je velika za tri Jugoslavije, ima komaj osem milijonov prebivalcev. To visoko planoto pokrivajo savane in stepe, ki jim pravijo afriški »bush«. Zaradi višine spremenjeno tropsko podnebje pozna samo dva letna časa, suho in deževno dobo. Topli dnevi, sveže noči in bujno rastlinstvo dajejo vtis večne pomladi. Naravna bogastva te dežele so že davno privlačila različne trgovce. Pred tisoč leti so v to deželo prišli Arabci in petsto let kasneje Portugalci, ki so zasedli ustje reke Zambezi. Iskali so rumeno in črno zlato — sužnje. Kasneje so na to področje prišli angleški kolonialisti in mu dali svoj pečat. Severna Ro-dezija je leta 1964 proglasila svojo neodvisnost in se preimenovala v Zambijo. Nekdanja angleška kolonija je ohranila angleščino kot uradni jezik, vendar pogovorno prevladujejo bantujski jeziki. Skupaj govorijo 73 jezikov, od teh so štirje glavni: Nyanja, Bemba, Tonga in Loži. Po verovanju je večina animistov, ki globoko verjamejo v duhove, vrače in čarovnice. Nataliteta v Zambiji znaša 3,6 %, kar pomeni, da se bo njeno prebivalstvo podvojilo v naslednjih dvajsetih letih. Visoka brezposelnost in neverjetna beda žene ljudi v vdanost v usodo. LUSAKA, GLAVNO MESTO ZAMBIJE Glavno mesto Zambije je nesrečen kraj. Sredi savane je nekaj po naključju nametanih zgradb. Že nekaj kilometrov iz centra so postavljene koče iz blata in slame. Promet se odvija po levi strani. Prednost imajo večja in močnejša vozila. Ko jim spustijo zračnice, v plašč koles natlačijo travo in se peljejo naprej. Po cesti vozi vse, kar še lahko leze. Ceste so popolnoma razrite in polne lukenj, ki jih v deževni dobi zapolnjujejo z blatom. Semaforji, če sploh delujejo, so postavljeni bolj za okras. Vozniki namesto smerokazov uporabljajo roko, ki jo pomolijo iz avta. Iztegnjena roka pomeni zavijanje v desno, kroženje z roko zavijanje v levo, dviganje in spuščanje roke pa zaviranje. Nezastražen avto v nekaj minutah okradejo. Takoj, ko ustaviš, nekdo priteče in sprašuje, če lahko prevzame skrb nad vozilom. Če pristaneš, bo zahteval plačilo. Če odkloniš, bo poklical svoje prijatelje in pokradel vse, kar lahko odnese. V tem primeru ti ponujajo ostanke avtomobila na bližnji mestni tržnici. Ne preostane ti drugega, kot da plačaš visoko ceno za svoja kolesa, sedeže, kljuke in nepogrešljive dele motorja. Tako so se ustvarila nova delovna mesta, ki v državi z 90% brezposelnostjo pomagajo reševati hud socialni problem. Zaslužijo tisti, ki kradejo ali tisti, ki te ščitijo pred tatovi. Izgubljajo pa tisti, ki kaj imajo. Krog pretoka kapitala je tako zaključen. »KAW ALALA!« Najbolj zloglasna ulica v Lusaki je Cha-Cha-Cha Road ob glavni tržnici. Še preden smo izstopili iz avta, nam je prvi teden nekdo iz prtljažnika ukradel na-kupljeno hrano. Pol ure kasneje smo zagledali, kako prodajajo naše stvari na eni od stojnic na tržnici. Mirandi so med sprehajanjem po tržnici ukradli torbico in začela je na ves glas kričati: »Kawalala!« — tat! Ljudje sojo v trenutku obkolili in žeparju onemogočili pobeg. Ta je ukradeno torbico odvrgel med množico in poskušal izginiti. Vendar so ga domačini ulovili, pretepli do krvi in Mirandi vrnili torbico. Naveličani vsega smo se vrnili k avtu in pred seboj zagledali človeka, ki je spuščal zrak iz zadnje gume sosednjega avta. Voznik je začutil posedanje svojega vozila. skočil ven in se pognal za mladeničem. V tistem hipu mu je že drug nepridiprav odnesel denarnico s sedeža avtomobila. Kraja je v Zambiji življenjska nuja. KRALJICE NOČI V dražjih hotelih se odvija nočno življenje. Bogastvo in razkošje tukaj kažeta svoj blišč kot posmeh bedi preprostega človeka. Žalostno je bilo gledati lepa mlada dekleta, ki so tujcem za majhen denar prodajala svoja čudovita telesa. Vsako noč tukaj številni obiskovalci podpišejo svojo smrtno obsodbo. Dekleta so si jo že zdavnaj zapečatila. Vsi se branijo spoznanja o strašni resnici neozdravljive bolezni AIDS. Prostitutke se v nekaj letih znajdejo shujšane in oslabele na univerzitetni kliniki, v hiši umiranja. Z vdrtimi očmi, vdane v usodo čakajo na odrešilno infekcijo, ki bo prekinilo njihovo trpljenje na tem svetu. Tukaj počasi ugašajo mlada življenja. Zaradi bojazni, da bi moški zanosili, v Zambiji ni veliko homoseksualcev. Če kakšnega dobijo, ga pri priči ubijejo. So pa moški spolno zelo aktivni in jih psihično močno prizadene, če ne zmorejo več kot pet spolnih podvigov v eni noči. Kasneje so v našo ambulanto na deželi zahajali mladi moški, ki so tožili o spolni nemoči in želeli, da jim damo zdravilni napitek. Sprva so nas spravili v zadrego, vendar smo kmalu »iznašli« čarobno zdravilo. Zjutraj in zvečer smo takemu bolniku predpisali po eno rjavo multivitaminsko tableto, prav tako za njegovo spolno partnerko. Sedmi dan sta morala oba vzeti še rdečo tableto in ves teden iz-držati ob popolni spolni abstinenci. Naročili smo jim, naj se osmi dan vrneta na kontrolo, če ne bi bilo bolje. Nihče se ni vrnil. Nikoli tudi nismo izvedele kako so ženske preživele osmo noč... Žensk je v populaciji nekajkrat več kot moških in so zato v težkem položaju. Boriti se morajo za moške, ki imajo običajno po več ljubimk, tudi po poroki. Zvestoba ne igra večje vloge. Ženske rodijo običajno več kot deset otrok, prvega že pri 11 do 13 letih. Pogosto umirajo za poporodno vročico, saj največkrat rojevajo doma v neurejenih razmerah, ko nimajo v bližini niti tekoče vode. (Dalje) ZA LJUBITELJE CVETLIC (4) Dognojevanje rastlin V preteklih člankih smo pregledali pomembnost posameznih makro in mikroelementov za rast in razvoj rastlin. Danes poglejmo še posamezna gnojila in vsebnosti elementov (tabela). Naziv Vsebnost elementov sredstva N P;Os K2O MgO B Fe Zn Mn Ni Mo Ca Cu FLORI N UREA 46 FLORIN KAN 17 FLORIN4NPK 13 10 12 GARDIN 10 15 20 3 CVETAL L* 9 7 7 CVETAL R* 6 7 8 HORTY* 6 8 6 * * * * * * * SUBSTRAL 80 25 65 SANGVE L 13 0,4 3 HORMON PLUS 7 6 8 0,007 0,2 0,05 0,01 0,05 FOLIFERTIL T 120 40 60 61 234 42 119 0,2 119 FERTINA V3 8 12 FERTINA C1 4 6 8 0,01 0,02 0,002 0,02 FERTINA Gl 6 7 1 0,5 0,2 FERTINA Pl 6 3 8 0,01 0,02 0,002 0,02 PIK - tablete 10 7 10 SUBSTRAL PALČKE 9,5 8,3 6,6 2 - SUB. PAL. ZEL. 10,6 4,4 6,6 2,3 BIORMON N 0,8 0,3 0,6 0,3 BIOFERRO 4 * Vsebuje mikroelemente po proizvodni specifikaciji ** Vsebnost elementa v g/l ali mikroelementa v mg/l Tako. Končali smo z dognojevanjem rastlin. Pa ob koncu še en nasvet. Dognojevanje naj bo zmerno in redno, kadar pa dognojujete s tekočimi gnojili, naj bo zemlja vlažna. Tako bo učinek večji, pa še manj nevarnosti bo za poškodbo rastlin. Kadar vam bo zmanjkalo gnojila, nikar ne oklevajte. Stopite v cvetličarno »Beli cvet« v veleblagovnici Nama. V zalogi imamo vse zgoraj navedene preparate. Stane Vanovšek Na velenjski tržnici Le ob bežnem pogledu na tržnico boste lahko opazili, da so stojnice bolj slabo založene, pa tudi nobenega novega sadja ali zelenjave ne boste opazili. Prvič tudi ni bilo domačih branjevk, ki nam na svoji stojnici ponujajo le doma pridelano sadje in zelenjavo, praviloma ekološko manj oporečno. Ker je sezona vlaganja kumaric, vam te ponujajo po dokaj različnih cenah. Tiste majhne, najboljše za v kis, so po 20—25 din za kilogram, malo večje dobite že po 15 din. V primerjavi s cenami v družbenih tgovinah so te cene ugodnejše. Večje kumarice imajo ceno od 10—30 din za kg- Tudi sicer vam v tem tednu na tržnici ponujajo že klasično zelenjavo in sadje. Paradižniku cena kljub vsemu pada, saj ga dobite od 15—40 din za kg, lep pa je le na redko katerih stojnicah. Vendar vam v trgovinah ponujajo isto kvaliteto, ali pa še slabšo po precej višjih cenah, zato se trenutno na tržnici splača kupovati. Od zelenjave vam ponujajo še stročji fižol po 40 din za kg, zelje po 30 din kg, papriko po 30—50 din kg, nov krompir po 10 zelje po 30 din kg, čebulo še vedno po 30 din kg, najdražji pa je česen, za katerega boste odšteli od 160—200 din za kg. To je v ponudbi zelenjave tudi vse, pogrešamo bučke, melancane, grah . . . Od sadja imajo najvišjo ceno prva jabolka, ki so dražja kot banane. zanje boste odšteli 50 din za kg, za banane pa 40—45 din. Po višini cene jim sledijo slive po 50 din, pomaranče po 40, limone po 40, marelice po 40-50 din, hruške po 30—50 din, cena pa je višja pri breskvah, zanje boste odšteli od 40—60 din za kg. Kot sem že omenila, je kvaliteta sadja in zelenjave na tržnici ta teden boljša kot v trgovinah, cene pa so tudi nekoliko nižje skoraj za vse ponujene artikle, (b.š.) b. š. MI MED SEBOJ Tudi nemoč je lahko koristna Popularni jezuit Antonyjo de Mello v eno svojih knjig opisuje tole zgodbico: »Popotnik je skočil na vlak v New Yorku in povedal sprevodniku, da je namenjen v Fortham. Ob sobotah vlak ne stoji v Forthamu, je rekel sprevodnik, toda povedal vam bom, kaj naredite. Ko bomo na postaji v Forthamu upočasnili vožnjo, bom odprl vrata in vi skočite ven. Toda pazite, da boste nekaj čada tekli v smeri vlaka, ko se dotaknete tal, sicer boste padli plosko na obraz. V Forthamu so se vrata odprla in popotnik se je dotaknil tal in tekel naprej. Drug sprevodnik ga je videl, odprl vrata in ga potisnil noter, ko je vlak pospešil hitrost. Imeli ste srečo, dečko, je rekel sprevodnik. Ta vlak ob sobotah ne ustavlja v Forthamu.« Zgodi se nam, da včasih s pomočjo bližnjemu dosežemo prav nasprotno od tistega, kar smo želeli. Naša »pomoč« se kaj hitro lahko izprevrže v »nepomoč«. Včasih ljudem najbolj pomagamo, če jim gremo s poti. Dogaja se, da sočloveku bolj pomagamo, če ne storimo ničesar in preprosto pustimo, da se stvari odvijajo brez nas, skratka, da pustimo »času čas«. Pomoč bližnjemu zahteva veliko mero posluha. So ljudje, ki se prav radi vživijo v vlogo pomočnika in se obdajo z občutkom, da so drugi od njih odvisni, pri tem pa mislijo, da brez njih ne bo šlo naprej. Samo od sebe se nam postavi vprašanje, kdo je takšne pomoči bolj potreben : tisti, ki pomaga, ali oni, ki mu je pomoč namenjena. Obiskali sta me žena srednjih let in njena ostarela mati. Med pogovorom sem opazil, da se obeh lotevajo enaki bolezenski simptomi: nespečnost, slab apetit, pretiran strah ipd. Ko sta me poprosili za nasvet, sem se zadnji hip ugriznil v jezik: obe sta bili namreč nagnjeni k hipo-hondriji in ni bilo jasno, katero je bolj strah v pretirani skrbi: mamo za hčerko ali obratno. Niti pol ure nista mogli shajati druga brez druge in jasno mi je bilo, da sta zaradi pretirane skrbi obe izgubili smisel za stvarnost. Mislim, da je vsa umetnost pomagati ljudem v tem, da sebe ne postavljamo v ospredje, kakor pa ni vedno lahko. Umetnost je čakati potrpežljivo ob strani, spremljati dogajanje in šele potem stopiti v »akcijo« ko se jasno vidi, kaj naš bližnji od nas pričakuje. Te umetnosti se moramo naučiti, saj potrebuje široko znanje, predvsem pa tanek posluh za stiske bližnjih in o lastnih motivih pri želji za pomoč. i i ■JAKA ČUK— KUHARSKI NASVETI Istrska rižota V zavretku kuhamo najprej sipe, ko te zavro, dodamo še ribe ter kuhane precedimo. Meso rib oberemo, sipe razrežemo na male koščke, školjke izluščimo. Na olju prepražimo čebulo, dodamo mezgo (ne veliko, sicer bo rižota preveč rdeča) in začimbe ter zalijemo z malo juhe od kuhanja ter pustimo, da se čebula zmehča. Omaki potem dodamo ribje meso in mehkužce. Riž spražimo na olju, da ostekleni, ga zalijemo z vinom ter pokritega dušimo. Suh riž zalijemo še z enako količino juhe ter do mehkega zdušimo. Potem zmešamo riž in pripravljeno omako ter rižoto serviramo s sirom. 300 g sip (ali lignjev), 500 g manjših belih rib, 10 školjk, 60 g čebule, paradižnikova mezga, česen, 1 dl olivnega olja, 1 dl navadnega olja, jušna zelenjava, zavretek (str. 27), 500 g riža, 1/2 litra belega vina, peteršilj, parmezan. kmetijski kombinat ptuj TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573 p. o. Šaleški študentski klub Ribno 91 Tudi letos bo Šaleški študentski klub organiziral tradicionalno taborjenje v Ribnem pri Bledu od 12. 8. do 18. 8. Namen tega taborjenja je v tem, da naše člane po-bližje seznanimo z taborniškim življenjem, ki poleg osnovnih veščin in navad za nas pomeni tudi svojevrstno razvedrilo. Teh sedem dni bo za nekatere študente pomenilo prvi spust s kajakom po Savi, prvo ježo konj... Cena taborjenja je 700 din. V to je vključen poln penzion in namestitev v taboru. Prijavite se lahko vsak dan ob 16.00 v Placu. Akontacija ob prijavi je 300,00 din. Vsi vljudno vabljeni! Optometer Turistov ni in ni Slovenski turistični delavci se bodo morali letos sprijazniti s tem, da bo mošnja bolj prazna kot polna, v njej pa ne bo dosti tujih valut. Čeprav je v dneh vojne vihre Slovenijo spoznalo mnogo ljudi po svetu, to le ni bila turistična propaganda. Tako k nam pripotujejo le avanturisti, ki želijo videti, kako je res pri nas, ali pa že stalni gostje. Hotelirji, gostinci in trgovci poizkušajo rešiti letošnji turizem, kije kot potapljajoča se barka, rešilnih čolnov tudi ni veliko. Reševanja Blejske barke so se lotili s polovičnimi cenami za domače goste, gratis bivanjem za otroke, popustom, razprodajami v trgovinah. Vprašanje pa je. če lahko domači gostje, ki so bili še lani marsikje zapostavljeni, napolnijo rešilne čolne in rešijo letošnjo sezono. mc Debelo je tudi tenko Moj prijatelj ima v teritorialni kar precej visoko nalogo. Sam osebno je bil nekoč vitek, pravi vojak. Z leti se je njegov zunanji videz precej spremenil; ob vsej svoji višini je pridobil še precej kilogramov. V minuli vojni se je znašel v čisto ta pravem navzkrižnem ognju. Heca ob takih prilikah ni, njegov »komentar« pa tem je bil v tem smislu, da ni verjel, da se lahko tako debel možakar tako tenko vleže. Preživel seveda je, kako bo z (morebitno) shujševalno kuro pa ne vem. Štipendiranje za brezposelnost Znanec je pred časom potožil koliko najrazličnejših potrdil je moral predložiti že letos, da bo lahko njegova hčerka še naprej dobivala štipendijo iz združenih sredstev. Takšni so pač mlinski kamni birokracije sem ga tolažil, naključno prisotni naslednji znanec pa je trpko pripomnil kako smo prišli že tako daleč, da mlade štipendiramo za brezposelnost^ Letala spet letajo Po tem, ko so v petek odprli naša največja letališča Brnik, Maribor in Portorož, so v Beogradu »pozabili« odpreti še zračni prostor nad Slovenijo. Po intervenciji se je zgodilo tudi to in na okoliških manjših letališčih so si piloti ta dan dali duška. Ves petek so Velenje preletavala letala iz Slovenj graškega letališča in Lajš. Po ulicah pa ste laho opazili prestrašene poglede otrok in tudi odraslih, ki so ob vsakem preletu pogledali v nebo. Kaj hočemo, še nekaj časa bodo zvoki siren in letal nezaželjeni po vsej Sloveniji. Kazen tudi za banko? Napake so nekaj vsakdanjega. Vsakomur se »dogodijo«, zato smo že kar nekako navajeni, da jih spregledamo. Tako rečemo tudi: »Se pač zgodi«, ko dobimo vsi vprek totalno zmešnjavo na izpiskih svojih tekočih računov, ki nam jih je te dni poslala Ljubljanska banka Splošna banka Velenje. Pa vendar se ob tem tudi vprašamo. Le kako bodo na velenjski banki KAZNOVALI SEBE. Do potankosti imajo namreč izdelan kaznovalni sistem za svoje varčevalce in ob tem mečejo v isti koš tiste ta prave kršitelje in vse tiste, ki se jim je kdaj pripetilo, da so se zmotili in prišli za kakšen dinar v prepovedan minus, za kar so seveda plačali predpisane obresti. Sicer pa na napakah se učimo in morda se bo zdaj tudi banka kaj naučila. Provizija za potrdilo 5 čim vie se moramo sprijazniti vaffevalci deviznih vlog? Ni dovolj, da so nam (upajmo da začasno) zasegli težko privaračevane devize. Ob tem se sic&naše banke izgovarjajo na svojo nemoč, češ, da morajo upoštevati navodila »od zgoraj«. Le kdo pa jim je zapovedal, da si morajo obračunati za potrdilo, ki ga potrebujemo za iznos deviz iz države po 100 dinarjev. Ta izračun je seveda posebej sporen v primeru, ko ima varčevalec na svoji devizni knjižici celo kar precejšnjo vsoto enakih deviz, kot jih je moral položiti in dvigniti zato, da bo lahko potoval v tujino. Ukradene zastave (še enkrat) Velenjski komunalci so pred minulim praznikom izobesili 100 slovenskih zastav z grbom. V prešnji številki smo zapisali, da so jih vrli prebivalci naše doline v vsem svojem izkazovanju narodnostne pripadnosti sami sneli 66, ostalo pa jih je 44 Le nekaj ur osnovnošolskega pouka računanja (matematike) je dovolj za dokaz, da nekaj takega ne gre skupaj. Pa vendar »teoretično gre. Kupili so namreč 110 zastav, izobesili pa 100 ker so pričakovali takšno »zbiranje spominkov«. Ostalo iih ie tako res celih 44. In vzhičenje ob tako visoki slovenski zavesti seveda. 10 stran naš òas ZANIMIVO 1. avgust 1991 OVEN od 21. Inarca do 21. aprila Vedno bolj pogosto boste razmišljali o menjavi delovnega okolja, skrbi vas le finančna plat take odločitve, sicer bi se že zdavnaj odločili. Delo vas močno preganja tudi pri domačih opravilih, tako, da si vzamete veliko preveč časa za družino in domače. V kratkem boste morali globoko seči v žep, čeprav bo izdatek pričakovan, vas bo višina presenetila. Partner včasih izgubi živce, skušajte ga razumeti. BIK od 21. aprila do 20. maja Čeprav ste po naravi zelo trezen in prevdaren človek in ne prenesete preveč tveganja, boste v tem tednu potegnili potezo, ki že meji na hazarderstvo. Zaradi tega boste ves teden slabo spali, mučilo pa vas bo tudi to, ker izkušnje ne boste želeli deliti niti z najbližjimi. Proti koncu tedna boste po telefonu prejeli vznemirljivo, a pozitivno sporočilo, zato to primerno proslavite. Zabava vam bo prišla prav! DVOJČKA od 21. maja do 21. junija Večen optimist v vas vam bo ta teden prišel krepko prav, saj vas bo presenetila plava kuverta, ki je niste več pričakovali. Spet vam bo na pomoč priskočila družina, prijatelje imate namreč take, da lahko na njih računate le, če oni potrebujejo vas. V tem tednu boste spoznali nekoga, ki ga sicer na videz poznate že dolgo. Večjih akcij se v tem tednu lotevajte le na lihe datume! RAK od 22. junija do 22. julija V tem tednu se bo okoli vas stalno vrtelo nekaj otrok, ki ni nujno, da so vaši. V njihovi družbi vam bo zelo prijetno in pričeli boste razmišljati o povečanju družine. Verjetno pa bo ostalo le pri razmišljanju, na poti do družine vas muči še vse preveč ovir. Neka stara bolezen bo v tem tednu spet pokazala svojo moč, zato se vam bodo načrti za naslednjih nekaj dni porušili. Partner vam nekaj močno zameri! Odstranitev celulita dipl. kozm. Metka Mujadžič V boju proti celulitu lahko uporabljamo kreme, ter-mogele, elektrostimulacijo, samomasažo in tudi kirurške posege. Na kratko vas bom seznanila z najprimernejšimi metodami: — Elektrostimulacija je neboleča metoda, ki zajema tri različne tehnike. Iz telesa odplavlja toksične snovi, izboljšuje cirkulacijo krvi in v presledkih izziva krčenje mišic, kar mišice čvrsti in izboljšuje metabolizem. Na kožo se lahko nanesejo aktivne snovi. Navadno se za to uporabljajo ampule z encimi, ki razkrajajo maš-čobne mišice skupaj s snov- mi, ki vplivajo na razširitev krvnih žilic. Tudi videz kože lahko izboljšamo z elektrostimulacijo. Terapija je popolnoma neboleča in traja*od 30—45 minut. Opraviti moramo od 10—12 obiskov. Poseg se mora ponoviti še najmanj dvakrat ali trikrat letno v kozmetičnem salonu, zaradi vzdrževanja stanja kože. V to skupino uvrščamo aparate Myolift Cosmomed, Ja-mutron. Lepi uspehi so doseženi tudi z laserjem in vi-brasauno. Aparati imajo različne nastavitve, zato se z njimi lahko vrši hujšanje, limfna drenaža, masaža in odstranitev celulita. Shujšamo lahko tudi več kilogramov. Pri tem je zelo pomembno uživanje čim več tekočine in sicer 2—3 litre dnevno (voda, nesladkan čaj, mineralna voda). — Liposukcija je kirurška metoda, pri kateri se vsrkujejo maščobne celice na določenih delih telesa. Poseg se vrši pod lokalno anastezijo, v nekaterih primerih pa tudi pod celotno. Oseba mora biti dan ali dva pod nadzorom zdravnika. Pri tej metodi poznamo tudi laserski postopek, če se odločite za to terapijo je leta neboleča, celice se aktivirajo, koža se obnavlja, ni modric in oteklin. Obiski se priporočajo trikrat do štirikrat tedensko in sicer mesec dni. — Lipojet in Lipoperfu-zija sta blažji metodi kot liposukcija. Maščobne celice se odstranjujejo na določenem manjšem delti telesa s pomočjo aktivnih snovi, ki se vbrizgavajo v tkivo. — Anticelulitne kreme prehajajo v kožo vse do podkožnega maščevja. Rezultat je pri uporabi takih preparatov odvisen od redne uporabe. Dobro je, če jih uporabljamo dvakrat dnevno vsaj mesec dni. — Samomasaža — izboljšuje pretok limfne tekočine skozi določene dele telesa in je zelo učinkovita. Zjutraj in zvečer si kritične dele telesa masirajte z rokavico ali s posebnimi pripomočki, ki jih je na tržišču precej. Kako boste najlaže opazili ali imate celulut? Dovolj je že, da primete kožo na stegnih, zadnjici in na trebuhu in jo malce stisnete. Vdolbinice in koža v obliki pomarančne lupine je znak, da imate celulit. In še zanimivost; moški imajo manj celulita ali pa ga sploh nimajo zaradi delovanja moških hormonov. Če jedo preveč se jim maščoba razporedi drugače kot pri ženskah. Tudi oni se lahko odločijo za katero od metod in polepšajo svoj videz. Ura kot modni dodatek LEV od 23. julija do 23. avgusta Dogodki v preteklih dneh vas bodo prislilili, da ne boste več razmišljali o dopustu, ampak se boste krepko pognali v delo. Ker ste po naravi zelo delaven človek in težko najdete pravo mero in čas, ko morate zaradi preutrujenosti prenehati, boste v tem tednu močno živčni in nasajeni. Partner ne bo nič boljši, saj le stežka razume vaše napore za izboljšanje družinskega proračuna. Kreganje je zato na dnevnem redu. DEVICA od 24. avgusta do 30. septembra Teden se bo pričel mirno in z ustaljenim ritmom, le da j boste vi bolj spočiti in dobre volje. Zdelo se vam bo, da bo tako stanje trajalo še lep čas in zato boste srečni in nasmejani. I Nek dogodek, pričakujte ga v torek ali sredo, vas bo prepričal v nasprotno. Noči bodo dolge in nespečne, čeprav veste, da lahko le malo pomagate. Lahko, da bo vzrok vaših skrbi eden od vaših otrok. Posvetujte se z dobro prijateljico. TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Čas počivanja in lenarjenja se hitro izmika, pričeti boste morali z aktivnejšim življenjem, saj vas bo delo sicer popolnoma okupiralo in ne boste imeli časa niti za krajše odmore. Vedno bolj razmišljajte, da je bila odločitev, ki ste jo sprejeli prejšnje leto slaba in ni izpolnila vaših pričakovanj. O tem, ali se da še kaj spremeniti v tem tednu še ne boste razmišljali, vsaj resno ne. S partnerjem se v tem tednu ne bosta najbolje razumela. SKORPION od 24. oktobra do 22. novembra V tem tednu se boste zelo dobro počutili, dobro voljo vam bo le tu in tam prekrižal spor z bližnjim sorodnikom. Ker ste se tega že navadili, se ne boste več veliko razburjali. Preživeli boste torej zadovoljen, sicer povprečen teden, po dolgem času se vam bo zdelo, da ima denar pri vas mlade. Ob začetku prihodnjega tedna se boste zato odločili za večji nakup, ki ga še dolgo ne boste obžalovali. Pazite se prehlada! STRELEC od 23. novembra do 21. decembra Y preteklih dneh ste delali, kot že dolgo ne, vendar vam tokrat spanja ne manjka, zato se dobro počutite. Srečo vam tu in tam skali preutrujen in močno nataknjen partner, ki zadnje čase vaše dobre volje ne zna sprejemati na vam znan, prikupen način. Zato si boste v tem tednu želeli spremeniti okolje, pa čeprav le za en dan ali noč. Možno je, da vas bo okolica zaradi nekega pripetljaja izpred treh tednov čudno gledala. Vi pa se boste požvižgali na to! KOZOROG od 22. decembra do 22. januarja Doživeli boste spremembo v načinu vašega življenja, ki ste jo že močno pogrešali. Spet boste prišli med ljudi in se sprostili, kot se znate, kadar ob sebi ne čutite zavore v osebi vam sicer dragega človeka. Vsega še nikoli niste imeli, pa tudi sedaj ne boste. Zdravja si ne boste mogli kupiti, se boste pa vseeno boljše počutili. Posvetite več časa svojim otrokom, letošnje poletje bo sicer na njih pustilo slabe posledice. VODNAR od 21. januarja do 18. februarja Posledice brezglavega zapravljanja boste čutili že v tem tednu, vendar boste nepričakovano dobili večjo vsoto denar» ja, tako, da se boste hujši krizi spretno izognili. Težave pa boste imeli z vsiljivim prijateljem, ki zadnje čase zelo rad prihaja v vašo hišo. Preverite, če vam ne hodi v zelje, saj veste, nekoč ste že odkrili nekaj podobnega. Ne bodite preveč odkriti, to se vam zna kmalu maščevati in vrniti kot boomerang. RIBI od 19. februarja do 20. marca Denarna suša v prejšnjih dneh vam je že malo načela živce. Še bolj ste to občutili zato, ker veste, da je na poti precej denarja, le dolžniki se obirajo. V tem tednu se bo to uredilo in pričeli boste razmišljati o svoji najljubši zabavi-nakupih doma, morda tudi v tujini. Vaš partner vas ima počasi že zadosti, neprestano nergate in tečnarite, pa še sami ne veste zakaj. Potrpežljivosti bo konec, če se ne boste vzeli v roke! *v*V w • >' w -«t-Hli; Med mnogimi modnimi dodatki, ki pripomorejo k našemu lepšemu in bolj urejenemu izgledu je tudi ura. S pomočjo modnih oblikovalcev so namreč te postale ne le nujno potreben predmet za časovno orientacijo, ampak tudi dekora-tiva. Izberite si uro, ki najbolj ustreza vašemu stilu oblačenja in globini že- pov. Tudi ne preveč drage ure so zelo lepe, po njih pa segajo predvsem mladi in tisti, ki se radi pisano oblačijo. Pri teh izstopajo ure znamke SWACH. Pisane so in lepe, pa tudi kvalitetne. Tisti, ki imajo resnejši »stil«, si gotovo želijo pravi Rolex, ki ima tudi »pravo« ceno. Izdelujejo že take, ki imajo poleg običajnih funkcij razna zvezdna telesa in drugo... Sicer pa, odločite se sami, tudi naše trgovine so dobro založene z lepimi in kvalitetnimi urami. Dame še vedno prisegajo na zlato in srebro, zato bo ura, ki ima ogrodje izdelano iz teh materialov ravno pravšnja za njo. Vojna — igra ali resničnost Je že tako, da na otroške igre vplivajo tako zgodovina, televizija, knjige, šola, družba, okolje, v katerem otroci živijo, starši, kot, na žalost tudi vojna. Spominjam se, da smo se tudi mi včasih v igrah borili; bili smo gusarji, kavboji, indijanci, policaji in lopovi ter nenazadnje tudi partizani in Nemci. Vojne nismo poznali in zato je bila to za nas le igra, popoldne, ki je minilo in smo ga pozabili. In že je bilo videti, da bo vojna kot igra počasi šla v pozabo, otroci so se vse pogosteje igrali kaj drugega, prehajali na računalnike in igre, ki so osvajale mladež po celem svetu. Kar naenkrat pa je okolje tem mladim bistrim glavam ponudilo novo igro, nov izziv. Vojno. Tisto pravo, v kateri so letala in tanki resničnost. Vojno, v kateri smo trepetali za svoja življenja in življenja nam dragih. Vojno, ki je prinesla dneve polne strahu in negotovosti. In nenazadnje vojno, ki je terjala davek, plačan z življenji. In tudi to vojno smo doživljali tam na naših tleh, drugače kot v otroštvu igro. Vse predstave so se podrle in zasovražili smo jo. Tu, na tem prostoru, v tem času so bili tudi otroci. Poskrbljeno je bilo za njihovo nenehno izobraževanje,, nehote so v časopisih, po radiu in televiziji, iz razgovorov odraslih vsak trenutek dobivali nove informacije in znanja ter se z njimi oboroževali za čase, ko bo mogoče zopet brezskrbno tekati okoli hiš, za čase igre. Mnogokrat smo k temu informiranju pripomogli tudi mi, odrasli, ki smo morda preveč brezskrbno o vseh stvareh govorili pred temi bistrimi glavami, ki so vse spravljale v spomin in podzavest. In v naš vsakdan se počasi vračajo časi iger. Upravičeno bi pričakovali, da se otroci v igri ne bodo vrnili k vojni, da bodo rekli: »Vojno bomo poizkušali čimprej pozabiti, ne bomo se je igrali.« Genetacije hitrih nog in bistrih glav danes poznajo tipe tankov, letal, delovanje kasetnih bomb, bojnih strupov in plinov, vojaško strategijo, najnovejše dosežke tehnike oboroževanja. Moja generacija se je nekoč zadovoljila kar s palicami za pu- ške, bombe pa so bili storži. Danes otroci točno vedo, koliko bo mrtvih ob eni eksploziji, koliko jih lahko ubije z enim rafalom . . . Tako so sedaj mlade glave bogatejše še za novo znanje, ki jim ga je dalo življenje. Vse lepo in prav, s situacijo morajo biti seznanjeni, vendar pa ima vsaka stvar svoje meje. Brž ko so zopet smeli na igrišča, je na dan privrel tisti kanček otroške igrive militantnosti, ki se skriva v vsakomur. Porajati so se začele nove igre, z novo vsebino seveda. Včasih so nam starši govorili, da se igramo vojno zato, ker je sami nismo doživeli. Nismo se zmenili za te besede, saj smo menili, da smo si s knjigami, televizijo in pripovedmi ustvarili popolno sliko o tej grozoti. Pa ni taka To vidim šele danes. Vsaka_ izmed teh bistrih glav bi lahko napisala svoje poglavje v veliki knjigi o vojni. Nekateri bolj, drugi manj tragično. Vendar se sprašujem, zakaj se vojne igre zopet vračajo na repertoar otroških iger. So se spremenili časi, mi, morda otroci? Morda je to tista kruta realnost, ki se nam je tako globoko vrezala v našo notranjost in postala del vsakdana. Ali se vojno igrajo tudi otroci v Gornji Radgoni, na Fernetičih, Holmecu, okolici Krakovskega gozda? Verjetno ne in se je tudi ne bodo. Ali pa so naši otroci še vedno doživeli premalo grozot in ravno prav, da je to povod za nove igre. Sicer pa, ali sploh moremo za tfse to kriviti otroke, ki pač morajo nekako preživeti te že tako pokvarjene počitnice? Vsekakor bi lahko starši s primernim kontaktom in lepo, razumno ter vzgojno besedo vplivali na igro njihovih otrok. Pred dnevi sem pri nekem bloku opazoval skupino otrok, ki se je pogovarjala o vojni in kar hitro so prišli na idejo, da bi se jo lahko igrali. Razmišljal sem, ali tanki, letala, žrtve, strah za očete in brate v uniformah, ure, preživete v zaklonišču, niso bili dovolj. Pa saj niso sami krivi. V njihovem pogovoru sem slišal nekaj, čemur sem se moral nasmehniti. Nekdo iz te gruče je dejal: »Jaz sem najbolj pameten in zato bom Janša, ti pa boš Marko-vič, ker si >butast<«, ter s prstom pokazal na enega izmed njih. Razdelili so se v dve skupini, se oborožili, dogovorili, kdo bo napadel prvi in se razšli na položaje. Kruto, a resnično. In potem? Potem so se pričeli igrati. Vojno .. . Ne pozabimo, otroci niso sami krivi. O tem moramo razmisliti odrasli. Pa vseeno, igrali so se kot se otroci pač igrajo. Vojno... Matjaž Černovšek IjSsSSSJ OB CELJSKI CESTI GRADITELJI! ZA VAS IMAMO VSE GRADIMO SKUPAJ ZA SREČNO PRIHODNOST POPUST DO 50 % NAD 100.000,00 DIN DODATNO 3 OD 15. VII. DO 15. VIII. 1991 SCONTA — furnirna vrata Sumo »Lesna« Jus, gladka in rustika - 25 % — furnirna vrata Sumo, nar. hrast, nemška izv. rustika »C« - 50 % — okna izolir »Lesna« in polkna - 20 % — furnirne stenske obloge Parno »Lesna« — 20 % — vhodna in garažna vrata iz smreke, bora in hrasta — 10 % — klasičen hrastov parket kval. S in R - 10 % — ladijski pod in masivna obloga — 10 % — vse vrste ostrešja, letve in deske — 10 % — strešna okna in stopnice — 10.,% — tegola »canadese«, črna in rdeča — 'P,"/» — vse vrste panelnih, ivernih in vezanih plošč — 10 % — alpski strešnik »Vramac« — traktorji »Zetor« in Torpedo-Deutz Plačilo z gotovino ali naročilnico S. Z. pri plačilu v 8 dneh; če kupite za več kot 50.000,00 din, blago pripeljemo na dom — do 120 km. Odprto vsak delavnik od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije: tel. (0602) 41-160, 41-941, faks: 41-063 ali »GRADBENIK« Maribor, Sokolska 102, Studenci, tel. (062) 31-980, za Prekmurce RCS Dobrovnik, tel. (069) 79-290. Kličite — pridite — pripeljemo — odpeljite Vso srečo v novem stanovanjskem okolju. Premalo insKin mm V planinski zvezi Slovenije opozarjajo, da upada število planinskih vodnikov v meddruštve-nih odborih. Samo v savinjskem, ki vključuje 32 planinskih društev in z njimi 13 tisoč 200 planincev, je le 51 planinskih vodnikov, ter to v komaj 12 društvih. Torej v našem meddruštvenem odboru pride en planinski vodnik na 260, v Sloveniji pa na 221 planincev. Pri planinski zvezi opozarjajo, da so doslej izšolali že približno 900 vodnikov. Za letos so v savinjskem meddruštvenem odboru dogovorjeni, da bodo planinska društva prispevala za delo tega odbora po 2 dinarja za vsakega odraslega člana. Spomladi so med 32 planinskimi društvi, ki so vključena v ta odbor, izvedli anketo, če bi bilo pametno razdeliti savinjski meddruštveni odbor na dva ali več manjših odborov, saj so ponekod že dalj časa menili, da je sedanji odbor prevelik, delo pa otežkočeno. Na anketo je različno odgovorilo 20 društev, komisija pa je menila, da razdalje niso poglavitna ovira za sodelovanje ter so tako predlagali, da odbora le ne bi delili. Maja Z. 1 ---Uoa VKLCMJK Vse velejčane vabi AS inženiring na prenovljena tenis igrišča ob velenjskem bazenu, kjer lahko uživate v tem belem športu od 7. pa vse do 24. ure. Cene za uro igranja so zelo ugodne, naj jih kar naštejemo: od 7. do 13. ure je cena 40 din, zvečer pod reflektorji do 24. ure pa 100 din. Ob nedeljah in praznikih boste za uro igranja odšteli 70 din. Ker je zanimanje precejšnje, vam svetujejo, da rezervirate igrišče dan prej prav na igrišču. <1 V. « # " Mozirje je znano po Savinjskem gaju in njegovih cvetočih gredicah. Sedaj vas v Mozirju vabimo se v en gaj V tem cvetijo prijaznost, dobra postrežba in izvrstna kuhinja. V prostorni restvaraciji ali na prijetni terasi, boste lahko pojedli ze tradicionalni wniski žriotfcc. dobRr dìzze. diviACino v OMAki s kituhoviMi CMoki. pA konjski gol a?. Naročite lahko tudi klasične jedi z jedilnika ali pa specialitete na 2aru. Tudi za posladke so poskrbeli; cW^i sìrqvì snuiklji. jAbolr.Ni zavìtA in Se kaj K hrani vam bodo znali svetovati dobro žlahtno kapljico, postregli pa vam bodo s celo vrsto osvežilnih napitkov V restavraciji Gaj skriti pred mestnim vrvezom, napetosti in naglice vsakdana, vam bodo z veseljem pripravili tudi proslavitev se posebej svečanih trenutkov Restavracija Saj 7 Mozirju vas vabi vsak dan od 9-23 uro. ob petkih is sobotah pa celo do 21 ure. nekaj! 7 restavraciji Eaj obljubljajo, da boste labko ob koncu tedna uživali tudi ob glasbi, kervacij^ojeljfinji §§HjBI BflflBflM «v s ara agra" a are a a e e e i i e a e r* a a e e «Ware? iTaTeTaTaTaTdtfj »e e e e" e e e e a »VVVVj I® ŽELE ZA RANE HITRO IN BREZ TEŽAV ZACELI VSE MANJŠE RANE IN PREPREČUJE NASTAJANJE BRAZGOTIN. DIMNIKAR- STVO Peter Pečaik Kavče 15, Veleaje Telefon: 063/888-257 e •CUPO Va i*voi GOSTIŠČE ZAJC Velenje VAS VABI V SOBOTO, 3. AVGUSTA, da preživite pri njih prijeten VEČER Z NAJLEPŠO SLOVENSKO PEVKO HELENO BLAGNE in njenimi muzikanti. Prireditev bo v vsakem vremenu. Priporočamo rezervacije. Poskrbeli bomo za dobro pijačo in izbrano pijačo! I I I I I I Trgovina z mešanim blagom Koroika 8 c, Velenje Tel.: 855-998 LIR Trgovina z gradbenim materialom Tel.: 063/855-646, odprta od 6. do 18. ure, sobota od 6. do 15. ure OBIŠČITE PRENOVLJEN PRODAJNI STUDIO ZA KOPALNICE IN KUHINJE V ŠOŠTANJU, Primorska 6/b. — Prodajni studio je tudi v času dopustov neprekinjeno odprt, vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure. — Izbirate lahko med številnimi razstavljenimi modeli: • osnovne sanitarne opreme (WC. bidè, umivalnik. kad. tuš kad) • kopalniškega pohištva • kuhinjskega pohištva - UGODNE CENE Telefon : 882-122 in 882-123. 30 let GOSTINSTVO PAKA, P o 63320 VELENJE Rudarska 1 KAVARNA SLAŠČIČARNA CENTER Poleg običajne ponudbe (sladoledi in tortice) nudimo v mesecu avgustu našim gostom še dodatna zadovoljstva: — ponudbo sladoledov mojstra Javornika — osvežujoče napitke (mlečno sadne frappeje) — ježke presenečenja, v katerih bo srečneže presenetilo darilce — vsaka deseta tortica nagrajuje (če boste kupili 10 kosov, vam bodo dva podarili) PIZZERIJA 16 vas v mesecu avgustu vabi z novo ponudbo: — pizze z morskimi sadeži — hamburške pizze (s hrenovko) — vsaka deseta pizza na dom nagrajuje (nagrada je pizza) — če boste zbrali deset zaščitnih znakov GOSTINSTVO PAKA, ki so na škatlji za pizze, vas bomo nagradili z eno pizzo PIVNICA RUDARSKI HRAM vam v mesecu avgustu pripravlja posebno ponudbo: — zunaj bomo pekli odojka — vabimo vas na jedi z žara — tudi vsako soboto in nedeljo bomo imeli odprto ves dan — 16. avgusta bo pred pivnico gostoval Zlatko iz PIVOVARNE LAŠKO, ki vam bo ponudil kar 10 vrst piva KOLODVORSKA RESTAVRACIJA Vsem našim stalnim obiskovalcem in vsem, ki želijo pojesti kakšen sočni golaž ali vampe na tržaški način, je namenjeno naše vabilo! NOVOST — pripravljamo tudi okusna in bogata domača nedeljska kosila! HOTEL PAKA VELENJE PRAZNUJE V SOBOTO, 3. AVGUSTA VISOK JUBILEJ - 30. OBLETNICO! Pripravili smo dan in noč veselja in zabave: — za najmlajše OTROŠKI ŽIV ŽAV (pestra izbira sladoledov, tortic ...) — trgovsko ponudbo zasebnikov in podjetij — v večernih urah bo poleg zabavne glasbe, nagradnih iger za obiskovalce, skečev tudi vrtni disco. PRIDITE, PRAZNUJTE Z NAM! TUDI VI! Vojni ob rob — nekoliko drugače Po naravi .sem človek, ki ga krivica in laž vržeta iz tira, in vem, da nisem edini. Spadam v tisto skupino ljudi za katere pravijo, da imajo predolg jezik in ki jim tudi v času prebujajoče demokracije ni lahko. Že dan prej, preden so v Šaleški dolini zagoreli kresovi na čast razglasitve samostojnosti Slovenije, sem se znojil v uniformi z novim emblemom za kapi. Ko so drugi v krogu svojih družin in prijateljev nazdravljali suverenosti in neodvisnosti Slovenije, sem v hribih daleč od svojih domačih iskal senco in čakal na zamenjavo straže. Toda . . . Groza. Naslednji dan je počilo zares. Premik, ne veš ne kod ne kam, preklinjaš politiko, kurbo nepoteše-no. Pomisliš na družino, pa saj sploh ne veš, kje so, oni pa še manj, kje si ti. Ti pa ždiš v grmovju in gledaš vojake z zvezdo na kapi. Navzven nas ločijo samo kape. Napetost raste, ko čakaš se ure vlečejo v neskončnost, prst počiva na petelinu, dnevi tečejo, začneš pozabljati kako izgledajo tvoji otroci, lasje sivijo (madona, pri mojih letih). .. Vrnitev v kraje, bližje domu. Kakšno olajšanje, dnevi pa še vedno tečejo, denarnica prazna, grlo suho, v žepu samo vžigalnik, cigaret ni. Kljub vsem težavam in tegobam, ki so nas v teh dneh pestile, pa smo vsi skupaj globoko v srcu čutili, da se borimo za pravo stvar. Napadena in ogrožena je bila naša domovina Slovenija. Misel na lepšo prihodnost naših otrok, ki bodo lahko živeli svobodno življenje v samostojni Sloveniji, nas je tudi v teh težkih trenutkih držala pokonci. Vse te vznesene misli, ki so nas v teh časih obdajale pa so močno skalile nekatere stvari, ki se ne bi smele zgoditi, pa so se vendarle!!! Končno prvič domov, vendarle samo za dve kratki uri, da vidiš domače, da spereš ves bes in nesnago, ki se je nabrala v tebi in na tebi. Doma dobiš tudi denar, ali ga domov prineseš. Ce si podčastnik ali častnik, dobiš dnevnico. Podčastnikov in častnikov pa je veliko, v zadnjih dnevih celo preveč. Nekateri tako, drugi drugače. Ko si ti stražil v dežju in soncu, je on predajal zastavo, ko so tebi živci načeli prebavo, se je on prevažal okoli v krasnem avtomobilu japonske izdelave, ko si se ti po dveh urah obiska svojih domačih vrnil v enoto, se je on v varnem zavetju noči zatekel domov k svoji ženi, ko je tvoja žena kupovala zaščitne maske (vemo po kakšni ceni) se je njegova pred kolegicami bahala z vojnim plenom ... Da tudi to je VOJNA. Dnevnica v višini cca. 400,00 din za vsak dan. Mi ostali._ pa nič. Vsak lahko sam izračuna, koliko denarja je dobil podčastniški in častniški kader. Za vsak delovni dan pa imava jaz in ON plačano dnino brez vseh dodatkov, brez stimulacije, konec meseca celo brez blokov za malico. In vendar se je ON vrnil iz vojne za cca. 7.000,00 din bogatejši, jaz pa za cca. 3.000,00 din revnejši. Ko smo odhajali branit domovino (tokrat to niso bile orožne vaje, manevrsko municijo je zamenjala prava), nihče od nas niti pomislil ni, da bodo nekateri za ta »svoj boj« tudi bogato nagrajeni (finančno). Če že, zakaj samo nekateri, zakaj ne vsi ali nihče? Tukaj pa se teorija o enakih želodcih začne in prav neslavno konča. Mnogo nas je takih, ki smo vojno občutili enako ali pa še bolj kot častniki in podčastniki. In vendar, tudi to je VOJNA, pa čeprav nekoliko drugače! P. S. Namenoma nisem navedel točnih zneskov, saj je že tako ali tako dovolj kruto. ŠVEJK Ekološko sporna živinoreja Članek »Le čevlje sodi naj kopitar« sem prebrala z zanimanjem in se mi zdi potrebno, da v zvezi z navedenimi stavki odgovorim še jaz. Kaj je »ekološko sporna živinoreja« in kaj ima v /vezi z poseki gozdov? Tako sprašuje dopisnica tega članka, ki je sama, kakor je zapisala, tudi pridelovalka te živinoreje. Ce si ogledamo praktično stran tega stavka, je sporna živi-, noreja v tem, da si ob premajhni površini zemlje, ki jo ima kmet v iastništvu, pridobi preveč živine v svoj hlev. Ker so ti kmetje večinoma v svoje hleve vpeljali sistem »na odplakovanje«, se pravi, da nimajo iz teh hlevov gnoja temveč gnojnico, se le te nabere toliko, da kar naprej polivajo tako obdelovalno zemljo, kakor tudi travnike in pašnike z gnojnico. K temu še dodajo umetna gnojila in vse skupaj je preveč pognojeno, ali bolje rečeno, da če bodo tako naprej delali, se bo zemlja dotalno uničila. Uničeno zemljo pa ne moremo več obnoviti. Iz lastnih izkušenj vem, da po navadi kmetje nimajo takoj ob svojem domu polja in zato se nihče ne vpraša, ali bi bilo dobro tiste hiše, ki so tik ob njivah opozoriti, kdaj bodo polivali gnojnico ali škropili z pesticidi, da bi lastniki hiš vsaj okna zaprli. Ker ta vonj ni tako zdrav in ker še dolgo pritiska posebno takrat, kadar izpareva zemlja, mi menda ni treba posebej povedati, da ponoči pri odprtih oknih ni tako lepo in zdravo ležati v družbi z gnojnico in pesticidi. Še posebno astmatiki in srčni bolniki to zelo težko prenašamo. Zgrešena kmetijska politika je kriva, da se ni smelo zidati novih hlevov na gnoj, ampak na izpiranje. Ja, pa tudi kmetom je bilo to zelo všeč. Kaj je lažjega, kot načrpati gnojnico v cisterno in jo razpršiti po njivah tudi takrat, ko je to prepovedano, v nevegetacij-ski dobi. Ker kmet »mora« nekam z gnojnico, jo pač navozi, kolikor mogoče. Videla sem zgodaj spomladi na njivah glazuro, s katero je bila pokrita prazna zemlja. Nič ni vsrkavalo, zato je to gnojnico deževje izpralo v podtalnico, iz katere naj bi pridobivali pitno vodo. Vse kar je pretirano pognojeno in V rastni dobi korenine ne vsrkajo, gre v podtalnico. S tem je ogrožena pitna voda na velikanskih površinah kmečke zemlje. Pa ne samo voda, tudi zemlja sama postaja manj in manj vredna. Dobra zemlja vsebuje: na 1 kg mineralnih substanc 780 g — ali 53 % volumna zraka 0,15 g ali 21 % volumna voda (v njej topljive snovi) 160 g ali 19% volumna organskih substanc 60 g ali 7 % volumna Organske substance se sestoji-jo iz 81 % humusa, 10% rastlinskih korenin in 9 % zemeljske flore in faune. Mineralne substance se sesto-jijo iz 1 % kamenja in 99 % dobre zemlje. V pesti zdrave zemlje živi več mikroorganizmov, kakor je ljudi na zemlji. Ti mikroorganizmi zemljo rahljajo, da je rodna. Z današnjim načinom gnojenja pa je porušeno to ravnovesje, zemlja je prazna in v njej zaradi pretiranega gnojenja in škropljenja ni več tistega, kar pogojuje rahlo rodovitno prst. In namesto pognojeno z gnojem, traktorji zvozijo ogromno količino gnojnice za vsako košnjo, pozimi pa na prazne njive, samo da se je znebijo. Gnojnica tudi ni tako nedolžna. Po raziskavah bavarskega instituta je v enem kg 20 mg kadmija, 25 mg živega srebra, 200 mg niklja, 1200 mg svinca, 1200 mg kroma, 1200 mg bakra, 3000 mg cinka. Vse to se izpira v podtalnico. Preveč pognojena zemlja tudi ne koristi rastlinam. Mnogokrat so zelo občutljive za bolezni, posebno za plesen. Tudi tam je sporna živinoreja, kjer obstojajo piščančje farme. Tam krmijo goveda z piščančjimi odpadki (beri gnojem), ker je v njih še precej nepredelane piščančje hrane. In ker je to pri roki, imajo tam, kjer so te farme tudi mnogo goveje živine. In tako je zaključen krog: Ogromno piš-čančjega gnoja, mnogo govedi v hlevih na »izpiranje«, majhna površina zemlje taistega posestnika, zato je vse skupaj pretirano ali EKOLOŠKO SPORNA ŽIVINOREJA. Po bavarskih raziskavah in zakonodaji je točno določeno, koliko lahko gnojijo v razdobju treh ali šestih let. Ugotavljajo inšpekcijsko, kakšna je gnojnica in koliko jo smejo uporabiti na ha poleg suhih substanc. Namesto da kmetijski svetovalci svetujejo, kaj in koliko neke kemične snovi je treba škropiti za to in ono, naj bi raje kmetom svetovali, kako počasi priti na manj vsega tega. Svetovala bi kmetom, da bi na eni od svojih njiv le preizkusili z pravo količino gnojenja z gnojem in opazovali ali ugotavljali, da sc zemlja izboljšuje, da ni več tako »pepelnata«, da bodo za-gtedàlki tudi kakega črva, ki ga 1. avgust 1991 sedaj zagotovo ni, da ne bodo vozili z pretežkim traktorjem po njivi v mokrem vremenu, pa četudi orje, kajti tako zabije zemljo in vanjo ne pride zraka toliko, kot je potrebno. V dveh do treh letih bodo že lahko ugotovili, da je pridelek isti, kot tam, kjer je pretirano gnojeno in »scopra- Sama lahko to zagovarjam, ker sem sama tudi preizkusila, ne na polju, ampak v vrtu, ker namreč nisem kmetica. Takrat, ko se je začelo ponujanje umetnih gnojil, sem seveda tudi jaz v vrtu potre-sla malo tega gnojila in resnično je zelenjava tako zrasla, da skoraj ni imela prostora v gredah. Vendar vseeno sem gnojila z hlevskim gnojem in vseeno je bilo vedno več treba dati še umetnega gnojila. Pozorna sem pa postala, ko je zemlja začela postajati suha, pusta, pepelnata. Takrat sem se odločila, da bom gnojila samo z hlevskim gnojem. In rés je prvo leto bilo opazno slabše, drugo že boljše, sedaj mi raste lepo, še lepše, kot če bi gnojila z umetnim gnojilom, a kar je najvažnejše, v vrtu je tudi vse živo. Črva najdem, kjer koli hočem, pa tudi druge žuželke, ki so potrebne. Moram pa povedati, da tudi mene stavek LE ČEVLJE SODI NAJ KOPITAR, ki je po moje že zelo obrabljen, zadeva. Nisem kmetica, ne morem se pohvaliti da produciram ekološko sporno živinorejo. Naš vsakoletni bikec v čisto navadnem hlevu jè samo seno in malo koruznega »šrota«, zato sem najbrž premalo vešča, da bi lahko bila kopitar. Ampak po svetu so razne literature, ki jih pri nas ni in če te prebiraš, tudi nekaj veš. Veš lahko, kako se drugje počasi otresajo tistega, o čemer se mi bahamo. Ne bi bilo napačno, če bi tudi drugi osvestili svoje obzorje tako daleč, da se bi vprašali, kako bo živel pa moj vnuk ali pravnuk in od česa? O golosekih pa še naslednje: Če umre gozd, umre tudi zemlja. Golosek je operativni poseg v naravo. Preko tega nastajajo vetrovi, plazovi in zemlji grozi erozija. Kajti zemlja, zrak in voda so odvisni od gozda. Če je danes zaslužek večji, bo čez leta beraški tudi na kmetiji. In zaradi vsega tega tudi hrana ni nič bolj poceni. Povzetki iz raziskav bavarskega ministrstva in iz Informacijskega lista DEUTSCHE UMWELTHILFE Marinka Obu Šaleško ekološko društvo Stanarine Ali se v Velenju ne morejo otresti realsocialističnega sestan-karstva, ker sindikalna organizacija sklicuje pogovore o zvišanju stanarin? Je resnično potrebno tudi v demokraciji »mlatiti prazno slamo«? Kdo vsiljuje tak način »reševanja« problemov v občini? Ali je mogoče, da nihče ne ve, da so se že letos povečale cene živil (in podobno) za več kot 100 odstotkov, upokojenci pa smo šele za prejšnji mesec prejeli povečano pokojnino za borih 7 odstotkov, kar pa nam obljubljajo nasilno vzeti nazaj »za popla-vljence«!? Kako naj živita dve osebi 30 dni z dohodki manjšimi od 10.000 din? Saj je vsak manjši dohodek ob današnjih cenah v trgovini in na tržnici ter z drugimi obveznostmi, ne le životarje-nje, temveč barbarsko mučenje ljudi, ki so vso svojo delovno dobo pošteno in uspešno delali! Zato ni potrebno sestankovanje (predpostavljam, da vsi poznamo štiri osnovne računske operacije), temveč računalnik v roke, brez poniževanja ljudi z dviganjem stanarin! Saj nas na tak način silite v prenehanje plačevanja stanarin in s tem podaljšanje trpinčenja pred prenovljenimi »tožniki in sodniki«! Malo nam pomaga dejstvo, ali je neki oblastnik spremenil ideološko barvo iz rdeče v rumeno, ker nam ne prinaša izboljšanja! Zato ne bi škodovalo malce več sprememb tudi v Velenju in to pokazati tudi v praksi! Ničkolikokrat smo slišali tudi nasilno posredovano ortodoksno mnenje, da je socialistična družba rešila socialna vprašanja, kar se je neštetokrat i/kazalo za la- žno in demagoško! Primer »konservativne« avstralske družbe, ki svojim upokojencem daje enake pokojnine in tudi ženam, ki »niso« bile zaposlene! Bogataši pa sploh ne dobijo pokojnin, odvisno od kapitala, ki ga imajo! Tudi brezplačno zdravljenje (ni naš privilegij) imajo za vse po celem kontinentu! Trdijo, da vsak človek plačuje državi davke v različnih oblikah in je vse to zgoraj navedeno le delček izdatka države, ki ga v omenjeni obliki vrača državljanu! Končno tudi, vsak človek mora dostojno živeti od svoje pokojnine. Torej, kapitalisti vodijo boljšo socialno politiko od »realsocialistov«! Če je to prednost, da bogati ne smejo bogateti s pokojnino (ker naj bi se z delom), jim samo lahko čestitamo! Kako dolgo bomo pri nas uporabljali (zlorabljali) staro boljše-viško zakonodajo (ki so jo izdelali po svoji meri) in povečevali pokojnine v odstotkih? Temu bi bogati kapitalisti rekli — kriminal! In poleg tega v tako slabem gospodarstvu razmerje plač 1:15!!! Dvakrat je počilo Lep pozdrav! Mihael Slivar S pomočjo dnevnega tiska iz radia, posebej pa so bili Velenjčani, ki imajo kabelsko televizijo obveščeni, da se lovcem v teh kriznih časih prepoveduje vsakršno streljanje v naravi. To slednje pa še sedaj velja za območja ob kasarnah, vojaških skladiščih in ob mejnem pasu. Toda, dvakrat je v petek, dne 19. julija, točno ob 20. uri in 14 minut počilo v Silovi, v KS Šentilj pri Velenju. Vaščani so bili na strela pozorni, tudi zato kier se je TO že umaknila iz Šentilja. Pa je zato še hitreje stekla opazovalna akcija za obrambo tega predela naselja, tudi zato, kjer sta bili dve domačiji v Andražu okradeni. Vohova mama, ki je bila v tem času na dvorišču je pokazala sinu Jožetu smer kjer je počilo. Kmalu se je prebil do njive, se v pridelke skril in opa- Krmni dosevki v prehrani govedi V prejšnji številki Našega časa ste prebrali o vrstah krmnih dosevkov, danes pa bomo pregledali uporabo le-teh v prehrani govedi. Z ustrezno izbiro in setvijo krmnih dosevkov lahko pridelamo kakovostno krmo prav za obdobja, ko nam je najbolj primanjkuje, ko je še ni dovolj na travnikih in pašnikih. V tem času tudi še ni glavnih krmnih poljščin (spomladi in pozno jeseni). S pridelkom krmnih dosevkov naj bi zagotovili čimbolj kakovostno krmo s čimvečjo vsebnostjo beljakovin in drugih čistih snovi. Nekateri dosevki dajo obilne pridelke zelenja, vsebujejo pa malo sušine in beljakovin (pitnik, strniščna re- 1. pitnik 2. repa 3. ogrščica in repica 4. krmna pesa-koreni 5. mnogocvetna Ijuljka 6. perzijska detelja Pri krmljenju krmne ogr-ščice in repice ter ostalih križnic moramo biti previdni. Prehiter prehod na velike količine v obroku negativno vpliva na mikroorganizme v vampu. Tudi skladiščenje in rezanje pred krmljenjem nista ugodna. Svetujemo torej počasen prehod, usklajen obrok in sprotno košnjo, morda celo večkrat na dan. Še posebno skrb moramo na- pa). Največji pridelek suhe snovi po hektarju daje mnogocvetna Ijuljka 8000 do 10 000 kg _ ali 45 000 do 60000 kg ŠE. Krmna ogrščica in repica dajeta do 3000 kg suhe snovi na hektar ali 20 000 kg zelene mase z izredno prebavljivostjo in beljakovinsko vrednostjo do 500 kg PB in do 2000 kg ŠE na hektar. Jara grašica z ovsom (ovsiga) in ječmenom (ječmeniga) sta prav tako izredno bogati mešanici na beljakovinah. Aleksandrijska in perzijska detelja dajeta pridelek do 4000 suhe trave, do 500 kg PB in do 2500 kg SE. Poglejmo še koliko mleka da krava, če poje krmo iz 1 hektarja strniščnih posevkov in koliko mesa bik: 2800 I mleka 4000 I mleka 4400 1 mleka 6700 1 mleka 7800 1 mleka 8400 1 mleka 370 kg mesa 540 kg mesa 580 kg mesa 710 kg mesa 1010 kg mesa 1100 kg mesa meniti visokobrejim kravam in tistim v začetku laktacije. Vse križnice dajejo mleku specifičen vonj, poleg tega vsebujejo glukozilonate, ki učinkujejo zaviralno na delovanje ščitnice. Zato priporočamo krmljenje križnic v količini 15—25 kg na kravo na dan. Kmetijska svetovalna služba Velenje Lidija Diklič ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 22. 7. do 28. 7. 1991 so bile izmerjene naslednje povprečne 24-urne koncentracije SO; in maksimalne polurne koncentracije SO; v zraku: __ 22.7. 23.7. 24.7. 25.7. 26.7. 27.7. 28.7. ŠOŠTANJ 1 0.00 0.01 0.09 2 0.02 0.03 0.51 0.00 0.03 0.00 0.03 TOPOLŠICA / 0.05 0.02 / 0.11 0.16 0.00 0.01 0.00 0.00 0.00 0.01 0.01 0.01 VEL. VRH 0.03 0.01 0.04 0.17 0.05 0.50 0.05 0.38 0.05 0.16 0.06 0.23 0.08 0.49 ZAVODNJE / 0.07 0.03 / 0.20 0.16 0.00 0.05 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 VELENJE / 0.02 0.01 / 0.17 0.08 0.00 0.03 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 0.00 GRAŠKA G. / 0.01 0.02 / 0.02 0.13 0.01 0.08 0.00 0.00 0.00 0.00 1 povprečna 24-urna koncentracija S02 v zraku (mg/m') 2 maksimalna polurna konc. SOi v zraku v dnevu (mg/m ) ODSEK ZA VARSTVO OKOLJA zoval, ter čakal v zasedi. Enako so storili tudi drugi in se vsak iz svoje smeri približevali kraju kjer je počilo. Čez čas že opazi Jože, da se v daljavi nekaj premika iza grmovja, bil je to mestni lovec Stane Skornšek iz Velenja. Ko se je lovec ves zmeden približal Jožetu, ki ga je čakal v opazovalni zasedi in ko je bil že blizu Jožeta, je ta vanj naperil svojo lovsko puško, to mi potrdi pred pričami. To se po vojaško reče na »gotovs«. Pa človek, a ja vidiš, da sem golorok. Nimam nič v rokah! Pa ja ne misliš streljati name? Si ja Slovene! Ves zmeden je govoril vse mogoče, odlomastil v cik caku naprej, verjetno do svojega avta. Jože pove, da v tistem času še ni vedel, da je tudi njemu ustreli! psa, ki je bil star komaj leto dni. Ne ve pa kako bi se to srečanje končalo, če bi vedel, daje tudi njemu ob robu njive ustrelil psa. L. Pečnik iz Silove 11, pa nam dogodek opiše takole: Po dnevniku sem se name lil, da grem pogledat na njivo, če bo že pšenica dozorela in če bo suha, da jo bomo lahko poželi. Ja, bil sem že na njivi, ko je v spodnjem predelu njive v grmovju počilo kvakrat. Bil sem za lovčevim hrbtom kjer me lovec Stane Skornšek ni mogel videti in vse kar se je po strelu dogajalo je opazoval iz zasede. Vaščani nadaljujejo raziskovanje in kmalu ugotovijo, da je streljal na dva psa in sicer je ustrelil Škotskega ovčarja »Meha« last, Ivana Dražnika iz Silove 4/B in še mladega volčjaka ovčarja mešanca, last Jožeta Voha. Povejmo še to, da ustreljenih psov ni takoj pokopal; ampak šele iz ponedeljka dne 22. julija na torek 23. julija v nočnem času, krajani so to opazovali in ga pri delu niso motili. Toda pokop je lovec izvršil šele po urgiranju krajanov pri predsedniku lovske družine Velenje, gospodu Cirilom Grebenšekom. Ko sem ljudi tod v Silovi spraševal, mi povedo, da imajo pse, hišne čuvaje, privezane čez dan, proti večeru, ali če gredo delat na polje jih včasih vzamejo sabo in če gredo zraven tudi otroci. Tako je bilo tudi tokrat. Ženske so šle plet na njivo, pa sta vzeli tudi psa sabo. Pa je to kaj tako hudega? Saj gredo delat na svojo njivo in hodijo po svoji zemlji?! In ko so se vračale domov sta se psa malo lovila po travi (norela) in kot so se pozneje prepričali sta bila zadeta ob robu njive. Škoda, da ne pridete kdaj na naše dvorišče, mi, pripoveduje Vohova mama, pa bi videli kako se je naš pes razumel s srnami. Skupaj so bili na dvorišču, dobesedno skupaj odraščali, sedaj pa ti gre brezsrčni mestni lovec ustreliti psa brez, da bi zato imel pravi vzrok. Srnjad naredi veliko škode. Lovci pa ne plačajo nič. Spomladi ti dobesedno srnjad poje vse fižol in še kasneje, ko se ta že vzpenja po kolju. Sprehajajo se po vrtovih, ko pa je pšenica že malo večja pa se preko dneva privoščijo poležavanje v njej in vse povaljajo. Ko pa gremo kosit, pa mora vedno eden hoditi pred kosilnico, da ne porežemo mlade srnjadi ko tu izleže srna mladiče, letos jih je veliko bilo v gnezdu po dva , tedaj tu ni lovcev, da bi nam pomagali, kje pa, posedajo po gostilnah, saj vidimo kako nekateri hodijo okajeni na okoli in to s puško . .. Kakor koli že srnjadi je tod okoli v Silovi in v Šentilju veliko, zelo veliko. Ni upravičila velenjskih lovcev, ki brez kakršnega koli vzroka streljajo po naših hišnih čuvajih, ki se za srnjad sploh ne zmenijo. L. Ojsteršek Društvo rejcev čistopasemskih v • v* živali Nekaj ljubiteljev in prizadevnih rejcev malih čistopasemskih živali je pred desetimi leti v Velenju ustanovilo svoje društvo. Društvo trenutno šteje 60 članov, predvsem rejcev okrasne in druge perutnine, raznih vrst kožuharjev, koz in drugih malih živali. Pred len si je 23 članov nad komunalnim smetiščem ob cesti Velenje — Škale zgradilo manjše objekte za gojitev živali. Da bi društveno dejavnost še bolj popestrili in razmahnili, so se odločili, da prav tako na Deberci zgradijo lasten dom. Od zamisli k dejanju so prešli leta 1986 in začeli z delom. Vse so naredili udarniško, za material pa so prispevali še denar. Dom je sedaj zgrajen, v njem je med drugim tudi večja soba, ki jo bodo namenili sestankom in drugim prireditvam. Ciani so na dom, ki so ga nujno potrebovali, zelo ponosni, je med drugim poudaril predsednik društva Vinko Vučina in dodal, da so dom uradno odprli 29. junija. Zaradi znanih razmer družabnega srečanja niso pripravili, bodo ga pa kasneje. B. Mugerle ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK 1 1. avgust 2. avgust 3. avgust 4. avgust 5. avgust 6. avgust TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 ! TV SLOVENIJA 1 8.50 Video strani 9.00 Banji, ameriška nanizanka, 10/13, ponovitev 9.25 V Cityju, angleška nanizanka, 8/13, ponovitev 10.15 Video strani 16.45 Video strani 17.00 Sova — ponovitev 18.00 Tv dnevnik 1 18.05 Tunguška katastrofa, 4., zadnji del poljudnoznanstvene oddaje HTV, ponovitev 18.35 Alf, 39. del ameriške nanizanke 19.05 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Elizabetin dvor, slovaška nadaljevanka, 3/6 21.25 Sova; Samo bedaki in konji, 2. del angleške nanizanke 22.25 Tv dnevnik 3 22.40 Sova: polnočni klici, ameriška nanizanka, 11/12, Strast pod bresti, ameriški film 1.20 Video strani TV SLOVENIJA 2 17.30 Satelistki programi, poskusni prenosi. 19.00 TV Slovenija 2 — Studio Maribor: Poslovna borza, TV ruleta. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Favoriti v Hyde Parku, posnetek iz Londona. 22.30 Yutel. HTV 1 9.30 Poročila. 9.35 Tv koledar. 9.45 Romantično slikarstvo na Hrvaškem. 10.15 Otroški program. 10.45 Poletni program. 15.05 Poročila. 15.10 Tv koledar. 15.20 Prezrli ste, poglejte. 17.40 Otroški program. 18.15 Hrvaška danes. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Ciklus filmov znanstvene fantastike. 22.05 Tv dnevnik 2. 22.25 Znanstveni forum: Znanost in človek. 22.35 Poročila. HTV 2 19.20 Video strani. 19.25 Pregled sporeda. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Risanka. 20.20 Humoristična serija, 5/13. 20.50 Potopisna razglednica: Washington. 21.25 Od maja do decembra, humoristična seriiia, 9/12. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Možje v čudovitih letečih vozilih, pustolovski, pon. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Thunder Cats, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Duki. 16.45 Make up in pištole. 17.50 Dekleta in fantje 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Lepotica in zver. 21.00 Beverly Hill Cop, policist z Beverly Hülsa, komedija, 1984 (Eddie Murphy, Judge Reinhold). 22.50 Poročila. 23.05 Osumljen umora, kriminalka, 1956 (Ralph Meeker). 0.25 Petek, trinajstega. 1.15 Tenis. RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 9.00 Poročila. 9.15 Izdaja, vojni, 1954 (Clark Gable, Lana Turner). 11.00 Šov. 11.25 Divja roža. 12.10 Buck Rogers. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Sprin-fieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18 00 Ženska za sedem milijonov. 18.45 Poročila. 19.20 21, Jump Street. 20.Ì5 Nihče ne joče za večno, nemški, 1984. 21.50 Poročila. 22.00 Emanuelle, otok brez tabujev, erotični, 1976 (Laura Gemser). 23.20 Poročila. 23.30 Hell's Angel 70, akcijski, 1969 (Tom Stern). 1.05 Rokoborba. TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Sindikat zmedencev. 11.30 Hop ali rop. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim, barn, bino: Brave Star, Galaxy Rangers, Lucy, Smrkci, Popaj. 18.30 Poročila. 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.30 Poročila, 19.45 Hop ali top. 20.15 Kovček (Karl Dall). 21.05 Cesta v Nashville, pevski, 1978 (Jesse Turner). 22.35 Poročila. 22.45 Scena D 23.15 Cinematika, 0.15 Bliskovito 88 PRO 7 6.15 Buffalo Bill, Trick 7, Ben, Walto-novi, Alicce. 12.50 Harry Fox. 13.40 Pri Pojočem konjičku, pon. 15.10 Trick 7. 16.10 Lassie. 16.35 Medvedi. 17.05 Vicki. 17.40 Tuckerjeva čarovnica" (Catherine Hicks). 18.30 Trick 7. 20.15 Gozdna opojnost, domovinski, 1977 (Uschi Glas). 22.00 Hawai 5-0. 22.50 Kobilica, zabavni, 1969 (Jacqueline Bisset, Jim Brown). 0.35 Dva. 1.25 Meso orhidej, pon. 9.00 Vroče, hladno, oddaja TV Sa, 4/5, ponovitev 9.25 Elizabetin dvor, slovaška nadaljevanka, 2/6, ponov. 10.20 Video strani 15.50 Video strani 16.05 Sova, ponovitev f18.00 Tv dnevnik 1 18.05 Zabavnoglasbena oddaja, ponovitev 18.15 Slovenija — umetnostni vodnik 18.35 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka, 7/20 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 1 20.15 Festivali sveta, avstralska dokumentarna serija, 4/12 20.40 Paralaska, nizozemska dokumentarna serija, 4/12 21.10 V Cityju, angleška nanizanka, 12/13 22.00 Tv dnevnik 3 22.20 Sova: Pri Huxtablovih, 1. del ameriške nanizanke, Mesto, ki se boji sončnega zahoda, ameriški film, Francoski show, 3., zadnji del francoskega va-rietejskega programa TV SLOVENIJA 2 18.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 19.00 Alpski večer — Bled 91, ponovitev 5. oddaje. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Satelitski programi, poskusni prenosi. 22.50 Yutel. 8.50 9.00 9.10 10.10 10.40 11.05 12.05 12.35 15.25 17.20 18.00 18.05 18.40 19.10 19.30 20.15 20.30 21.30 21.55 22.15 1.30 Video strani Radovedni Taček: Miza Klub Klobuk Vroče, hladno, oddaja TV Sarajevo, 4/5 Alf, 39. del ameriške nanizanke Zgodbe iz školjke Naši pevski zbori in duhovna glasba z naših tal Video strani Video strani Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Z vrha, angleška nanizanka, 4/6 Prostozidarstvo od blizu, ponovitev angleške dokumentarne serije, 5/6 Risanka Tv dnevnik 1 Žrebanje 3x3 Tribute to... Stan Kenton, 1. del Sova: Na zdravje, ameriška nanizanka, 23/30 Tv dnevnik 3 Sova: Vojna in spomini, ameriška nadaljevanka, 4/12 Gabriela, brazilski film Video strani TV SLOVENIJA 2 17.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 19.00 Murphy Brown, ameriška nanizanka, 2/21. 19.30 Tv dnevnik Beograd. 20.15 Filmske uspešnice: Rapsodija, ameriški film. 22.30 Yutel. HTV 1 9.30 Poročila. 9.35 Tv koledar. 9.45 Renesančno slikarstvo na Hrvaškem. 10.15 Dom brez doma, otroška oddaja. 10.45 Poletni program. 15.05 Poročila. 15.10 Tv koledar. 15.20 Prezrli ste, poglejte. 17.40 Dom brez doma, otroška oddaja. 18.15 Hrvaška danes. 18.45 Humoristična serija, 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 10.00 Igrani film. 21.40 Serijski film. 22.45 Slike časa. 23.45 Poročila. HTV 2 19.20 Video strani. 19,15 Pregled sporeda. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.05 Risanka. 20.15 Veliki svetovni gledališki odri, dokumentarna serija, 4/13. 21.10 Nostalgija: Koncert v študiju. 21.50 Nepričakovani uspehi, humoristična serija, 1/15. 22.20 Poročila. 22.40 Hobotnica, serijski film, 9/13. HTV 2 19.20 Video strani. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.05 Risanka. 20.20 Samci, humoristična serija, 3/7. 20.50 Dokumentarna oddaja. 21.25 Show program. 22.20 Naključni partnerji, serijski film, 7/10. 23.05 Glasbeni maraton. SATELITSKA TV SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Duki. 11.05 Lepotica in zver. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Pozor, kamera, Bolnišnica, sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 High Chaparral. 16.45 Cannon. 17.50 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Projekt X, drama o živalih, 1987 (Matthew Broderick). 21.50 Poročila. 22.00 Teroristi, akcijski, 1974 (Sean Connery, lan McShane). 23.35 Šport. 23.40 Noč krvave pošasti, grozljivka, 1969 (Christopher Lee). SAT 1 7.30 Dobro jutro. 8.30 High Chaparral. 9.30 Gospodarski forum. 10.00 Project X, ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel. 14.00 Sestre Dulcinas, ameriški film, 1983 (Robert Preston, Patty Duke). 15.45 Sat 1 predstavlja. 16.15 Zapp. 16.40 Fort Boyard. 17.50 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 18.50 Kvadriga. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Mladi ljudje potrebujejo ljubezen, avstrijski film, 1961 (Cornelia Froboess, Peter Weck). 3.1.50 Poročila. 22.05 Profesionalk.' 23.00 Šolarkin raport III, erotični, 1971. 0.25 Morilec čarovnic, pon. RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 9.00 Poročila. 9.25 Holmes in Yoyo. 9.50 Maček, pravljica, 1955. 11.00 Šov. 11.25 Divja roža. 12.10 Buck Rogers. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov (Lindsay Wagner). 18.45 Poročila. 19.10 Loterija. 19.15 Benny Hill. 19.40 Vesele najstnice, komedija, 1979. 21.15 Umor je njen hobby. 22.10 Nogomet. 23.05 Poročila. 23.15 Seksualne pustolovščine treh mušketirjev, softseksi, 1970 (Achim Hammer). 0.40 Milijonska poteza, akcijski, 1975 (Robert Vaughn). 2.10 Seksualne pustolovščine, pon. RTL PLUS 6.00 Ženska za sedem milijonov. 8.00 Za otroke. 9.25 Klack, Jetsonsi, Mr. T. 10.10 Jetsonsi. 11.00 Specialisti. 11.50 Insiders. 12.35 He man. 13.00 Super Mario Brothers. 13.25 Želve. 13.50 Street Hawk. 14.35 Adam 12. 14.55 Kakor pes in mačka. 15.20 Daktari. 16.10 Angel se vrača. 17,00 Cena je vroča. 17.45 Čudovita leta. 18.10 Vedno, ko vzame tableto. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 20.15 Skrivnost zaklada Inkov, pustolovski 1987 (Kelly London), 22.00 Najstnice v jeansu, softseksi, 1975. 23.30 Dva v usnjenih hlačah, softseksi, 1979. 1.10 Ljubi, prihajam!, komedija, 1979. (Marilyn Chambers). 2.20 Dva v usnjenih hlačah, pon. TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Sindikat zmedencev. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim, barn, bino: Brave Star, Galaxy Rangers, Lucy, Smrkci, Popaj, Biskvitki. 18.30 Poročila. 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Jutri ne bo nikoli, policijski, 1978 (Oliver Reed, Susan George). 21.20 Ring je prost. 22.10 Poročila. 22.20 Kri rdečega pitona, hongkonški, 1977. 23.45 Orožje zakona. 0.30 Bliskovito 88. TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Za smeh. 11.50 Kovček. 12.40 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim, bam, bino: Počaj, He man, Smrkci, Robinsonovi. 16.40 P.O.P. 17.40 Ring je prost. 18.05 Moto šport. 18.30 Poročila. 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Divje življenje, dokumentarec. 21.10 Orožje zakona. 22.00 Hot Splash, film o deskanju, 1986 (Richard Steinmetz). 23.35 Cesta v Nashville, pon. PRO 7 6.45 Bosonoga v parku, Trick 7, Agencija Maxwell. 12.10 Vicki. 12.35 Barney Miller. 13.00 Tuckerjeva čarovnica. 13.50 Perry Mason. 14.45 Trick 7 15.45 Heidi in Peter, domovinski, 1954. 17.15 Hartovi. 18.20 Beli bezeg, domovinski, 1957. 19.50 Bill Cosby. 20.15 Dama in cestni ropar, pustolovski, 1988 (Oliver Reed). 21.50 Ceste San Francisca 22.45 Hüstle, kriminalka, 1S75 (Burt Reynolds). PRO 7 6.40 Dusty. 7.25 Pandora, dokumentarec. 8.15 Futura. Boubou, Nikiaas, Mork iz Orka. 11.35 Bill Cosby. 12.05 M.A.S.H. 12.30 Riptide. 13.20 Heidi in Peter, domovinski. 14.50 Pandora, dokumentarec, 1988. 15.40 Heidi, domovinski, 1965 (Eva Maria Singhammer). 17.15 Ange! na Zemlji. 18.20 Hawai 5—0. 19.50 Bili Cosby. 20.15 Prodani dedek, komedija, 1962 (Hans Moser). 21.55 Vedno dekleta, komedija, 1959 (Vivi Bach). 23.40 Ceste San Francisca. 0.40 M.A.S.H. 9.00 Živ žav 9.55 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka, 7/20 10.25 V znamenju zvezd: Tehtnica, nemška dokumentarna nanizanka, 4/12 10.55 Ansambel Slovenija in Henč- kov ansambel 11.15 Slovenija — umetnostni vodnik 11.35 Video strani 13.05 M. Luedke: Beg, 3., zadnji del nemške nadaljevanke 14.40 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Robin iz El Dorada, ameriški čb film 18.55 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.00 A. Marodič: Mali oglasi — Mojstra, tv nanizanka 22.20 Tv dnevnik 3 22.40 Sova: Polna hiša, ameriška nanizanka, 7/22 Fatal Vision, ameriška ndaljevanka, i/4 TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Da ne bi bolelo — Vi in vaša alergija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Svet narave: Netopirji potrebujejo prijatelje, angleška poljudnoznanstvena serija, 1/9. 20.50 Ciklus filmov Jirzija Menzla — Skrivanci na niti, češkoslovaški film. 22.20 Satelitski programi, poskusni prenosi. 23.00 Yutel. HTV 1 9.00 Poročila. 9.05 Tv koledar. 9,.15 Kako biti skupaj. 10.45 Vesela sobota. 11.15 Ponovitve. 13.15 Prezrli ste, poglejte. 14.55 Ciklus filmov N. Babič: Sedmi čut. 15.20 Igran film. 16.55 Poročila. 17.00 Narodna glasba. 17.30 Tv teden. 18.00 Tv razstava. 18.15 Mesečev zaliv, serijski film. 18.55 Risana serija. 21.45 Dokumentarna oddaja. 22.30 Tv dnevnik 2. 23.10 Športna sobota, oddaja TV Bg. 23.10 Fluid, Za-bavnoglasbena oddaja. 23.35 Poročila. HTV 1 9.00 Poročila. 9.35 Tv koledar, 9.45 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne. 10.45 Čarovnije Davida Coperfielda. 11.00 Glasbena oddaja. 12.00 Sadovi zemlje, kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 13.05 Kapitan James Cook, angle-ško-nemška nadaljevanka. 14.00 Zdravila izobraževalna oddaja. 14.30 Televizijski družinski magazin. 17.00 Igrani film. 18.45 Snoopy, risana serija. 19.10 Tv sreča. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Pomaranče niso edino sadje, angleška nadaljevanka. 22.05 Tv dnevnik 2. 22.25 Glasbena oddaja. 23.25 Športni pregled, oddaja TV NS. 23.55 Poročil^. HTV 2 Video strani. Pregled sporeda. Športni prenosi ali ponovitve. 17.00 Sinj: Sinj-ska alka, prenos. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.05 Risanka. 20.20 National Geographie — dokumentarna serija, 8/10. 21.15 Off shore kup, reportaža. 21.50 Vse razen ljubezni, humoristična serija, 9/9. 22.20 Zvezdne steze — nova generacija, serijski film, 9/11. 23.05 V nočnih urah. SATELITSKA TV SAT 1 7.30 Glava. 7.55 Dekleta in fantje. 8.20 Fort Boyard. 9.35 Zapp. 10.00 Živali. 10.30 Karibi, potovanje. 11.05 Mladi ljudje potrebujejo ljubezen, pon. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel. 14.05 Kino. 14.30 To je pa noro, komedija, 1959 (Kenneth Connor). 16.00 Pirati na plaži, serija. 16.25 — Drops! 16.55 Peter Voss, kriminalna komedija, 1958 (O. W. Fisher). 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.30 Pozor, kamera. 20.00 Potovanje v Indijo, pustolovski, 1984 (Judy Davis, James Fox). 21.25 Poročila. 21.40 Potovanje v Indijo, drugi del filma. 23,00 Kakšen okus ima Draculova kri?, fantastični, 1969 RTL PLUS 6.00 Mr. T„ Yogi. 8.00 Za otroke. 9.15 Huckleberry Hound, risani. 11.00 Tat-tingerjevi. 11.50 Romanca brez konca. 12.35 Velikani. 13.05 Moj oče zunaj-zemljan, Munsterjevi, Ultraman. 14.15 Pogovor z Renate Holm. 14.20 Velika parada zvezd, glasbeni, 1954. 16.00 Ognjeni valček, akcijski, 1986 (Chuck Norris, Lou Gossett). 17.45 Moda in intrige. 18.45 Poročila. 19.10 Kilometer 330. 20.15 Lambada, vroče noči, divji plesi, glasbeni, 1989 (Melora Hardin). 22.00 Spiegel TV. 22.35 Prime Time. 22.50 Model in vohljač. 23.45 Were-wolf. 0.10 Cona somraka. TELE 5 6.00 Dobro jutro, Bino. 11.00 Poslednja priložnost, ponovitev (Robert Urich). 12.45 Kritični magazin. 13.00 Tednik. 13.15 Normal. 13.40 Bim, bam, bino: Saber Rider, Mijuki, Biskvitki. 16.10 Leva za zajtrk, pon. 17.35 Divje življenje, dokumentarec. 18.30 Kritični magazin. 19.05 Poročila. 19.20 Z dežnikom in melono. 20.15 Za smeh. 21.05 Harryjeva vojna, tragikomedija, 1981 (Edward Herrmann, Geraldine Page). 22.45 Nočna patrulja. 23.35 Kri rdečega pitona, pon. 0.55 P.O.P. PRO 7 6.20 Dusty, Divje živali, Papirnati mesec, Sindbad. 10.00 Heidi, domovinski, 1952. 11.40 Bill Cosby. 12.05 M.A.S.H. 12.30 Angel na Zemlji. 13.20 Kraljestvo divjih živali, dokumentarec. 14.10 Maščevalec v črnem, vestem, 1954 (Ran-dolph Scott). 15.30 Hawai 5-0 17.00 Riptide. 18.05 Noči v Riu, komedija, 1948 (Jack Carson). 19.45 Bill Cosby. 20.15 Vikinški rop, pustolovski, 1963 8.50 Video strani 9.00 I. Belina: Igrajmo se gledališče, 7/13, ponovitev j 9.35 Da ne bi bolelo — VI in vaša alergija, ponovitev 9.55 Mladinski pevski festival Celje 89 — Mešani mladinski zbor iz Marktoberdorfa, Nemčija, ponovitev 10.20 Video strani 14.55 Video strani 15.05 Zdravo, ponovitev 16.30 Sova, ponovitev 18.00 Tv dnevnik 1 18.05 Utrip, Zrcalo, ponovitev 18.35 Novosti založb 18.45 Radovedni Taček: Godba 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.00 Franci Slak: Krizno obdobje, tv drama 21.50 Tv dnevnik 3 22.05 Sova: Slmpsonovi, ameriška animir. nanizanka, 10/13; Fatal Vision, ameriška nadaljevanka, 2/4 23.25 Video strani TV SLOVENIJA 2 18.30 Satelitski programi, poskusni prenosi. 19.30 Tv dnevnik Koper-Ca-podistria. 20.00 Žarišče. 20.30 Regionalni programi TV Slovènija — Studio Ljubljana. 21.30 Po sledeh napredka. 22.00 Rezervirano za šanson — Šanson Rogaška '90. 23.15 Yutel. HTV 1 9.30 Poročila. 9.35 Tv koledar. 9.45 Renesančno slikarstvo na Hrvaškem. 10.45 Zlata nit, otroška serija. 10.45 Poletni program. 14.45 Poročila. 14.50 Tv koledar. 15.00 Prezrli ste, poglejte. 17.40 Zlata nit, otroška serija. 18.15 Hrvaška danes. 18.45 Alpe-Jadran. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Saksafonist, švedska drama. 21.25 Sedem dni v svetu. 21.55 Tv dnevnik 2. 22.15 Kinoteka Hollywooda. 23.45 Poročila. SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Peter Voss, ponovitev. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Kino. 14.00 Alf, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Daniel Boone. 16.45 Cagney in Lacey. 17.50 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Traper John. 21.00 Trije beli medvedi, veseloigra. 22.45 Poročila. 23.00 Magazin: Kitajska. 23.45 Jbchen in Inge. 0.15 Primer Wagner v Izraelu in Nemčiji, dokumentacija. RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 9.00 Poročila. 9.05 Holmes in Yoyo. 9.30 Huckleberry Hound, risani. 11.00 šov. 11.35 Divja roža. 12.10 Buck Rogers. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara, 603. nadaljevanje. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za seem milijonov. 18.45 Poročila. 19.20 A-team. 20.15 Šef, serija. 21.10 Krvari vihar (The Lighthorsemen), avstralski, 1987 (Peter Phelps). 23.10 Kulturni magazin. 23.35 Poročila. 23.45 Playboy Late Night. 0.35 Grad izgubljenih duš, grozljivka, 1971. TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Sindikat zmedencev. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, rela. 13.25 Bim, barn, bino: Mijuku, Lucy, Smrkci, Brave Star. 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Veliki Hudini, čarovniki, 1976 (Paul Michael Glaser). 21.55 Poročila. 22.05 Nočna patrulja. 22.55 Jutri ne bo nikoli, ponovitev. 0.00 Hot Splash, ameriški, 1986. PRO 7 6.00 Buffalo Bill, Niklaas, Richmond Hill, Grk osvoji Čikago. 12.15 Bill Cosby. 12.40 Hartovi. 13.30 Prodani dedek, ponovitev. 15.10 Scarlet in maščevanje Mysteronsov. lutkovni, 1967. 15.35 Future. 16.15 Fant z druge zvezde. 17.05 Vicki. 17.45 Ceste San Francisca. 18.35 Trick 7. 20.15 Vroča igra, pustolovski, 1968 (Laurence Harvey) 21 40 Oh, ti si strašen, komedija, 1972 (Dick Emery) 23 20 Starsky in Hutch. 0.20 Vedno dekleta, komedija, pon 8.50 9.00 10.00 16.15 16.30 18.00 18.05 19.00 19.30 20.00 21.00 21.10 22.05 22.25 23.45 Video strani Zgodbe iz školjke, ponovitev Video strani Video strani Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Leopold Suhodolčan: Norčije v gledališču, posnetek predstave PDG Nova Gorica Risanka Tv dnevnik 2 D. Moggach: Ukradena, angleška nadaljevanka, 5/6 Slovenija umetnostni uvodnik Mednarodne rockovske nagrade, 1. del Tv dnevnik 3 Sova: Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka, 10/14 Fatal Vision, ameriška nadaljevanka, 3/4 Resna glasba Video strani TV SLOVENIJA 2 18.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 19 00 Poletni festival — Renu Basi v plesih iz Indije. 19.30 Tv dnevnik Sarajevo. 20.00 Žarišče. 20.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Koper. 21.30 Žrebanje lota. 21.35 Umetniški večer — Vročica dneva, angleški film. 23.25 Yutel. HTV 1 9.30 Poročila. 9.35 Tv koledar. 9.45 Renesančno slikarstvo na Hrvaškem. 10.15 Otroški program. 10.45 Poletni program. 14.45 Poročila. 14.50 Tv koledar. 15.00 Prezrli ste, poglejte. 17.40 Majhen svet. 18.15 Hrvaška danes. 18.45 Znanost in mi. 9.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Serijski film. 21.00 Žrebanje lota. 21.05 Tv dnevnik 2. 22.25 Ciklus filmov. 23.55 Poročila. HTV 2 19.20 Video strani. 19.25 Pregled sporeda. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Risanka. 20.20 Humoristična serija, 11/22. 20.55 Serijski film. 21.45 Dokumentarna serija. 22.20 Nočni obraz pravice, serijski film, 7/22. 23.10 Poročila. 23.30 Glasbeni vsakdan. SATELITSKA TV HTV 2 19.20 Video strani. 19.25 Pregled sporeda. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Risanka. 20.20 Vietnam, serijski film, 7/20. 21.45 Kavarnica Na zdravje, humoristična serija, 23/52. 21.50 Serijski film. 22.40 Poročila. 23.00 Dokumentarna serija. Video strani. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Trije polarni medvedi, veseloigra, pon. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Policijska akademija, Sosedje, Bolnišnica. 15.50 Bonanza. 16.45 Narodna glasba. 17.50 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer,-Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Mancuso, FBI, serija. 21.00 Rumeni tok, pustolovski, 1955 (John Wayne). 23.00 Spiegel TV. 23.30 Poročila. 23.45 Na begu. 0.35 Mancuso, FBI, pon. RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 9.00 Poročila. 9.20 Holmes in Yoyo, 9.45 Filmska pravljica, 1956. 11.00 Šov. 11.35 Divja roža. 12.10 Buck Rogers. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov dolarjev (Lindsay Wagner). 18.45 Poročila. 19.20 Knight Rider. 20.15 V zmajevih krempljih, kriminalka, 1989 (Louis Gossett jr.). 22.00 Explosiv, politični magazin. 22.50 Glavne novice. 23.40 Poročila. 23.50 Divja lepotica, komedija, 1975 (Yves Mon-tand, Catherine Deneuve). 1.35 Rokoborba. TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Wildcat, ponovitev 170 delov brazilske teleno-vele. 11.30 Hop ali top. 11.55 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim, barn, bino: Cool McCooi, Lucy, Smrkci, Galaxy Rangers. 18.30 Poročila. 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito, kviz za 100.000 DEM. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Zakaj NLP-ji kradejo našo solato, komedija, 1980 (Tommy Piper, Ursela Monn). 21.40 Poročila. 21.50 Dama iz morja, fantastični, 1963 (Boris Karloff. Jack Nicholson). 23.25 Z dežnikom in melono. 0.10 Wildcat, pon. PRO 7 6.20 Moji trije sinovi, serija v 45 zgodbah, 1960. 6.45 Bosonoga v parku, Trick 7, Samurajevo maščevanje. 12.10 Vicki. 12.35 Harryjeve sodbe 13.00 Čarovnik. 13.50 Maščevalec v črnem, vestem. 15.10 Trick 7. 16.10 Planet opic, 17.05 Vicki. 17.40 Z loparjem in pištolo. 18.30 Trick 7. 20.15 Spenser, kriminalka, 1985 (Robert Urich) 21.55 Poslednji nedolžnež, kriminalka, 1987 (Ed Harris, Roxanne Hart). 23.50 Kobra, prevzemite. 0.50 Vikinški plen, pon SREDA 7. avgust TV SLOVENIJA 1 8.45 8.SS 9.50 10.45 16.15 16.30 18.00 18.05 19.05 19.30 20.00 21.45 22.00 23.20 Video strani Živ žav, ponovitev D. Moggach: Ukradena, angie-ika nadaljevanka, 5/6, ponovitev Video strani Video strani Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Klub Klobuk, kontaktna oddaja Risanka Tv dnevnik 2 Film tedna: Ritta Hayworth story, ameriiki film Tv dnevnik 3 Sova: Alt, 48. del ameriške nanizanke, Fatai Vision, 4., zadnji del ameriške nadaljevanke, Jazz, blues ... Video strani TV SLOVENIJA 2 18.30 Satelitski programi, poskusni prenosi. 19.30 Tv dnevnik ORF 20.00 Zuerich GP v atletiki, prenos. 23.00/23.15 Yutel. HTV 1 9.30 Poročila. 9.35 Tv koledar. 9.45 Renesančno kiparstvo na Hrvaškem. 10.15 Pasje zgodbe, otroška serija. 14.45 Poročila. 14.50 Prezrli ste, poglejte. 1740 Pasje zgodbe, otroška serija.. 18.15 Hrvaška danes. 18.45 Lepa naša. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Moderni časi. 20.30 Hamburg alton, domači film. ?'.35 Tv dnevnik 2. 22.55 Intervju. 23.55 Poročila. HTV 2 19.20 Video strani. 19.25 Pregled sporeda 19.30 Tv dnevnik 1. 19.55 Zuerich: Atletika Grand prix, prenos. Krila, humoristična serija. Serijski film. Poročila. Poirot, serijski film. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Rumeni tok, pustolovski. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Ol-lies, Bolnišnica, Sosedje. 15.50 Kung Fu. 16.45 Stingray, serija. 17.50 Dekleta in fantje. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Hunter. 21.00 Ali ni čudovita?, romantična komedija, 1987 (Eric Stoltz, Mary Stuart Masterson). 22.40 Poročila. 22.55 Petek, trinajstega. 23.45 Kanal 4, special. 0.10 Kanal 4, gledališče. RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 9 00 Poročila. 9.15 Holmes in Yoyo. 9.40 Otroški film, 1957. 11.00 Sov. 11.30 Hammer 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov. 18.45 Poročila. 19.20 Foxfire, serija. 20.15 Kaj dela očka v Italiji, komedija, 1961 (Willi F ritsch). 22.00 Stern TV. 22.35 Dr. Westphall. 23.35 Varuh New Yorka. 1.15 Catch Up TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Wildcat, serija (Malu Mader). 11 30 Hop ali top 11.55 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim, barn, bino: Brave Star, Popaj. Smrkci, Bis-kvitki. 18 30 Poročila. 19 33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito (Werner Schulze-Erdel). 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top (Thomy Aigner). 20.15 Drugačen kot midva, drama, 1957 (Paula Westsely) 21.45 Poročila. 21.55 Jutri v kinu. 22.05 Zakaj NLP-ji kradejo našo solato, pon. 23.30 Dama iz morja, grozljivka, pon. PRO 7 6.15 Moji trije sinovi, Trick 7, Hiša na Eaton Place. 11.15 Dundee in Culha-ne. 12.05 Vicki. 12.30 Grk osvoji Čikago. 12.55 Z loparjem in pištolo. 13.45 Vroča igra, ponovitev filma 15.05 Trick 7, risanke 16.10 Lassie. 16.35 Ben 17.05 Vicki (Tiffany Brissette). 17.40 Harry Fox. 18.30 Trick 7. 20.15 Sestanek z neznancem (Blind Date), komedija. 1987 (Bruce Willis, Kim Basinger). 21.55 Spenser, serija. 22.45 Julija in duhovi, drama, 1965 (Giulietta Masina). WAS ČAS SEŽE V VSAKO VAS »Vi'l W i i V*1'! --v"- teL 853 481, 888 480 UifizXm ocjüas, ocjtas v noi aas DELOVNI PROSTOR oddam v najem. Splitska 29, © 858-022. STAREJŠO OBNOVLJENO HIŠO, z gospodarskim poslopjem in 42 a zemlje v Lokovici nad Šoštanjem prodam. V račun vzamem tudi gradbeni material ali majhno tovorno vozilo. Ogled hiše bo 3. in 4. 8. 1991. © 881-032. ŠTEFAN DRAGAR, Klenovica 43, Crikvenica, se opravičuje za izrečene besede Mariji Mavsar, Toledova 2, Velenje. ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK Chicco, moder, prodam. Cena 1500 din. ® 858-824. HIŠO NA POHRASTMKOVEM z 900 m1 zemlje, prodamo. Ivana Vovk, Florjan 202. FORD TAUNUS, starejši letnik, vozen, neregistriran, prodam za 600 DEM. © 852-685. ZVOČNIKE FISCHER 2 x 100 Win polkrožni šank, prodam. ® 853-079. V NAJEM VZAMEM BIFE v Velenju ali okolici. ® 856-238. 161 m2 TEGOLE, prodam. ® 858-799. NA LEPI LEGI V LETUŠU, prodam stanovanjsko hišo z nekaj zemlje, skupaj 541 m'. ® 0602-22-458. NEMŠKO OVČARKO staro 4 mesece in nov molzni stroj, Vitrex, poceni prodam. ® 888-113. DOMAČE GAŠENO APNO PRODAJAM. Franc Rošer, Loka 1, Dobrna. IŠČEM ŽENSKO za varstvo starejše osebe na domu. Gams, Ljubljanska 42 a, Velenje, ® 855-703. ODDAM PROSTOR ZA OBRT ali iščem partnerja soinvestitorja, prodam tudi krznen plašč št. 44, nutrija, nov. Ponudbe pošljite na upravo tednika pod šifro »Ugodno«. TOVORNI AVTO ZASTAVA, prodam ali zamenjam za osebni avto. ® 831-878 od 14. do 16. ure. BTV GORENJE, ekran 60 cm, star 5 let, ugodno prodam. ® 853-908 popoldne in zvečer. HIŠO V VELENJU S POSLOVNIMI PROSTORI 200 m', prodam. Možna takojšnja vselitev in začetek obrti. ® 851-094. ZASTAVA JUGO SKALA 101, novo prodam ali zamenjam za starejši avto, ugodno. ® 857-948. DVA PRAŠIČA težka 150, 180 kg hranjena z domačo hrano. Silvo Pe-ček, Završe 21, Grobelno 63231, ® 744-285. KANU, IZVENKRMNI MOTOR 3,5, comodore 64, opaž, marmor, itison, zemeljski kabel, prodam. ® 850-571. POSLOVNI PROSTOR V CENTRU VELENJA oddam v najem ali prodam. ® 856-450. PRIKOLICO ADRIA IMV za 5 oseb, staro 3 leta, ugodno prodam in brako prikolico rabljeno, prodam. ® 857-299. LASTNICA HIŠE odda sobo samski, zaposleni ženski. ® 853-432 zvečer. V ANDRAŽU PRI POLZELI prodam manjšo stanovanjsko hišo, po zelo ugodni ceni. ® 856-899 od 8. do 14. ure. ODDAM ČEBELNJAK. ® 854-739. TROSOBNO STANOVANJE, zamenjam za dve manjši v zadnjem nadstropju. Ponudbe pod šifro »Zamenjava«. Tenis Srebotnikova premočno v Avstriji... Velik up Šaleškega teniškega kluba je gotovo pionirka Katarina Srebotnik. To je po nastopih na domačih turnirjih dokazala minuli vikend, ko je nastopila na turnirju Alpe-Jadran v konkurenci do 10 let. V avstrijskem Šentvidu na Glini je v svojem prvem nastopu v mednarodni konkurenci premočno zmagala, celo brez izgubljenega gema. Ta turnir sodi v serijo osmih, ostanejo še štirje, nastop najboljših osem pa bo jeseni v Celovcu. Katarina si je s tokratno zmago že zagotovila nastop na turnirju najboljših, njen trener Matjaž Končan pa seje glede na njeno premoč v kategoriji do 10 let odločil, da bo na naslednjem turnirju v tej seriji, ki bo od petka do sobote v Ve-likovcu, nastopila v konkurenci do 12 let. ... Črešnik v Italiji Na tretjem turnirju Alpe-Ja-dran v katergoriji pionirjev do 12 let je ponovno dosegel lep uspeh obetavni Matej Črešnik iz Velenja. Na brezhibno organiziranem turnirju v Udinah, ki so se ga udeležili mladi upi iz Avstrije, Italije in Slovenije, je Matej že v drugo premagal vse nasprotnike, v finalu pa zanesljivo premagal Možeta iz Portoroža s 6:3, 6:2. PERZIJSKO MUCO, mladiča pro dam. © 854-907 popoldan. SPREDNJI DESNI BLATNIK za Škodo 135 ali 136, ter zadnja leva vrata za Wartburga, oboje novo, prodam. ® 858-633. OTROŠKO SOBO Z DVEMA POSTELJAMA, počivalnik Meblo, klubsko mizico^ pregradni regal sistem-7, prodam. © 854-026. GARAŽO PRODAM. ® 850-285. MLADE PSE, ŠARPLANINCE z rodovnikom, prodam. Jože Maček, Cesta talcev 2, Velenje, ® 893-702. TOMOS AVTOMATIC, prodam. 1988, cena 10.000 din. ® 857-510. Pohod iz Celja do Logarske doline Tradicionalni pohod iz Celja do Logarske doline, v dolžini 75 kilometrov, bo tudi letos, in sicer prvo soboto v septembru (1. septembra) s pričetkom ponoči ob 01 uri. Organizatorji so letos pohodno progo malo spremenili, saj v začetku ne bo speljana po glavni cesti, ampak stranskih poteh, tako da bo bolj varna. Imela pa bo prvič tudi dve izstopni postaji, v Mozirju in Lučah. Sekcija pohodnikov pri planinskem društvu Celje, ki pohod organizira, pričakuje okoli 1000 pohodnikov, kar bi bilo doslej največ. Med njimi naj bi bilo tudi nekaj tujcev, zlasti iz sosednjih držav. Vsi ki se nameravajo udeležiti tega pohoda, pa se lahko nanj med drugim pripravljajo tudi s pohodom na progi iz Za-grada do Kalobja in nazaj, v dolžini 37 kilometrov. Maja Z. v • « " v • TRGOVINA presežnega industrijskega materiala Koroška 61 (za mizarsko delavnico RLV) NOVO! zanimiva ponudba za vsakogar vsak delovnik od 6. do 14. ure t POGREBNA SLUŽBA IVAN STEBLOVNIK • DOBAVA KOMPLETNE POGREBNE OPREME • POSTAVITEV MRTVAŠKEGA ODRA NA DOMU • VSE VRSTE PREVOZOV, TUDI ZA UPEPELITEV • DOBAVA IN MONTAŽA ŽARNIH NIŠ ZA ŽARNI POKOP • UREDITEV KOMPLETNE DOKUMENTACIJE • IZKOPI IN ZASIPI GROBNIH JAM PRI PLAČILU RAČUNA ZA POGREBNE STORITVE ODŠTEJEMO TUDI ZNESEK POGREBNINE - PLAČATE SAMO RAZLIKO, ČE NASTANE. PARIŽLJE 11c 63314 BRASLOVČE tel. (063) 721-667, 721-395 (0 8 (/) (D C »Naš čas« izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Fojta I0. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen l. maja 1965: do l. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od l.marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p. p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955. Cena posameznega izvoda je 22,00 din, mesečna naročnina 88,00 din, trimesečna naročnina 260 din, polletna naročnina 520,00 din, trimesečna naročnina za tujino 440 din. Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 19874, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. .- : - - - - - » — - - •-»>■ ■ . ... Velenje Oddajamo na uttrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec). Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in zaloiniitvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. UKV 97,2 IN 88,9 Mhz PETEK, 2. AVGUSTA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Duhovna iskanja; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo; 20.00 Lahko noč. NEDELJA, 4. AVGUSTA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Poročila Radia Velenje; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, S. AVGUSTA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Najboljše, najnovejše; 19.00 Na svidenje. SREDA, 7. AVGUSTA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 do 19.00 Poletno popoldne na Radiu Velenje; 19.00 Na svidenje. 1 1 M M 1 1 J Občina Velenje redni kino Četrtek, 1. 8. ob 18. uri Petek, 2. 8. ob 18. in 20. uri JEKLENI OREL II - ameriški, akcijski. V gl. vi.: Louis Gossett Jr. SOBOTA, NEDELJA, PONEDELJEK, TOREK, SREDA, 3., 4., 5., 6., 7. 8. ob 18. in 20. uri NOVO! NOVO! NOVO! - GLEDALI BOSTE FILM V TRIDIMENZIONALNI TEHNIKI! POSEBNA OPTIKA IN POSEBNO PLATNO! ŽRELO — 3 D — ameriška srhljivka o napadalnem morskem psu. FILM BOSTE GLEDALI S POSEBNIMI OČALI, KI JIH BO-STE KUPILI SKUPAJ Z VSTOPNICO. CENA VSTOPNICE BO 50 DIN! DOŽIVELI BOSTE NEKAJ POSEBNEGA! KOT, DA STE SAMI PRISOTNI V FILMU! Režija: Joe Alves, vloge: Dennis Quaid, Bess Armstrong. V PONEDELJEK, TOREK IN SREDO TUDI OB 10. uri. nočni kino V rednem kinu Četrtek, 1. 8. ob 20. uri Petek in soboto, 2., 3. 8. ob 22. uri erotične igre — ameriški, trda erotika. kino Šoštanj Nedelja, 4. 8. ob 20. uri NOČNI KINO - EROTIČNE IGRE — amer., trda erotika. Ponedeljek, 5. 8. ob 19. uri JEKLENI OREL II - ameriški, akcijski. letni kino na bazenu Sobota, 3. 8. JEKLENI OREL II - ameriški, akcijski. Torek, 6. 8. ŽRELO — 3 D — ameriški, srhljivka. Film boste gledali s posebnimi očali za tridimenzionalno sliko. letni kino v topolšici (hotel vesna) Petek, 2. 8. ob 21. uri K-9000 — ameriški, akcijska komedija. Občina Mozirje kino »dom« mozirje I. 8. — NEVARNO MORJE, ameriška grozljivka 3. in 4. 8. -DICK TRACY, ameriški akcijski 8. 8. — FANTOM M. MOOL, ameriška grozljivka kino »jelka« nazarje 3. in 4. 8. — UMRLI MOŠKI, ameriško akcijska grozljivka 7. 8. - SEKS V ZAPORU, ameriški erotični kino »ljubno« Prihodnji teden zaradi Flosarskega bala ni predstav S ^ NATAŠA ROSER Šalek 84 tel.: 063/856-947 Velenje Frizerski salon in trgovina na drobno Delovni čas: vsak dan od 7. do 20. ure sobota od 7. do 13. ure d.o.o. Podjetje za Consulting, marketing in agencijske storitve Delovni čas: vsak dan, razen nedelje od 7. do 13. ure Vse informacije osebno ali po telefonu na številki 063/856-947 t i. ' 4 * * tfelšek -lostišče Rečica ob Savinji tei. 0&M3I-416 NAS CAS fotokopiramo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Ivana Povha 18. 12. 1929 - 22. 7. 1991 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvalo izrekamo tudi zdravstvenemu osebju bolnišnice Slovenj Gradec, gospodu primariju dr. Alojzu Fijavžu, gospodu župniku, govorniku, častni straži ter sosedom Krančan in Knap. Žalujoči: žena Marija, hčerki Marjana in Vera ter ostali sorodniki. ► Kot slana vzame žlahtni cvet, tako omahnilo je tvoje srce, v tišini večni svet. So rože odcvetele, so ptički odleteli, vse se vrnilo bo, le tebe, draga IVICA, nikoli več ne bo. ZAHVALA Ob boleči izgubi zlate žene, mamice, hčerke in sestre Ivice Grebenšek 27. 4. 1955-21. 7. 1991 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za darovano cvetje, izrečena sožalja pomoč in spremstvo na njeni prerani zadnji poti. Enako zahvalo izrekamo GD Skale za organizacijo pogreba in vsem ostalim GD diruštvom v dolini, sodelavcem Gorenja—Pralno pomivalne tehnike, sindikatu Gorenja za denarno pomoč, učencem in učiteljskemu zboru OŠ Škale in MPT Velenje, TVD Partizan Skale, PD Škale, vsem štirim govornikom, pevcem godbi, praporščakom in duhovnikoma. Iskrena hvala sestri Mariji za pomoč, zdravniku in vozniku rešilca. Toplo zahvalo izrekamo tudi sodelavcem RLV Zunanji obrat za pomoč in cvetje. Iskrena hvala še enkrat vsem! ŽALUJOČI: mož Branko, sin Dejan, hčerka Maja, mama, sestra in brata z družinami in drugi sorodniki. V SPOMIN Tinetu Steblovniku Delo, skromnost in poštenje, tvoje je bilo življenje! VSI NJEGOVI Kako je hiša pusta, prazna, od kar v njej več tebe ni, bila je prej tako prijazna, sedaj otožna, pusta se nam zdi. V SPOMIN dne 27. junija je minilo leto dni neizmerne žalosti, od kar je prenehalo biti plemenito srce našemu nad vse ljubemu Stanku Napotniku iz Topolšice Vsa tvoja slovesa bila so polna žalosti, a to zadnje slovo... To vedo samo naša srca, strta od bolečin. Hvala vsem, ki mu posvetite trenutek spomina ! VSI, KI SMO TE IMELI RADI DEŽURSTVA M Gibanje prebivalstva V Zdravstvenem domu Velenje: Zdravniki: Četrtek, I. avgusta — dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. Ko-čevar, nočni dr. S. Popov in dr. Lazar Petek, 2. avgusta — dopoldan dr. Vrabič, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Penko in dr. D. Popov Sobota, 3. avgusta in nedelja, 4. avgusta — dr. Mijin in dr. Menih Ponedeljek, 5. avgusta — dopoldan dr. Vrabič, popoldan dr. Renko, nočni dr. Grošelj in dr. Vrabič Zobozdravstvo: V nedeljo, 4. avgusta — dr. Ivan Janežič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. Dežurna lekarna: Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Na Veterinarski postaji v Šoštanju: Od 2. avgusta do 9. avgusta — Milan Matko, dipl. veterinar, Topolšica 15, tel.: 891-166. Na Veterinarski postaji v Mozirju: Do 4. avgusta — Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubija, tel.: 831-219. Od 5. avgusta do II. avgusta — Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-769. Občina Velenje Poroke: Sebastjan Brglez, roj. 1971, Bevče 30/b, Velenje in Irena Bi-stan, roj. 1968, Ljubljana, Zaloška c. št. 128, Igor Kline, roj. 1968, Paka pri Velenju št. 61/a in Dragica Verboten, roj. 1971, Kozjak št. 27, Srečko Ramšak, roj. 1966, Lipje št. 14/a in Kprla Skarlovnik, roj. 1970, Mislinja št. 114, Janko Mori, roj. 1965, Ga-berke št. 110 in Alenka Fluhar, roj. 1970, Velenje, Partizanska c. št. 16, Miran Hudournik, roj. 1964, Ravne št. 17/a, Šoštanj in Irena Centrih, roj. 1970, Mali vrh št. 57/a, Mihael Jurkošel, roj. 1939, Velenje, Šaleška c. št. 18/b in Pavla Zagorc, roj. 1940, Čeče št. 65, Hrastnik. Smrti: Stanislav Kaiser, roj. 1948, Velenje, Jenkova c. št. 19. JANIJU V SLOVO Teja, Nevenka, Vanja, Mirko, Nataša, Iztok, Mojca, Dani, Metka. L ZAHVALA ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta Stefana Jelenka iz Prelske se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče, za vsa izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvalo izrekamo tudi gospodu duhovniku Krašovcu iz Vinske Gore za lepo opravljen obred, KPD Vinska Gora, častni straži RLV, rudarski godbi in govornikom za poslovilne besede. Žalujoči: žena Fanika, hčerka Štefka in ostali sorodniki Ob izgubi naše Milke Šuhel se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja. darovano cvetje in sveče, govorniku in pevcem pa za tople poslovilne besede in petje. VSI NJENI Zaman bil ves je boj, zaman bilo je vse trpljenje, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA ob boleči in prerani izgubi dragega moža in očeta Antona Jazbeca Črnova 43 a Vinska Gora 1926-1991 se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, številne maše in spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju za nego in zdravljenje, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem in govorniku za poslovilne besede ter DO Vegrad in OŠ Veljka Vlahoviča. Žalujoči: žena Anica, hčerka Jožica in ostali sorodniki Odličen nastop velenjskih plavalcev *rago Kostanjšek, trener NK Rudar Ob koncu preteklega tedna je bilo v Trbovljah prvenstvo republike Slovenije v plavanju za mlajše pionirje in pionirke. Prvenstvo je bilo tokrat prvič po pozivnem in ne limitnem sistemu. Pravico do nastopa je imelo le 32 najboljših plavalcev v vsaki disciplini, izreden uspeh sta dosegla Ajda in Andraž Vaici. Ajda je dosegla prvo mesto na 100 m hrbtno, drugo mesto na 50 m hrbtno, 200 m mešano in 50 m delfin ter tretje mesto v disciplini 100 m delfin. Andraž je dosegel prvo mesto v displini 100 m delfin, 3. mesto na 50 m in 200 m kravi. V disciplini štafeta 4 krat 50 m kravi v postavi Jure Primožič, Jure Majhen, Mario Petras in Andraž Vaici so naši plavalcci dosegli 3. mesto. V štafeti 4 krat 50 m delfin 4. mesto in 4 krat 50 m mešano 6. mesto. V ekipnem vrstnem redu je ekipa plavlnega kluba Velenje dosegla v konkurenci 14 slovenskih klubov zelo dobro 6. mesto. K dobremu ekipnemu rezultatu so poleg že omenjenih plavalcev pripomogli še Laura Kropu-šek, Karin Petras, Irma Begič, in Petra Pandža. Istočasno je v Kranju potekalo prvenstvo Slovenije za mladince. Izkazal se je Sebastijan Vrabič, ki je v disciplini 100 metrov hrbtno osvojil drugo mesto, na 200 m hrbtno pa 3. mesto. V Krškem pa so nastopili tisti mlajši pionirji, ki se niso uvrstili na tekmovanje v Trbovljah. Odlikovala sta se Primož Za-gajšek, ki je dosegel 1. mesto v disciplini 50 m prsno in 50 m kravi in Špela Podpečan, ki je zmagala v disciplini 50 m delfin in 50 m kravi. Nataša Gragorič je dosegla 2. mesto na 50 m prsno in 3. mesto na 50 m kravi. Vsem plavalcem in trenerkam Natali Szabo, Katji Žibert in Veri Pandža čestitamo in jim želimo še nadaljnje uspešno delo. MARKO PRIMOŽIČ Liga z dvajsetimi klubi je nesmiselna Mlajši pionirji velenjskega plavalnega kluba — ekipa, ki je dosegla na republiškem tekmovanju 6. mesto. Najuspešnejša velenjska plavalca Andraž in Ajda Vaici (drugi ni tretja z leve v drugi vrsti) Hkrati s celotno in celovito krizo jugoslovanske (z)družbe se je na hudi preizkušnji in razpotju našel tudi nogomet, ta »najpomembnejša vzporedna stvar na svetu«. Kot kaže predvsem na Balkanu in (žal) tudi v Sloveniji. Kaj vse se dogaja v teh dneh z napovedanim začetkom prvenstva v »jugoslovanski« ligi (konec tega tedna naj bi se pričelo) je odveč razpredati, saj je tudi najslabši cirkus veliko boljši od tega. Žal se vse to odraža tudi v slovenskem nogometu, ki tudi ni »čisto« zadnja stvar na našem področju. Pomudimo se torej doma. Nogometaši Rudarja, seveda tudi trener in vodstvo velenjskega kluba, so letošnjo pomlad sklenili triletni ciklus, katerega osnovni cilj je bila ponovna osvojitev naslova prvaka Slovenije in uvrstitev v višji rang tekmovanja; v medrepubliško ligo torej. Žal velenjski igralci v tej ligi ne bodo nastopili, zato ne bo odveč pogovor s trenerjem Rudarja Dragom Kostanjškom. »Točno, v tej ligi ne bomo nastopili, žal pa tudi slovenska liga ne bo takšna, kakršno smo si večinoma želeli. Štela bo namreč kar 20 ekip. Poleg nas so se namreč za nastop v slovenski ligi odločili še dosedanji medrepubliški ligaši Maribor, Koper in Izola, tu so še Matjaž Cvikl : >>gt() D£M zame?!« Z Rudarjevimi igralci (trenutno) trenira tudi Matjaž Cvikl, njihov nekdanji soigralec, sicer pa zadnje mesece član Maribora in obenem nesojena okrepitev ljubljanske Olimpije. Seveda nismo pozabili, da je bil Matjaž v predlanski sezoni eden najboljših igralcev v slovenski ligi, med najboljšimi napadalci, gotovo pa najboljši strelec. Znova torej v Velenju in zakaj? »Takole je. Papirji so še vedno v Mariboru, ki dogovora ne spoštuje. Ob tem sem prepričan, da bodo organi nogometne zveze Slovenije in arbitražna komisija rešili nepotreben spor v korist Rudarja. Prepričan sem bil, da je potekla polletna pogodba z Mariborom, za ta čas sem namreč bil »posojen« Mariboru. Rudar od Maribora ni dobil nič na ta račun. Razen seveda vratarja Dabanoviča, ki je dobro branil in branilca Križana, ki je od dogovorjenih deset tekem odigral le sedem ali osem. Maribor do 16. junija svojih obveznosti ni izpolnil, prav tako noče izročiti potrebnih dokumentov. Želel sem zaigrati za ijubljansko Olimpijo in v Ljubljani že tudi treniral kakšnih 15 dni. Ker papirjev ni bilo in predvsem zato, ker je Maribor za moj prestop k Olimpiji (na kakšni podlagi?) zahteval povsem nenormalen znesek (100.000 DEM), sem sedaj v Velenju. Povedati moram, da je bilo z Rudarjem za prestop k Olimpiji vse dogovorjeno.« Tako bo Matjaž Cvikl morda spet zaigral za »zelene«, vendar za Matjaž Cvikl — težko zaustavljiv napadalec (vos) velenjske, ne ljubljanske, še manj za vijoličaste. (vos) MILIČNIKI SO ZAPISALI tragična nesreča v Skalah Janez Jamnikar (22 let) iz Tomšičeve 15 se je 24. julija, okoli 17. ure, peljal z motornim kolesom v Skalah. Zaradi neprimerne hitrosti ga je zaneslo na nasprotni vozni pas. Takrat pa je nasproti pripeljal Jože Kovač (25 let) iz Senbriške 15 s tovornim vozilom. Janez mu je trčil v zadnji levi del vozila, nato je padel po vozišču. Dobil je hude telesne poškodbe. V nedeljo, 28. julija, pa je umrl. Ze prejšnji teden smo pisali o prometni nesreči na Kidričevi cesti. Alojzija Pečnik iz Velenja ni preživela poškodb, ki jih je dobila v prometni nesreči 17. julija. Umrla je v sredo, 25. julija. Po- škodovala se je kot sopotnica v osebnem avtomobilu, ki ga je vozil 42-letni Franc Podgoršek iz Velenja. Ta je z osebnim avtomobilom trčil v osebni avtomobil 36-letne Elice Filipovič, ki je med vožnjo zapeljala na levo stran ceste. To je bila že šesta žrtev prometnih nesreč v velenjski občini letošnje leto. izgubil ravnotežje Franc Šumah (40 let) se je 22. julija, okoli 15. ure popoldan, peljal s kolesom z motorjem po lokalni cesti Podgorje—Gaberke. Pri stanovanjski hiši Gaberke št. 18 je hotel popraviti koso, ki jo je imel na ramenih. Vendar je pri tem izgubil ravnotežje, udaril v obcestno ograjo in padel čez njo. Pri tem pa se je huje telesno poškodoval. strela povzročila materialno škodo 25. julija je med nevihto strela udarila v stanovanjsko hišo Marice Pergovnik v Topolšici. Strela je uničila električno napeljavo, antenski sistem, radio, televizijski sprejemnik, uničeni so ometi in stene. Škode je za 200.000 din. vlom v delovni stroj Ponoči, 24. julija, je neznanec iz delovnega stroja v Metlečah odnesel UKW radijsko postajo. Delovni stroj je last Vekosa. dobra zabava V starem Velenju je bila 23. julija prireditev. Sem je prišel tudi Boris V. iz Mozirja. Kar kmalu je našel štiri »prijatelje« in dogovorili so se, da se gredo po naporni zabavi malo ohladit v bazen. Splezali so čez ograjo, se slekli in se odšli kopat. Med tem časom je eden izmed novih »prijateljev« Borisu iz hlač vzel 400 mark in 1000 din. Po kopanju so se poslovili. Šele ob odhodu domov je Boris ugotovil za primanjkljaj v svoji denarnici, a kaj ko »prijateljev« ni bilo več. previsoko naložen Ivan Delopst (53 let) iz To-polšice se je 26. julija zjutraj peljal s službenim tovornim vozilom po industrijski cesti iz Velenja proti Šoštanju. Pri obratu klasirnice je zadel v varovalni lok, ker je bil previsoko naložen. Kontejner je padel s tovornjaka, tovornjak novinci in liga je vsekakor preobširna. To za nogomet in njegovo kakovost v nobenem primeru ni dobro. Razlika v kvaliteti med najboljšimi in najslabšimi bo prevelika in takšno tekmovanje nima pravega smisla.« Očitno ste torej proti tkašnemu sistemu tekmovanja? »Tako je. Upam le, da je to res prehodno obdobje, da bo v naslednji tekovalni sezoni že bolje, trenutno pač moramo potrpeti. Res pa je tudi, da smo se že pred koncem prejšnjega prvenstva pogovarjali o nastopanju v enotni slovenski ligi, da bo Slovenija samostojna, da mora kot resna država imeti tudi resno nogometno ligo. Slovenske ekipe na zvezni ravni (razen Olimpije) so se iz varnostnih razlogov odpovedale nastopu v medrepubliški ligi, vendar si takšne slovenske lige ni nihče želel. Na strokovni komisiji slovenske nogometne zveze smo se pogovarjali in tudi predlagali 12-člansko ligo, ki bi bila za Slovenijo in njen nogomet gotovo najprimernejša. Jeseni bi teh 12 moštev odigralo tekme po dvokrožnem sistemu, pomladi pa najboljše štiri play off in zadnje štiri play out.« Stvar je takšna kot je, 20 ekip torej, kakšen je cilj in motiv Rudarja v takšni ligi? »Ob tako hitrih in nenadejanih spremembah je težko kaj pametnega reči. Zanesljivo smo šli iz ene skrajnosti v drugo. Mi smo se pripravljali za medrepubliško ligo, dogovarjali smo se z nekateri- mi igralci, zdaj je vse to odpadlo. V klubu se vsekakor moramo pogovoriti in se odločiti kako naprej, kaj si v teh razmerah sploh želimo. Naša želja je uvrstitev čim bliže vrhu lestvice. Koliko bodo te želje uresničljive bomo videli kmalu po prvih kolih. Precej smo namreč oslabljeni. Brdžanovič in Čanic sta odšla v Avstrijo, Macu-ra v Prijedor, pristopil ie le Ma-grič iz Šmartnega, sicer pa smo ekipo dopolnili z obetavnimi igralci iz mladinske vrste. Res je tudi, da se podobno dogaja tudi v ostalih ekipah, zato je bolje počakati prve tekme novega prvenstva.« To bo gotovo priložnost za uveljavitev naših upov? »Vsekakor. Mladi pridno delajo, v naslednjem prvenstvu se bodo kalili, kako bodo uspeli pa je odvisno od njih samih, njihove volje in pripravljenosti za delo. Jasno seveda je, da so imeli tudi doslej v našem klubu prednost mladi igralci in nekateri so se dobro uveljavili. Gotovo bo naši ekipi, republiškim prvakom, v prvenstvu težko, saj se bodo prav proti nam vsi dokazovali. Kakorkoli že, prvenstvo se bo pričelo 18. avgusta in se končalo 1. decembra, žreb pa bomo opravili že ta petek, 3. avgusta. V klubu si vsi želimo dobrih iger in več gledalcev na tribunah, kar bo dodaten motiv za igralce in spodbuda za boljše delo Nogometnega kluba Rudar.« In kako ocenjujete zaplete, ki jih povzroča Maribor v zvezi z Matjažem Cviklom? »To pot so Mariborčani zelo nekorektni. Kluba sta se točno dogovorila, da bo Matjaž pri njih pol leta in med tem časom (do 16. junija) mu je mirovalo tudi delovno mesto. Tega dne bi se moral Matjaž vrniti na delo, oziroma bi se morala kluba dogovoriti za njegovo nadaljnje igranje v Mariboru. Odgovora ni bilo. Maribor do tega dogovorjenega roka ni plačal nobene odškodnine, zato smo ga registrirali za nas, oziroma zahtevali od komisije, da to stori. Skratka, Cvikl je naš igralec.« (vos) pa je dvignilo. Ivan in njegov sopotnik sta bila pri tem poškodovana. miličniki so prijeli storilca Na podlagi obvestila občanov so 27. julija, okoli polnoči, miličniki prijeli Bagajeta Z. iz Srebrenika, ki začasno prodaja sadje na tržnici. Najprej je hotel odpeljati R4. To mu ni uspelo, zato je poskušal pri Zastavi 101, tu pa so ga zalotili miličniki. Bagajata je že star znanec sodišč, saj ga v Beogradu že močno iščejo zaradi istih prekrškov. ukraden osebni avtomobil Miran R. iz Koroške 36, je ostal ponoči 27. julija brez svojega osebnega avtomobila Zastave 128. Vendar pa se je po obvestilu na radiu javil občan in sporočil, da je takšen avto pred trgovino Pri lipi v Florjanu. Miran je odšel tja pogledat in tam je res videl svoj avto. grozil sodnici Repas A. iz Prešernove 6, je 23. julija sodnici za prekrške grozil in se neprimerno vedel na sodišču. S tem pa si je pridobil še dodaten obisk pri sodniku. jezen mož Ivan Ž., iz Šaleka 88, je 24. julija delal ponoči. Naslednji dopoldan je njegova žena poklicala na policijo in rekla, da jo mož pretepa. Mož je svoje dejanje kasneje pojasnil s tem, da hoče imeti doma mir po nočnem delu, kar pa mu žena ni ugodila. odnesel kotno brusilko Ponoči od 24.—25. julija je neznanec prišel v zgradbo na Kersnikovi 13, ki jo adaptirajo. V spodnjih prostorih je našel ključ in nato z njim odklenil vrata v I. nadstropju v prostor, kjer je bilo shranjeno orodje. Odnesel je kotno brusilko, vredno 4.000 din. Bila je last podjetja Mizarstvo iz Koroške ceste. V mesecu oktobru v trgovskem podjetju ERA prirejamo etnološko razstavo z naslovom dediščina trgovanja v Šaleški dolini. K sodelovanju vabimo in pozivamo vse cenjene potrošnike, ki nam lahko pomagajo pri zbiranju materialnega in slikovnega gradiva: (stare blagajne, stari artikli, stara oprema trgovin, vsa dokumentacija od zadolžnic do trgovskih knjig, fotografije, literature o trgovskih sejmih pa tudi vaša doživljanja iz preteklosti). Pričakujemo vaše sodelovanje! Ob otvoritvi razstave bo nagradno žrebanje, za vse, ki bodo prispevali gradivo za razstavo. Informacije, tel.: 063/853-996 063/853-151 (int. 301) E * RA Gradivo bomo zbirali do konca meseca avgusta 1991! 40 let naprednega poslovanja