NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani .Zadružne zveze“ dobivajo list brezplaćno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin. Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit-vrste za večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štet. 216. V Ljubljani, 25. novembra 1910. C. Kr. (ošine hran. šl. 61.846 Kr. oursKe „ „ „ 15.648 Vgehina : Predpriprave za sestavo letnih računov in bilanc. O zadrugarstvu. Ohranenje jajec. Mali pedec. Vestnik Zadružne Zveze. Zadružni pregled Vprašanja in odgovori. Razglas. Ulični zbori. Bilance. Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic. Predpriprave za sestavo letnih računov in bilanc. Narodni Gospodar štev. ‘2 z dne 25. januarja 1910 je prinesel v uvodnem članku navodilo glede predpriprav za sestavo letnih računov in bilanc pri denarnih zavodih. Ker se bliža konec poslovnemu letu, bode Zadružna zveza zopet več ali manj primorana pomagati pri sestavi teh računov svojim članicam, in to ne samo pri denarnih, ampak tudi pri nedenarnih zadrugah. Kakor je bilo v navedenem sestavku omenjeno, zahteva vsakokratno sestavljenje letnih računov, zlasti ako se izvršuje v Ljubljani, mnogo časa in truda posebno tedaj, če podatki, ki so se v ta namen vpo-slali, niso popolni. Da se to delo Zvezi kolikor mogoče olajša, damo na tem mestu zopet kratko navodilo, kako se naj vršijo predpriprave za sestavo letnih računov in bilanc pri nedenarnih zadrugah, kojih knjigovodstvo je od onega denarnih zadrug povsem drugačno. Opozarjamo pa zlasti one članice, ki potrebujejo pri sestavi teh računov pomoči od Zveze, da to navodilo vestno preČitajo in se po njem ravnajo. I. Inventura. Z inventuro se naj prične takoj po božičnih praznikih in skrbi, da je do novega leta končana. V teh dnevih imajo zadruge največ časa na razpolago in je tudi v tem času izvršena inventura najpopolneja. Inventira se na ta način, da se od blaga, ki se kupuje in prodaja na vago, vsak posamezni predmet natanko izvaga, od onega pa, ki se kupuje in prodaja po meri, vsak posamezni predmet izmeri in od onega, ki se kupuje in prodaja na kose ali ducate, preštejejo kosi, oziroma ducati vsakega posameznega predmeta. Ob enem s sestavljenjem inventure je tudi voditi inventurni zapisnik, v katerega je vpisati po vrsti v prvi stolpec zaporedne številke, v drugi težo, v tretji mero, v četrti število kosov, v peti predmet in v šesti stolpec ceno dotičnega blaga. Se le ko je inventura končana naj se izračuni vrednost vsakega posameznega predmeta, vpiše v šesti stolpec inventurnega zapisnika in ta sešteje, da se dobi skupna vrednost blaga. Ceniti se mora blago vedno po nakupni ceni. Pri onih predmetih, ki so dalj časa v zalogi in vsled tega manj vredni kakor oh času, ko so se kupili, napraviti je od nakupne cene primeren odbitek, tako da inventura ne pokaže večje vrednosti blaga, kakor jo ima. Trgovski zakon predpisuje da se morajo vpostaviti v inventuro vse reči z isto vrednostjo, ki jo res imajo ob času inventure. Tiskovine za inventarni zapisnik se dobivajo pri Zadružni zvezi v Ljubljani. Po dovršenju blagovne inventure se prične sestavljati inventura dolžnikov in upnikov. Ako so glavne knjige v zaostanku, je treba najprej za dotično poslovno leto vanje vse prenesti, namreč v knjigo dolžnikov vse blagovne terjatve in v knjigo upnikov vse blagovne dolgove. Seveda, ako se je na račun dolgov ali pa na račun terjatev v dotičnem poslovnem letu kaj plačalo, se mora to upoštevati. Pozabiti se tudi ne sme onim dolžnikom, ki dplgujejo že dalje časa, zaračunati primerne obresti in jih obremeniti za zneske, ki so nastali iz obrestij. Ko je v glavne knjige vse prenešeno, se zaključijo, saldi preneso na račun novega poslovnega leta in napravijo izpiski dolžnikov in upnikov. V teh izpiskih je navesti ime dolžnika oziroma upnika in vsoto, katero vsak posameznik dolguje, oziroma jo ima terjati, in ko je vse to napravljeno, se izpiski seštejejo, da se določijo terjatve, oziroma dolgovi za blago. V slučaju, da ima katera zadruga iz-posojilo, bodisi od kakega denarnega zavoda ali pa od zasebnika, tega izposojila ni prištevati med dolgove za blago, ampak se mora ta dolg pri sestavi bilance popolnoma ločiti od onega za blago. Slednjič je napraviti še izpiske premičnega in nepremičnega inventarja, vseh drugih aktiv in pasiv ter raznih deležev, katere ima zadruga pri Zadružni, Gospodarski in Mlekarski zvezi, pri kakem denarnem zavodu in morda še pri kakem drugem podjetju in s tem je inventura dovršena. II. Promet. V blagajniški dnevnik je vpisati vse prejemke in izdatke dotičnega poslovnega leta do vštetega 31. decembra. Z blagajniškim dnevnikom je urediti tudi razdelnika prejemkov in izdatkov, ker še le na podlagi teh je mogoče promet pravilno razvrstiti. V razdelnik prejemkov je vpisati v prvi stolpec dan, v drugi zaporedno tekočo številko. Ta dva vpisa se morata vjemati z onim v blagajniškem dnevniku. V tretji stolpec se vpišejo oni zneski, katere so člani vplačali na račun deležev, v četrti od članov vplačana vpisnina, v peti sprejeta posojila in v šesti prejemki za blago. Ostanejo še trije prazni stolpci; v te se vpišejo izredni prejemki, bodisi kaka podpora, povrnjeni izdatki, prehodni zneski, morebitni upravni prispevki i. t. d. V zadnji (deseti) stolpec, pa se vpišejo skupni prejemki dotičnega dneva. V razdelnik izdatkov je vpisati v prvi in drugi stolpec dan oziroma zaporedno številko. Kakor pri razdelniku prejemkov tako se morata tudi tukaj ta dva vpisa vjemati z onim v blagajniškem dnevniku. V tretji stolpec se vpišejo članom vrnjeni deleži, v četrti vrnjeno posojilo, v peti izdatki za blago, v šesti izdatki za voznino od blaga, v sedmi izdatki za užitnino, ali če zadruga te ne plačuje, porabi se lahko ta stolpec za kak drug izdatek, kateri nima lastnega stolpca. V osmi in deveti stolpec se vpišejo zneski, kateri so se izdali za nakup nepremičnega oziroma premičnega inventarja, v deseti plačani davki in pristojbine, v enajsti razni upravni stroški, v dvanajsti in trinajsti plačane obresti od deležev oziroma izposojil in v štirinajsti plače uslužbencev. V naslednje tri prazne stolpce se vpišejo izredni izdatki n. pr. morebitne nagrade, prehodni zneski i. t. d. in v zadnji (osemnajsti) stolpec, izdatki dotičnega dne. Ako se razdelnika sproti vodita in ko-nečna svota prejšnjih mesecev h kouečni svoti tekočega meseca pripiše, tako da ima zadruga konec vsakega meseca razviden promet za tisti mesec in za celo leto dotič-nega poslovnega leta, potem je tako postopanje pravilno in ni potreba koncem leta sestavljati rekapitulacije. Ako pa zadruga ne pripisuje konečne svote prejšnjih mesecev h konečni svoti tekočega meseca, mora napraviti rekapitulacijo, ko je mesec december zaključen. Rekapitulacija ali ponavljanje se napravi na ta način, da se vpišejo konečne svote vsakega meseca (pričenši z januarjem in končavši z decembrom) v dotični stolpec, posamezni stolpci se seštejejo in ti vsi morajo dati isti znesek, kakor zadnji stolpec sam. Ako se skupni zneski vseh z onim zadnjega stolpca ne vjemajo, potem se je vrinila pomota in razdelnika se smeta šele zaključiti, ko se je pomota našla. Pripomniti je še to, da se morata deseti stolpec „davki in pristojbine“, in enajsti stolpec „upravni stroški“ v razdelniku izdatkov podrobno navesti n. pr. v stolpcu „davki in pristojbine“ je vpisana skupna svota K 84-50, s to svoto pa se je plačal zemljiški in pridobninski davek in neposredne pristojbine, tedaj se razdeli tako-le: zemljiški davek .... K 16-— pridobninski davek . . „ 88-— neposredne pristojbine . „ —'50 V stolpcu „Upravni stroški“ pa je vpisana skupna svota K 249-20, katera se razdeli sledeče: dnine K 120'-- pisarniške potrebščine . V 30-80 poštnine in brzojavi . . V 25-60 kurjava in razsvetljava 60"— najemnina 1? 240-— potnine 17 50-— zavarovalnina 11 14-30 bolniška blagajna . . . 11 8*50 itd. Ta razdelitev davkov in upravnih stroš- kov je pa vsled tega potrebna, ker jo zahtevajo davčne oblasti in ako se takoj pri zaključku knjig in sestave bilance ne napravi, se mora napraviti pozneje, ko se računi davčni oblasti predložijo. Ko je v blagajniškem dnevniku iri v razdelnikib vse vknjiženo, event. pomote najdene in popravljene, rekapitulacija napravljena in gotovina prejšnjega leta med prejemke prišteta, se vse tri knjige zaključijo in razlika med prejemki in izdatki, katera mora biti v dnevniku in razdelnikib enaka, je gotovina koncem dotičnega poslovnega leta. Na podlagi teh podatkov, ako so točno napravljeni, je sestava računskega zaključka lahka. Te podatke naj pošljejo Zadružni zvezi one zadruge, katere želijo, da se jim sestavi računski zaključek in bilanca v Ljubljani. Onim zadrugam, katere pri sestavi računskega zaključka ne potrebujejo pomoči od Zadružne zveze, pa naj služijo sledeča navodila. Najprvo je sestaviti denarni promet na podlagi blagajniških razdelnikov, ki naj obsega vse prejemke in izdatke v poslovnem letu To delo je prav lahko, ker je itak vse iz razdelnika razvidno. V prometu naj se navedejo davki in upravni stroški razdeljeno, kakor že prej omenjeno. III. Bilanca. Na to se sestavi bilanca na podlagi denarnega prometa, bilance iz prejšnjega poslovnega leta in inventure iz tekočega leta. Med aktive je staviti v bilanco: gotovino, vrednost blaga, vrednost nepremičnega in premičnega inventarja, terjatve na blagu, morebitni naloženi denar in njega obresti, predplačano najemnino, deleže, katere ima zadruga pri enem ali drugem zavodu i. t. d. Ako so iz prometa razvidni prehodni zneski in ako se je pre hodnih zneskov več izdalo kakor sprejelo ali pa nasprotno, tedaj tvori razlika v prvem slučaju aktivni, v drugem pa pasivni bilančni objekt in je ta tudi staviti v bilanci. Med pasiva je staviti: deleže, dolžne obresti istih, izposojila, dolžne obresti istih, dolg na blagu, dolg na inventarju, dolg na najemnini, sploh vse dolgove, ki jih zadruga ima 31. decembra. Poleg tega je staviti med pasiva tudi rezervni zaklad in eventualno njega obresti, ter prehodni znesek, ako se iz prometa vidi, da se je prehodnih zneskov več sprejelo, kakor izdalo. Ko se je to vse postavilo v bilanco, se aktiva in pasiva seštejejo. Ako so aktiva večja, kakor pasiva tvori razlika čisti dobiček, kateri se postavi med pasiva, v nasprotnem slučaju pomenja razlika zgubo, ki se postavi med aktiva, tako da sta končni svoti aktiv in pasiv jednaki. IV. Račun zgube in dobiček. Pri sestavljanju prometa in bilance je treba strogo paziti na to, kaj je v enem ali drugem dobiček ali zguba za dotično polovno leto, ko se dela račun, da se sestavi pravilen račun zgube in dobička. V dobiček spadajo obresti naloženega denarja, ki so narasle za dotično poslovno leto, od članov vplačane vpisnine, predpla-čana najemnina, morebitna podpora, upravni prispevki i. t. d. Zlasti pa spada v dobiček tudi blagovni ali kosmati dobiček, kateri se izračuna na sledeči način: Najprvo se seštejejo postavke iz bilance prejšnjega poslovnega leta: Dolg na blagu............... iz bilance tekočega poslovnega leta: Vrednost blaga.............. Terjatve na blagu........... iz denarnega prometa: Prejemki za blago........... Potem se seštejejo postavke iz bilance prejšnjega poslovnega leta: Vrednost blaga.............. Terjatve na blagu........... iz bilance tekočega poslovnega leta: Dolg na blagu.................. iz denarnega prometa: Izdatki za blago............... Ta svota se odšteje od prve svote in razlika je kosmati dobiček. V zgubo pa spadajo plačane voznine, užitnine, davki, upravni stroški (tukaj jih ni potreba razdeliti), za dotično poslovno leto plačane in dolžne obresti od deležev izposojil in rezervnega zaklada, če se ta obrestuje, dolžna najemnina, morebitne nagrade, odpisi pri inventarju i. t. d. Ako je račun zgube in dobička pravilno sestavljen, se mora v njem pokazati ista razlika, kakor pri bilanci in ta se postavi če je dobiček, pod zgubo, če je zguba, pa pod dobiček, da sta kakor pri bilanci, tako tudi tukaj končni svoti jednaki. Predstojeća navodila so kratka, vendar popolnoma zadostujejo za pravilno sestavo računskega zaključka in bilance. Ako se bodo p. n. članice po teh navodilih ravnale, bo sestava računov lahko delo njim in Zvezi. Kramaršič. 0 zadrugarstvu. Dvije glavne gospodarske grane, koje imadu otok Krk ekonomski podignuti, jesu vinogradarstvo i živinogojstvo, o čemu ćete čuti drugih posebice govoriti. A1 i te dvije važne grane, hoće li doći do potpunog uspjeha, treba da se naslone na zadrugarstvo. Već samo vinogradarstvo pruža nam široko polje za ustroj raznovrsnih zadruga. Vidio sam Puntare kako idu po sajmovima sa nekoliko stotina cijepljenih loza, da ih prodadu, što je skopčano sa raznim troškovima i sa gubitkom vremena. Kad bi se pak ustrojila trsovna zadruga, kao što v već ima jedna takova u doljnjoj Štajerskoj, tad bi ona mogla skupno za sve svoje članove cijepljene loze prodavati i kad bi ona oglasila svoju firmu, svatko bi se u potrebi znao kamo obratiti, da takovih loza kupi. Tako isto ide sada svaki pojedinac sam na Rijeku ili kamo drugamo svoje stolno grožđe, a i ono za most, prodavati; što je opet skopčano sa gubitkom vremena i raznim drugim potrošcima, dočim da se ustroji zadruga, koja bi to u velike prodavala za sve svoje članove, išlo bi to mnogo lakše, sa manje truda i troška, a po tom sa više dobitka. Od osobite bi pak važnosti bila u svakom mjestu vinarska zadruga. Umjesto da svaki pravi vino po staru, po domaću, u slabim konobama, sa slabim sudjem itd., koje pak u trgovini ima slabu cijenu i slabu prodju, jer slabo pripravno, zadruga bi preuzela sve groždje od svojih članova, a izučeni bi vinar po svim pravilima umnoga konobarstva dalje s njime baratao. Seljak bi se oslobodio posla i brige kamo će sa vinom, i straha da mu se ne pokvari, dočim bi se u zadrugi dobro pripravljeno vino lahko prodalo i bolje unovčilo. Izvadio troškove, koji bi bili u skupu mnogo manji nego li od svakog pojedinca, sve ostale dobljene novce podijelilo bi se med zadrugare poleg količine grozdja, što bi ga u zadrugu donio. Gdje se nebi hćelo ustrojiti vinarsku zadrugu, moglo bi se barem ustrojiti konobarsku zadrugu, kamo bi svaki seljak donašao vino, što ga je sam pripravio, a zadruga bi ga dalje skupno razpečavala. Po svijetu ima već prilično i vinarskih i konobarskih zadruga, koje sve, samo kad su dobro upravljane, dobro napreduju, pak zašto se nebi i mi za njima poveli? Ima već dapače i zadružnih krčama, koje prodaju dobro i nepotvoreno vino samo zadrugarima, al do najveće mjere od pol litre. I tako umjesto da se ljudi truju kojekakvim otrovom i da se opijaju, mogu se doći u tu zadružnu krčmu zabaviti trezno i razborito, uz posve nisku cienu, jer tu se ne ide za dobitkom. Mnogomu će se ove stvari činiti možda šmiješnima i za naše strane ne provedivima, al ja velim, da ono što se može po svijetu, da se može i kod nas učiniti i vas bih svih uvrijedio, kad bih kazao, da ste vi možda glupji od ostalih seljaka, što ni najmanje niste, nego samo još ne dobro zagrijani za zadružnu ideju. I o živinogojstvu ima po svijetu raznih zadruga, koje bi mi morali nasljedovati, jer kako ćete posebice čuti, živinogojstvo bi se kod nas, uz trs najbolje isplatilo. U svakoj općini morala bi biti jedna takova zadruga za uzgoj volova i krava dobre pasmine, koja bi držala shodne k tomu bikove za naskok. I zadruga za prodavanje živine nebi bila na odmet, da se pri tom ne koriste pojedini preprodavaoci, koje od našega seljaka živo dosta jeftino kupe, a oni skupo preprodavaju na Rijeci, već da sav taj dobitak ostane seljaku kad bi zadruga u velike izravno to živo prodavala. To bi bilo osobito važno za prodaju janjaca, telaca, a i istih volova. U nekim mjestima, kao što su Dubašnica, Dobrinj i Omišalj, doći će sjegurno prije ili kasnije do toga, da bi se tu izvrsno isplaćivalo gojenje krava muzara dobre pasmine, a tad će biti neophodno mužno da se ustroji mljekarsku zadrugu, koja će se skrbiti, da to mlijeko pošalje na bliža tržišta: Rijeku, Opatiju ili Crikvenicu. Dan današnji, gdje seljak ne može sa stalnošću računati na nijedan dohodak iz svoga zemljišta, jer dodju li kakve elementarne nepogode, može mu sve propasti, to se on mora prihvatiti i nečega stalnoga, što će mu redoviti dohodak donašati, a to je jedino mlijekarstvo. To vam mogu najbolje posvjedočiti oni, koji već danas kakvu kravicu imadu, te ako je ova i slaba mljekara, to im dosta kroz godinu donese. Prava je sramota za naša seljačka mjesta, što još nemamo dostatno mlijeka ni za kod kuće. U nekim općinama počeli su se bolje baviti sa svinjarstvom, što je sve lijepo i dobro, dok je jos dosta ljudi, koji iraadu potrebu te svinje kod kuće kupovati i dok su gornji krajevi (hrvatsko Primorje) radi bolesti zatvoreni, al kad toga bude nešto vise, da kupce svaki pojedinac sam ne traži, to sve može obaviti svinjarska zadruga za svih ukupno. Već bi i danas takve zadruge dobro djelovale u nekim mjestima, osobito za držanje dobrog neriza. Zato ljudi na posao! U nekim općinama goji se i dosta ovaca, al te su s jedne strane slabe pasmine, s druge su slabo hranjene i svaki ih mora za se posebice pasti. Da se pak ustroji ovčarsku zadrugu, ova bi mogla držati dobre praze za naskok, mogla bi uzeti zajedničke pašnjake u najam, osobito kroz zimu, mogla bi naći jednog ili više pastira za nadgledanje ovih ovaca, umjesto da toliki vrijeme gube, mogla bi uopće dosta dobra činiti. Nije li tako? U Omišlju drže četiri zanatlije zajednički pčele, koje krasno uspjevaju, da se pak ustroje u pojedinim mjestima pčelarske zadruge išlo bi to mnogo bolje, tim više što je naš otok za pčelarstvo posve shodan, što najbolje svjedoče starinski uli, koji su se nekada u velike držali, a što je žalibože u poslednje vrijeme skoro sasma prestalo. To bi bio kao muzgredni dobitak, za ono malo radnje što ga taj posao zahtjeva, izvrsno nagradjen, osobito kad bi se uvelo racionalno pčelarenje sa pomičnim saćem. Akoprem to ne bi spadalo u živino-gojske zadruge, ipak ću pri ovom spomenuti i ribarske zadruge, koje bi mogle svim našim mjestima na otoku velike koristi do-nijesti. Bog nas je postavio usred mora, na otok, koje obiluje svakojakom ribom, a ipak se ne znamo time okoristiti. Kod nas se skoro ne može ni govoriti o ribarima od zanata, a o svim potrebnim ribarskim spravama niti se ne govori. Da se pak otvore ribarske zadruge, one bi skupno nabavile sve potrebne ribarske sprave, one bi ribu otpremale na trg, one bi ju solile i tako donašale mnogo više jjkoristil u ^ribarstvu, nego li ono baca sada. Skopčano sa živinogojnim zadrugama, mogle bi se uvesti i takozvane zadruge za pašnjake i za uzgoj krmnih bilina. Te bi zadruge mogle poboljšati opstojeće pašnjake ili provesti takozvanu meljoraciju. Na našim pašnjacima nikada se ne gnoji, jer to bi neki smatrali za smrtni grijeh i stoga je uvijek manje trave na njima, a kad bi zadruge preuzele takve pašnjake u najam za svoje zadrugare, mogle bi ih u velike poboljšati. Neke općine, kao što su Omišalj i Dobrinj, imadu u „Lugu“ velike sjenokoše, koje usljed nikakvog gnojenja, već malo sijena davajii, pak da to preuzmu ovakve zadruge, moglo bi se proizvod sijena sje-gurno podvostručiti. Osobito to stavljam na srce dotičnim općinarima, da to provedu sada, kad se počelo prosušivati omišaljsko jezero, a time zajedno i „Lugove“. I druge poljske proizvode, koje našemu seljaku nešto obilnije radjaju, te za koje mora svaki pojedinac kupca tražiti, moglo bi se skupno prodavati putem zadruga. Tako u Puntu raste obilnije buhač i ulje, u Baški rajčice i krastavci, u Vrbniku repa, u Dobrinju kojegod godine jabuke, u Du-bašnici drva i ulje. po cijelom pak otoku smokve. Da se zato ustroje odnosne zadruge, kako se to po svijetu dogadja, bilo bi to od nemale koristi. Da spomenem samo po-midorsku zadrugu, koju bi se moglo u Baški ustrojiti. U vrijeme zrelosti rajčica (pomi-dora) vidiš svaki dan po pune parobrode Bašćana, gdje sa nekoliko košara tih po-midora putuju na Rijeku, da ih prodadu. Nešto za put, nešto za hranu, većina utr-ženog novca ode, dočim da to preuzme zadruga, svih tih troškova bilo bi mnogo manje. Zadruga bi mogla osim toga preuzeti i konserviranje istih, što bi opet bilo od nemale koristi. - 377 — Ako vam spomenem, da su se po svijetu raširile dosta jajačke zadruge, koje od svojih članova pobiraju jaja, pak u veliko raspošilju napred, tada mislim, da ćete najbolje razumjeti, kako se je zadružni dub već po svijetu raširio i na malene stvari. Dao dobri Bog, da se to i kod nas dogodi. Općenito ćutimo pomanjkanje radnika, usljed seljenja u Ameriku i radi toga mnogi težački poslovi zaostaju ili se pak površno obavljaju, samo da je opravio, kako bi se reklo. Osim toga težačka je radnja u velike poskupila. Radi toga da se nadomjesti te manjkaj uće težake, morati će se u većoj mjeri nego li do sada upotrebljavati strojeve. Pojedinci pak ne mogu toga sami učiniti, jer ili nemaju dostatno sredstava ili se stroj rabi samo za kratko doba, pak se nebi isplatio. Tu nam dolazi opet u pomoć zadruga, da nabavlja za pojedina sela ili općine potrebite strojeve i da ih daje članovima na uporabu uz malenu oštetu, kojom se plaćaju kamati i amortizira nabavnu glavnicu. Radnja sa strojevima je brža, bolja i jeftinija i neodvisna od upliva vremena, stoga se osobito preporuča. Izmedju tih strojeva vrijedno je spomenuti za naše strane mlatilnici!, brane, rala, preše za mast, mlinove, vage za živino i t. d. Za tjeranje strojeva preporuča se motore na benzin, što zadružno sve malo stoji. Da spomenem samo mali primjer u tomu. U Dobrinju nisu do pred 2 godine nikada imali mlatilnice. Jedan privatnik usudio se sa velikim strahom kupiti jednu od druge ruke i u vrijeme žetve imao je toliko posla, da ju je sjegurno već prve godine isplatio. Već prije učinio je to jedan u Omišlju i sad je nabavio i motor za okretanje iste, pošto mu to više nosi. _____ I tako sam vam, dragi moji seljaci, u kratko spomenuo najvažnije zadruge, koje bi se mogle kod nas zavesti. Promišljajte o tomu kod kuće bolje, pak što vam se činio shodno, da bi se moglo kod nas zavesti, nek vas se nekolicina dogovori, nek zapita pravila, koje mora svaka zadruga imati, a koje će vam rado i badavno izraditi „Zadružna Zveza u Ljubljani“, pak pozovite glavnu skupštinu, gdje će se ta pravila pročitati i odobriti, zatim poslati na potvrdjenje i zadruga je učinjena. Ne mari ako vas izpočetka i ne bude veliki broj u zadrugu pristupio, dosta da pristupe uvi-djavniji, a drugi će već kad vide korist kasnije doći. Mi ne smijemo za drugima zaostati, jer svaki koji danas u općem napretku zaostane, taj propada. Zadrugarstvo voljna je i vlada potpomagati, samo treba da se maknemo. Dok vam najljepše zahvaljujem na utrpljivpsti, kojom ste ovo moje razlaganje slušali, želim, da ove moje riječi o zadru-garstvu padu na plodno tlo, te da donesu čim obilnijega ploda i u to ime kličem: Cvalo zadrugarstvo! Oliranenje jajec. Vsako jesen in zimo pride čas, da primanjkuje jajec vsepovsod, kar povzroča v gospodinjstvu mnogo neprilik, deloma pa draginjo jajec v tem času. Jeseni se golijo stare kokoši in pi*enehajo z nesenjem za 2 do 3 mesece. V tem času nese kaka stara kokoš le izjemoma, navezani smo le na jajca jarc, katere smo si zgodaj spomladi zredili in katere dosežejo na zimo spolno zrelost. Začetkom decembra pa že prično nesti kokoši, ki jih imenujemo zimske jajčarice. Teh lastnosti pa nima vsaka kokoš in vsako pleme. Ako je kokoš huda za kločenje, nese že pozimi, ker jo sili narava k temu, da bi prej začela valiti. Tudi one kokoši, ki so poletu valile, neso jajca pozimi; kar so zamudile poleti, nadomeste pozimi, kajti kar je v naravi pripravljenega, mora na dan. Veliko pa vpliva mraz na nošenje jajec. Ob gorkih dnevih neso še; ko pa nastopi hud mraz prenehajo nesti. Tu se da pomagati edinole z gorkim hlevom, s kuhano hrano in gorko vodo. Skrbeti je tudi za nadomestilo animalične hrane, ki je po zimi ne dobe, namreč črvov, ličink, hroščev itd. To animalično hrano jim primešamo med kuhano jed. Vendar pa nikakor ne dosežemo toliko jajec, kolikor jih potrebujemo pozimi. Ker pa se dvigne cena jajcem, kakor n. pr. letos na 12 do 16 vinarjev, je za konsumenta hudo, ker jih mora drago plačevati, neljubo pa je tudi producentom, ker bi jih radi postavili na trg in skupili lepe kronice zanje, pa jili nima toliko kakor bi jih rad. Te okoliščine pogosto zapeljejo posamezne gospodinje in prekupovalke, da poletu nanesena jajca shranijo in jih postavijo novembra na trg, ko so najdražja. Vmes pa poseže tržni nadzornik, ker imajo jajca deloma premalo specifične teže vsled izhlapevanja in izsušenja, deloma so pa že pokvarjena. Nasledek temu je občutna škoda in kazen. Kaj pa je vzrok, da se jajca pokravijo ? Govoril sem že o tem, da ima jajčina lupina mnogo luknjic, po katerih dobi mlado življenje pred izvaljenjem potrebnega zraka. Ravno ta luknjičavost je povod, da se jajca pokvarijo. Skozi luknjice prodira v jajce zrak, ki razkroji notranjost; razkrojena vsebina pa je pokvarjena in nerabna. Iz tega sledi, da se ohrani notranjost jajca le tedaj nepokvarjena, ako preprečimo pristop zraka skozi lupino v jajce. Največkrat so hranili, ali kakor pravimo konservirali jajca v apneni vodi. Apno luknjice res zalije in zamaže ter zabrani pristop zraka. Toda ta način konserviranja ima jako slabe posledice. Res, da se razkroje-vanje notranjosti prepreči, a jajce se navzame tako apnenega okusa, da niti za kuhinjsko uporabo ni posebno dobro. Da bi tako jajce servirali, mehko ali trdo kuhano, ocvrto ali drugače prirejeno na mizo, še misliti ni. V kuhnji porabljeno pokvari okus zakuhani juhi. Ta način konserviranja ne moremo priporočati nikakor ne. Drugi zopet zavijejo jajca dobro v dvojen, trojen, snažen papir in jih shranijo na suhem prostoru, kjer ne zmrzuje. Na ta način se jajca ohranijo pač nekaj časa zdrava in okusna. Vkljub temu pa izblapevajo in vsled izsuševanja izgube na specifični teži. Ta ne-dostatek pa poznajo tržni nadzorniki in napravljajo producentom lahko mnogo neprilik in kaznovanj. Mnoge gospodinje shranijo jajca v suhem žitu, rezanici, v plevah in otrobih. Ob sebi umevno, da ne smejo te reči imeti nikakega duha, sicer se ga jajca navzamejo. Kar se pa tiče trpežnosti tako shranjenih jajec, jih ne obvarujemo dalj časa, kakor one v papir zavite, ker izhlapevanja nismo preprečili. Ohranimo pa jajca še bolje, ako jih z raztopljenim arabskim gumijem, z vazelinom ali z svinjsko mastjo zdrgnemo, ker na ta način luknjice zamažemo in zabranimo zraku pristop v notranjost. Izmed teh sredstev je vazelin najbolj priporočljiv. Preduo jih namažemo, jih pa skrbno osnažimo vsake nesnage. Vsa ta navedena sredstva pa še niso zadovoljila perutninarjev. Zveza nemških perutninarskih društev je razpisala nagrado za najboljše sredstvo za konserviranje jajec. Izmed vseh nasvetovanih in vposlanih sredstev se je najboljše obneslo konserviranje jajec z vodnim steklom. Vodno steklo se dobi v vsaki lekarni in drogeriji po 60 vinarjev liter. Način tega konserviranja je zelo priprost. Delamo pa tako-le: Jajca, ki morajo biti sveža, skrbno omijemo in jih vložimo v lončen pisker. Ta naj bo pa počinjen, sirova lončevina, takozvani svinjski piskri niso dobri. Potem pa zavremo vodo in jo zopet ohladimo. Vodi — 379 pa primešamo 1 liter vodnega stekla na 10 litrov vode. Vzamemo pa lahko 1 četrt litra vodnega stekla in 10 četrtink vode, če rabimo manj tekočine. To pa dobro pre- v mešamo in vlijemo na jajca. Ce dobimo novih in svežih jajec, jih vlagamo dalje v pisker. Jajca pa moramo shraniti na prostoru, kjer ne zmrzuje. Tako shranjena jajca se obdrže več mesecev dobra in nepokvarjena in so za kuhinjsko vporabo popolnoma dobra. (-e pa jajca kuhamo, jim pa z debelo šivanko prebodemo lupino pred kuhanjem, da ne popokajo. V zadnjem času so iznašli več kemičnih sredstev za konserviranje jajec. Izmed vseh pa se je najbolj obnesla iznajdba Roberta Schultz iz Runtzendorf, okraj Marienberg, katero je spravil v trgovino pod imenom „antisabrolin“. To sredstvo za konserviranje jajec se lahko uporablja na dva načina. Manjšo množino konserviramo, ako s tem mazilom zdrgnemo jajca in tako namazana shranimo suha na primernem prostoru. Za večjo množino jajec pa je priporočati raztopljen antisabrolin, kamor vložimo jajca. Cena je sledeča: Porcija za 2500 jajec velja 4 K 70 h, 2 porciji 8 K 80 h, 3 porcije pa 11 K 80 h. Mala porcija za 800 jajec velja pa 1 K 75 h, tedaj velja konserviranje 5 jajec približno 1 vinar. Antisabrolin kot mazilo za suho konserviranje pa stane za 400 jajec 1 K 75 h. Konserviranje tedaj ni drago in se prav dobro izplača. Najboljše pa je. ako naše gospodinje skrbe za zimska jajca s skrbnim odbiranjem zimskih jajčaric, s pravilno in modro krmo in z gorkim ležiščem v mrzlem času. Najboljša so vsekakor sveža jajca in se tudi najlažje in najdražje prodajo. Zupan. Mali pedec. Mali pedec (Cheimatobia brumata, nemško : der kleine Frostspanner) je našemu sadju jako nevaren, ker povzroča na njem silno škodo. Z ozirom na njegovo pogubo-nosno delovanje mu posvečamo premalo, odnosno prav nikake pozornosti. Ako pa hočemo škodljivca spoznati, treba je zasledovati njegovo življenje in razmnoževanje ; le potem mu je mogoče stopiti na prste in ga vspešno zatirati. Samec in samica se razlikujeta po svoji podobi prav močno. Samec je popolen, srednje velik metulj s svetlorjavimi in rdečkasto spreminjajočimi se krili. Samica pa po vnan-josti niti metulju podobna ni. Spoznamo jo po dolgih, belih tipalnicah, kril nima razvitih, pač pa ima namesto kril dva rumen-kastobela nastavka, ki pa ji ne dasta usposobljenosti za letanje. Nemško ime „Frostspanner“ je dobil od tod, ker leta samec v mrzlih zimskih večerih od oktobra do božiča po sadovnjakih, ob živih mejah in tudi ob gozdu. To so namreč samo samci, samice pa kakor smo rekli, letati ne morejo. Tega škodljivega metulja vidimo večkrat na tisoče skupaj. Ko je samica oplojena, mora splezati na drevo, da tam odloži 200—300 jajčec po mladikah. Na drevo splezati more le po deblu. Iz jajčec se izvale gole gosenice, ki razjedajo listje in cvetne popke, da celo droben in nežen sad ni varen pred njihovo požrešnostjo. Sadjerejci se čudijo temu pojavu, ker drevje ne rodi, dasi so bili cvetni popki prav dobro razviti in je bilo pričakovati sadja. Ne vedoč, da jim je pedčeva gosenica napravila to občutno škodo, so razočarani nad nevspehom, ogibljejo to in ono, pripisujejo krivdo raznim vetrovom, slabi letini i. t. d. Gosenico tega metulja poznamo po tem, da dela premikaje se dalje, visoko vzbočen hrbet, na kar se sprednji konec vspne naprej. Njeno premikanje je ravno tako, kot bi kedo meril z roko na ped dolgost raznih teles. Vsled te enakosti je dobil metulj slovensko ime pedec. Samca loviti in zatirati je nemogoče. Loviti samice po tleh bi bilo tudi počasno in nehvaležno delo. Ne preostaja nam dru-zega nego loviti ta mrčes na umeten, pa jako preprost način. To delo je že oktobra meseca izvršiti. Ako so jajca že iznesena na veji je prepozno. Rekli smo, da zamore priti samica le plezaje po deblu na drevo. Pristop na drevo je samici zabraniti, pa je sadje rešeno. V dosego tega namena privežemo z žico ali še bolje s trakom ali motvozom na spodnjem in zgornjem koncu 20 cm širok pas iz papirja v višini 1 m 20 cwt od tal in to tako trdo, da samica ne more pod pasom nadaljevati plezanje na drevo. Ta papirnati pas je krog in krog namazati z limom, ki je skuhan nalašč za gosenice, v širokosti 15 cm. Na gozdnih drevesih namažemo lim lahko kar na lub, ker je to drevje toliko utrjeno, da mu lim ne škoduje. Na sadnem drevju pa ima mazanje na lub slabe posledice, ker je to občutliveje od gozdnega drevja. Lim prodre v lub, zamaši luknjice na lubu, lub postane trd in zavira vsled tega kroženje soka. Lim pa ima več drugih škodljivih snovi, ki prodro do kambija pod lu-bom, da celo do lesa, kar učinkuje na lub tako, da se ta posuši, včasih pa tudi drevo samo. Samica pleza na drevo in ko ne more pod papirnatim pasom, mora čez pas dalje kjer pa na limu obtiči in pogine. Paziti pa je na kvaliteto lima, ker ta pogosto ne stori svoje dolžnosti. Lim za gosenice ponujajo razne firme v zelo različnih cenah in sicer od 50 h do 1 K 20 h, vsled česar je tudi vspeh različen. Lim nekaterih tovarn lovi le kakih 14 dni, potem pa izgubi moč, drugi pa je zopet pretanek in odteče raz pas prehitro. Najboljši in preizskušeni lim kuhati firmi Eckes-Landenburg in Brünig Fichtenau. Za papirnat pas vzamemo sladkorjev papir. Višnjev je pregladek in vsled tega neraben, če tudi je po ceni. Imenovani firmi imata tudi papir v zalogi. Isto tako je sadnemu drevju škodljiv tudi veliki pedec, ki uničuje ravno tako sadno drevje. Najboljši pripomočki pri zatiranju škodljivega mrčesa so naše drobne ptice. Čuvajmo jih in vabimo jih v sadovnjake z valilniki in z zimskim krmljenjem. Poplačale nam bodo poletu stotero naš trud in male stroške. Zupan. Vestnik Zadružne Zveze. Letopis Zadružne Zveze v Ljubljani za 1. 1907 in 1908 je dotiskan in se bo začel te dni članicam razpošiljati. Kdor se hoče prepričati o velikanskem napredku, ki so ga dosegle naše zadruge, zlasti hranilnice in posojilnice, naj vzame v roko to delo. Ne bo mu žal. Videl bo sicer veličastno stavbo zadružnega gibanja pred seboj samo v številkah, ali te številke so take, da imponirajo'. Upamo zato, da bo knjiga razveselila vsakega pravega zadrugarja in da bo po svoje pripomogla, da se zadružna misel med Slovenci še bolj okrepi in utrdi. Okrožno zadružno zborovanje za zadruge v spodnjem delu Koroške se bode vršilo v pon-deljek dne 5. decembra t. 1. ob pol enih popoldne v Narodnem domu v Velikovcu. Na dnevnem redu bodo važne in zanimive točke, vsled česar je želeti, da se zadruge, ki so te dni dobile povabila, kakor tudi drugi prijatelji in pospeševatelji slovenskega zadružništva iz spodnje Koroške udeležijo tega shoda v velikem številu. Pri tej priliki se bode ustanovilo tudi prvo koroško zadružno okrožje in se bode izvolil odbor ter določil pravilnik. Temu okrožju, ki bode imelo svoj sedež v Velikovcu, bodeta v kratkem sledili še dve drugi in sicer eno v Celovcu, drugo v Beljaku. Nove članice. V članstvo Zadružne Zveze v Ljubljani sta bili sprejeti zadrugi: Kranj, kmetijsko društvo za Kranj in okolico. Črnomelj, Ljudska hranilnica in posojilnica. — 381 Zadružni pregled. Noto zadruge. Tekom meseca oktobra 1.1. so bile v zadružni register vpisane sledeče nove jugoslovanske zadruge: Na Kranjskem: Črnomelj (okrožno sodišče Rudolfovo), Ljudska hranilnica in posojilnica, r. z. z n. z. Dobračevo (dež. sod. Ljubljana), Gospodarska zadruga v Žireh, r. z. z o. z. Kamnik (dež. sod. Ljubljana), Kmetijsko društvo za Kamnik in okolico, r. z. z o. z. Ambrus (okrož. sod. Rudolfovo), Živinorejska in svinjerejska zadruga v Ambrusu, r. z. z o. p. Šmarjeta (okrož. sod. Rudolfovo), Živinorejska zadruga v Šmarjeti, r. z. z o. p. Na Štajerskem: Griže (okrož. sod. Celje), Kmečka hranilnica in posojilnica v Grižah, r. z. z n. z. Na Koroškem: Št eben (dež. sod. Celovec), Hranilnica in posojilnica v Štebnu pri Beljaku, r. z. z n. z. Na Primorskem: Koper (dež. sod. Trst), Gospodarska zadruga v Kopru, r. z. z o. z. Baška (okrožno sod. Rovinj), Hrvatsko češko morsko i klimatično kupalište Baška, r. z. s o. j. Omišalj (okrož. sod. Rovinj), Ribarska zadruga, r. z. n. o. j. za mjesto Omišalj. Opatija (dež. sod. Trst), Ribarska zadruga u Opatiji, r. z. n. o. j. Cres (okrožno sod. Rovinj), Gospodarsko trgovačko društvo u Cresu, r. z. s o. j. V D al mac ij i: Oton (okrož. sod. Šibenik), Srpska zemljoradnička zadruga u Otonu, Dalmacija, p. u. s n. j. Zveza srbskih pridobitnih zadrug v Primorju s sedežem v Duhovniku je dne 30. junija 1910 štela 40 zadrug, med njimi 29 rajf-ajznovk, 8 šulcejevk in 3 produktivne. Srbsko zadružništvo se je zadnje čase imelo boriti z velikimi težavami, ker je suša v 1. 1908 in 1909 učinkovala tudi na zadružno gibanje in ker je priprosto ljudstvo še močno neizobraženo. Od 1310 članov, katere so imele poljedelske zadruge, je bilo pismenih ljudij samo 667, t. j. 51°/o in je med temi vštetih 30 duhovnikov in 19 učiteljev, ki so sodelovali pri kmetijskih zadrugah Za nepismene zadružnike sta dve za- drugi priredili analfabetske tečaje, katere je dovršilo 16 oseb. Vsled tega se kmetijske zadruge ne morejo povoljno razvijati. Vseh 29 rajfajznovk je imelo le K 106.876 hranilnih vlog, 8 šulcejevk pa K 2,463.270; deleži so znašali pri rajfajznovkah K 37.667 (pri šulce-jevkah K 432.495), rezervni zakladi pri rajfajznovkah K 10169 (pri šulcejevkah K 75.750), čisti dobiček pri prvih K 1547, pri drugih K 57.088. Rajfajznovke so imele koncem 1, 1909 razposojenega denarja pri članih K 204.799 na osebno poroštvo in K 2.476 na vknjižbe. Zaostale obresti so znašale pri njih K 5.337. Nov revizijski zakon. Vlada pripravlja nov načrt zakona, s katerim se namerava uvesti strožje nadzorstvo nad samopomočnimi zadrugami. Vzrok tej izpremembi je iskati v tem, ker so revizije v smislu zakona z dne 10. junija 1903 pomanjkljive osobito zaradi tega, ker se nekatere zadruge ne zmenijo za revizorjeve opomine. V zadrugah, v katerih se je pojavil nered, so bile tudi izvršene revizije, pri katerih je revizor grajal napake, toda dostikrat ostane vse pri starem. Cesto se ves trud revizorjev razbije ob malomarnosti in zanikrnosti članov in zadruginih činiteljev. Revizorjeva moč bo po novem zakonu razširjena. Zveza kmetijskih zadrug na Štajerskem v Gradcu je bila ustanovljena pred 10 leti. Pri ustanovitvi ji je pristopilo 106 rajfajznovk, ob koncu svojega prvega poslovnega leta je štela že 179 včlanjenih zadrug, med njimi 156 rajfajznovk. Koncem lanskega leta je bilo v zvezi združenih 272 rajfajznovk in 70 drugih zadrug — med njimi tudi nekaj slovenskih. Članice so imele pri zvezi ob koncu lanskega leta naloženih 9,673.485 K, dočim je stanje njenih posojil znašalo K 3,678.306. Njen rezervni zaklad znaša K 130.656. Denarnega prometa je zveza imela K 67,267.900. Poljsko zadružništvo na Poznanjskcm je zadela velika izguba. Nagle smrti je umrl prelat in kanonik Wawrzyniak, ki je skozi dolgo dobo 25 let modro in previdno vodil poljsko zadružno organizacijo na Poznanjskem. Bil je silno delaven, vsak Poljak je govoril o njem s spoštovanjem in občudovanjem. In res, kar je on v težavnih razmerah ustvaril po-znanjskim Poljakom, je občudovanja vredno delo in zato mu bo poljski narod ohranil hvaležni spomin. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 16. (Mlek. zadr. v L.) Nek posestnik, ki je na novo pristopil naši zadrugi, je na pristopnici napisal, da velja njegov pristop le tedaj kot pravomočen, če se mu dovoli vplačevati delež v več obrokih. Nadzorstvo je v svoji zadnji seji označilo to pristopnico kot neveljavno. Načelstvo je pa mnenja, da je dobra. Kdo ima prav? Odgovor 16. Pristop v vsako zadrugo je v smislu zadružnega zakona le tedaj veljaven, ako se izvrši brezpogojno in brez vseh pridržkov. Dotičnemu članu sicer lahko dovolite v smislu svojih pravil, da plačuje delež v obrokih, toda ta dostavek ne sme biti sprejet v pristopno izjavo. Zato ima Vaše nadzorstvo prav, da je omenjeno pristopnico označilo kot neveljavno. Skrbite, da dobite mesto te pristopnice drugo, ki ne bo obsegala takih protizakonitih pridržkov. Vprašanje 17. (Hran. in pos. v I.) Pri nas se ponovno pečamo s konvertiranjem vknjiženih dolgov, sodišče pa je izven našega sedeža in nam ni vselej prilika dana, se osebno prepričati o zemljeknjižnem stanju dotičnega posestva. Kaj naj v takih slučajih storimo, da si prihranimo 3 ure dolgo pot do sodišča? Odgovor 17. Kadar se bavite s konvertiranjem vknjiženih dolgov, Vam ne zadostuje da se prepričate samo oz emljeknjižnem stanju, ampak morate imeti tudi izpisek iz zemljiške knjige dotičnih vložnih številk. Da si pa v takih slučajih prihranite dolgo pot do sodišča, napravite na pristojno sodišče vlogo, sledeče vsebine: „V smislu zakona z dne 22. februarja 1907, d. z. 48 tarifni postavek 44 q zakona z dne 13. decembra 1862 št. 89 d. z.u C. kr. okrajno (okrožno ali deželno) sodišče v I......... Podpisana Hranilnica in posojilnica vi... prosi za kolka prosti zemljeknjižni izpisek v smislu zakona z dne 22. februarja 1907, d. z. št. 48, ki ga potrebuje v konverzijskih zadevah. Izpisek naj obsega vse vložne številke, katere (navedite ime, priimek in bivališče dotičnega posestnika) poseduje. VI...........dne............. Zadružni pečat. Podpis načelnika. Podpis člana načelstva. To vlogo oddajte na pošto in v nekaterih dneh bodete dobili od sodišča zahtevani zemljeknjižni izpisek. Razglas. Na podstavi deželnega zakona z dne 18. februarja 1885 (dež. zak. žt. 13) se s tem splošno naznanja, da morajo posestniki žrebcev, kateri hočejo v prihodnji spuščalni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, zglasiti te svoje žrebce najpozneje do 10. decembra 1910 pri političnem okrajnem oblastvu, v čigar okolišu se nahaja stajališče žrebčevo. Dovoljeno je zglasilo izvršiti pismeno ali ustno; ob jednem pak je naznaniti ime in priimek, potem stanovališče žrebčevega posestnika, kakor tudi pleme, starost, barvo in stajališče žrebčevo. Za žrebce sploh pod štirimi leti in za noriške žrebce pod tremi leti se ne dajejo dopustila za spuščanje. Kje in kdaj bode izborna komisija zglašene žrebce pregledovala in zanje dajala dopustila, da se ob svojem času na znanje. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 7. novembra 1910. Vabilo na izredni občni zbor I. kranj. tov. mineral, vodd, sodavice in brezalkoholnih pijač, registrovane zadruge z omejenim poroštvom, v Ljubljani, kateri se vrši dne 9. decembra 1910 ob pol 3. uri popoldne v vrtnem salonu restavracije pri ,Zvezdi“ na cesarja Jožefa trgu (pri „Ferlincu“). Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Popolnitev načelstva. 3. Poročilo o poslovanju. 4. Upeljava novih izdelkov. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Vabilo na izredni občni zbor Kmetijskega društva v Rečici ob Savinji, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 4. decembra 1910 ob 3. uri popoldne v gostilni Jožefa Štiglic, p. d Čuježa. Dnevni red: 1. Prememba pravil. 2. Slučajnosti in nasveti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na izredni občni zbor Mlekarske zadruge Izlake-Zagorje, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 11. decembra 1910 v nedeljo dopoldne ob 8. uri v mlekarni. Dnevni red: 1. Sprememba pravil. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Slučajnosti. Ako bi ne bil občni zbor sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom. 383 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Kamniku, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva. K Posojila.......................OlS.iee 42 Tekoči račun z zvezo . . 171.970 — Inventar premični . . . 1.438 17 Zaostale obresti posojil . 4.078-41 Delež pri ,Zadružni zvezi' 1.000'— Delež pri kitarski zadrugi v Domžalah............. 200'— Gotovina 31 decem. 1909 25 287 93 Skupaj . l,14(i.440'93 Pasiva. K Deleži.................... 4.472'— Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 1,097.987 57 Predplačane obresti posojil 5.084'23 Tekoči račun s člani . 25 085'75 Neizplačane obresti deležev 160'— Rezervni zaklad z obrestmi G.712'50 Cisti dobiček . . , . G.938'88 Skupaj . . 1,146.440 93 Denarni promet ... K 2.070.395'57 Stanje članov začetkom 1. 1909 . 567 Prirastlo • . 114 Odpadlo................................12 Stanje koncem 1. 1909 .... 669 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Knežaku, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva. K Posojila....... 292.656-71 Tekoči račun z zvezo . . 5.450 — Inventar premični . . . 217'26 Zaostale obresti posojil 10.823-97 Vrednost tiskovin . . . 50'— Delež pri „Zadružni zvezi“ 1 000'— Pomožna akcija .... 5 202-69 Prehodni............ 395 — Gotovina 31. decembra 1909 8.S23'93 Skupaj . . 324.619'56 Pasiva. K Deleži.................. . 732'— Hranilne vloge s kapitali- zovanimi obrestmi . . 315 346'68 Predplačane obresti posojil 424'92 Rezervni zaklad .... 5.654'59 Cisti dobiček............. 2'461'37 Skupaj . . 324.619'56 Denarni promet ... K 581.173'25 Stanje članov začetkom 1. 1909 297 Prirastlo.............................70 Odpadlo............................... 1 Stanje koncem 1. 1909 .... 366 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Mošnjah, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva. K Posojila 54.964'56 Inventar premični . . . 156 89 Zaostale obresti posojil 341-76 Vrednost tiskovin . . . 50'— Delež pri „Zadružni zvezi“ 1.000'- Tekoči račun s člani . . 934 71 Naložen denar 238 83 Delež pri Unionu.... 1.000 — Gotovina 31. decemb. 1909 2 723-02 Skupaj . . 61.409-77 Pasiva. K Deleži 504'— Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 47.932'57 Tekoči račun z zvezo . 9.538'— Predplačane obresti posojil 173-25 Rezervni zaklad .... 3.208 45 Cisti dobiček 53-50 Skupaj . . 61.409 77 Denarni promet ... K 184.784'— Število članov začetkom 1. 1909 . 139 Prirastlo ... 5 Odpadlo ...... Stanje koncem 1. 1909 . . . 116 Bilanca Posojilnice v Križevcih na Murskem polju, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1909 Aktiva. K Posojila............... 307.891'84 Inventar premični . . . 195'58 Zaostale obresti posojil . 3'846'05 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000'— Naloženi denar z obrestmi 506T3 Gotovina 31. decembra 1909 8.459 44 Skupaj . . 321.89904 Pasiva. K Deleži 870-- Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 266.683-72 Tekoči račun z zvezo . . 42.701 — Predplač obresti izposojil. 357-37 Rezervni zaklad .... 10.047'56 Cisti dobiček 1.239-39 Skupaj . . 321.899-04 Denarni promet ... K 405.244'98 Stanje članov začetkom 1 1909 . 429 Prirastlo..........................40 Odpadlo ........................... 3 Stanje koncem 1. 1909 .... 466 Bilanca Posojilnice in hranilnice v Sv. Križu pri Litiji, reg zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva K Posojila Tekoči račun z zvezo . . 214.989-— Inventar premični . . . 130-64 Zaostale obresti posojil Delež pri „Zadružni zvezi“ 1.905 — 1 000- Delež pri Ljudski posojiln 4*— Naloženi rezervni zaklad . 3.876 24 Gotovina 31. decem. 1909 1-390-19 Skupaj . . 318 971-99 Pasiva. K Deleži 792 — Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 313.117 77 Predplačane obresti posojil 295-33 Rezervni zaklad . . . . 3.876-24 Cisti dobiček 890-65 Skupaj . . 318971-99 Denarni promet ... K 316.784-55 Stanje članov začetkom 1. 1909 . 385 Prirastlo ... 11 Odpadlo ... 2 Stanje koncem 1. 1909 ... 394 Bilanca Ljudske hranilnice in posojilnice v Metliki, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva. K Posojila 102 809 99 Inventar premični . . . 261 92 Inventar ustan 168 95 Zaostale obresti posojil 1.776-98 Vrednost tiskovin 5 — Delež pri „Zadružni zvezi“ 600-— Prehodni 1.233 73 Gotovina 31. decembra 1909 635-91 Skupaj . . 107.49248 Pasiva. K Deleži 266-— Hranilne vloge s kapitali- zovanimi obrestmi . . 103.14918 Tekoči račun z zvezo . . 2.354 — Preplačane obresti posojil 204 68 Rezervni zaklad .... 564'30 Cisti dobiček 954-32 Skupaj . . 107.492-48 Denarni promet ... K 143.259 39 Stanje članov začetkom 1 1909 . 79 Prirastlo........................54 Odpadlo..........................— Stanje koncem 1. 1909 .... 133 Bilanca Ljudske hranilnice in posojilnice v Mirni peći, ref. zadr. z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva. K Posojila 44.670 — Inventar premični . . . 271-12 Zaostale obresti posojil 36-15 Vrednost tiskovin . . . 90-45 Delež pri .Zadružni Zvezi“ 400 — Gotovina 31. decem 1909 2.116'08 Skupaj . . 47.583 80 Pasi va. K Deleži Hranilne vloge s kapitaliz. 112 — obrestmi 35.882-69 Tekoči račun z zvezo . . 11.007-— Predplačane obresti posojil 85-98 Hezervni zaklad . . . . 66 01 Ćisti dobiček 430 12 Skupaj . . 47 583 80 Denarni promet ... K 82 058 48 Stanje članov začetkom 1. 1909 . 24 Prirastlo Odpadlo Stanje koncem 1. 1909 ... 56 Bilanca Kmečke hranilnieejin posojilnice v Mozirju, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva. Posojila Tekoči račun z zvezo . . Inventar premični . . . Zaostale obresti posojil Delež pri .Zadružni zvezi“ Naloženi denar .... Ustanovni stroški . . . Gotovina 31. decembra 1909 K 76.524-40 7.015 — 303-86 188-56 400 — 53.873-70 129-84 3.992 19 Skupaj . . 142 427-55 Pasiva. K Deleži 266 — Hranilne vloge s kapitali-zovanirni obrestmi 141.110T5 Predplačane obresti posojil 411.53 Hezervni zaklad .... 136-25 Čisti dobiček 543-62 Skupaj . . 142.427-55 Denarni promet ... K 222 628 25 Stanje članov začetkom 1. 1909 64 Prirastlo............................49 Odpadlo...............................— Stanje koncem 1 1909 . . . . 113 Bilanca Konsumnega društva v Stareintrgu pri Ložu, reg. zadr. z om. zavezo, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva K Vrednost blaga .... 25.885’18 Terj. na blagu pri zadružn. 16.731'll Vrednost neprem. invent. 5.945 39 Vrednost premic inventarja 4.940 61 Deleža pri Zvezah . . . 202'— Naloženi denar kap. obr. . 161 54 Predplačani davek . . 277 95 Gotovina koncem leta 1909 1.251'20 Skupaj . . 55.394 98 Pasi va. K Deleži 9.082'— Neizplačane obr. deležev . 454 10 Izposojiia 25.080 — Dolg na blagu nezadružnik 11.041-84 Dolg na obr. od izposojil . 1.931 01 Tekoči račun z Zvezo . . 3— Najemnina 94 94 Rezervni zaklad z obr. 7.228-39 čisti dobiček < . 479-70 Skupaj . . 55 394-98 Denarni promet ... K 289.669-20 Stanje članov začetkom 1 1909 . 532 Prirastlo Odpadlo ... 3 Stanje koncem 1. 1909 ... 552 Bilanca Kmetijskega društva v Loškem potoku. reg. zadr. z omej. zavezo, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva. K Vrednost blaga . . . . 22 649-10 Terjatve na blagu pri zadr. 19.544-41 Vrednost nepr. inventarja 18.977 85 Vrednost premič. inventar 6.441-20 Delež pri .Zadružni zvezi“ 10 — Delež pri „Gosp. zvezi“ 140 — Delež pri hranilnici in posojilnici Tabor . . . . 2 — Gotovina koncem leta 1909. 1.318-59 Skupaj . . 69 083-15 Pasiva. K Deleži 2.800 — Neizplačane obresti deležev 100-80 Izposojiia * 48.302-16 Dolg na blagu nezadružn. 8.778 — Dolg na obr. od izposojil. 1.093 91 Hezervni zaklad z obr.. . 7.464-03 Čisli dobiček 544-25 Skupaj . . 69.083-15 Denarni promet... K 215 599-65 Stanje članov začetkom 1. 1909 . 244 Prirastlo Odpadlo ... 7 Stanje koncem 1. 1909 ... 251 Bilanca Društva za štednju i zajmove u Sv. Križu pri Kastvu, reg zadr. s ogr. jamstvom, s koncem meseca decembra 1909. Aktiva. K Zajmovi 42.959 — Tekući račun s svezom 23 888-— Inventar pomični . . . 325 07 Zaostale kamate zajmova 155 39 Dio kod „Zadružne sveze“ 1.000- Gotovina koncem g. 1909 2.24682 Skupa . . 70.574 28 Pasiva. K Djelovi 1.560 — Ulošci na štednju s kapit. kamatama 67.387-59 Predplać. kamate zajmova 200-35 Rezervna zaklada . . 859- — Čisti dobitak 566-60 Skupa . . 70.574-28 Novčani promet ... K 110.469-32 Stanje članov začetkom g. 1909 . 107 Pristupilo ... 26 Izstupilo ... 3 Stanje koncem god 1909 ... 130 Bilancu Seoske blagajne za štednju i zajmove u Mirlovie-Zagori, registrovane zadruge s neograničen'm jamstvom, s koncem meseca decembra 1909. Aktiva. K Zajmovi Invantar pomični .... Zaostalejkamate zajmova . Dio kod „Zadružne sveze“ Pretraživanje kod Gospod. Sveze u Ljubljani u robi Uložak kod šibenske blag. Gubitak Gotovina koncem god. 1909 131.542-83 212-82 815-92 800-— 914 08 12.734-15 98-90 7.685-96 Skupa . . 154.804-66 Pasiva. K Djelovi Ulošci na štednju s kapita-lizovanimi kamatama . Tekući račun s svezom . Predplać. kamate zajmova Rezervna zaklada 2.505-- 11.088-09 139.455 — 13-56 1.743-06 Skupa . . . 154.804-66 Novčani promet . . K 326.767’26 Stanje članov začetkom g. 1909 514 Pristupilo..................... 19 Izstupilo......................32 Stanje koncem g. 1909 .... 501 poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec oktober 1910. Pre- Denarni Hranilne vloge Posojila •2 > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno •r* o Ji K V K V K v K V K v K v K V Artiče .... 2129 11 4656 22 6785 33 1103 2295 01 2320 541 259 Besnica . . . 740 90 513 — 1253 90 460 — 108 — — 228 24 55 Beram .... 4064 20 2412 81 6477 01 2356 96 — — 700 — 313 32 127 Blagovica . . 17821 06 14455 75 32276 81 8847 — 5218 96 1100 - 2540 — 239 Bled .... 28721 66 27248 80 55970 46 10654 10 15273 06 5460 — 9580 — 250 Bloke .... 4447 37 4694 29 9141 66 1000 62 2879 48 1750 — 2700 — 356 Boh. Bistrica 26340 87 19932 72 46273 59 10619 05 8467 01 11000 — 900 — 174 Boljun .... 5455 49 6274 90 11730 39 465 — 1159 33 3000 — 267 25 136 Boštanj . . . 1369 72 1108 77 2478 49 1034 36 354 86 745 — 14o — 132 Buzet .... 32027 21 34480 27 68507 48 9481 87 12912 47 13000 — 3900 53 1241 Buče .... 22534 76 22499 90 45034 66 20304 — 510 — 5350 — — — 21 Bobovišče. . . 7290 51 7265 02 14555 53 1301 20 538 73 592 03 3354 27 54 Bogomolje . . 1224 — 1000 — 2224 — 720 — 1000 — — — 257 30 52 Borovnica. . . 16592 26 11279 49 27871 75 5990 — 9859 82 1300 —- 3887 71 372 Bajagič . . . 5981 03 5960 — 11941 03 4106 — 460 — 5500 • 1769 50 222 Bilčovs . . . 3190 57 1903 28 5093 85 1450 — — 730 — — 18 Brezovica . . Banj .... Baška .... Bučka .... Barban . . . Cerklje.... 51990 76 44147 63 96138 39 43531 15350 13 3578 71 3055 68 + 1 Cerklje pri Krš. 7866 57 8393 85 16260 42 5297 68 2330 37 6020 — 2251 — 273 Cirknica . . . 27183 77 39528 43 66712 20 21777 92 18428 55 17379 83 4231 80 686 Cirkovce . . . 85768 60 80475 — 166243 60 38179 15 44496 05 24540 — 7221 — 151 Celje .... Col Češnjica . . . 11138 54 10401 36 21539 90 2220 4145 05 2500 1350 220 Crna gora . . 1860 94 1818 49 3679 43 1705 45 1051 03 760 ■ — — 172 Crni vrh . . . 9371 64 8329 48 17701 12 4135 56 4240 77 3884 96 4554 96 237 Črnuče .... 3461 30 2303 19 5764 49 2434 — 722 — 1200 37 Čatež .... Crmošnjice . . Čitluk .... Dobrava p. Kropi 1274 64 1022 2296 64 1263 75 21 29 500 38 D. M. v Polju . 6079 32 5214 31 11293 63 2756 — 410 — 4800 — 900 — 153 Dicmo-Donje . 33445 80 32796 25 66242 05 3920 - 2843 21 13477 — 6906 20 256 Dobje .... 3707 48 3337 09 7044 57 2236 — 1220 — 100 — 140 — 75 Dobova . . . 4822 04 2890 12 7712 16 3000 — 1144 — 700 — 1320 — 172 Dobrepolje . . 43306 31 41267 46 84574 77 19175 -- 9054 77 8588 52 7041 — + 1 Dobrinj . . . 31685 75 30682 61 62368 36 18903 — 7383 '88 3700 — 2525 04 461 Dobrova . . . 3325 17 2915 94 6241 11 1803 34 2900 99 — — — — 39 Dobrna . . . 6272 94 5045 65 11318 59 2261 — 3025 51 575 — 555 — 148 Dol 3825 54 3494 90 7320 44 2260 — 710 — 1600 ' — — 80 Dolsko .... 4528 97 4504 61 9033 58 2061 — 1595 50 800 — 1283 42 71 Domžale . . . 23080 34 23796 95 46877 29 14613 28 12773 38 10800 — 1120 — 354 Draga .... 17375 10 15551 76 32926 86 12370 7648 02 6760 4560 128 Pre- Denarni Hranilne vloge Posojila Število Članov Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K V K V K V K V K V Draöevica . . . 10657 78 8337 54 18995 32 1196 1276 160 1608 26 59 Dragatuš . . . Dobrova p. Kropi Draga .... Drniš .... Dubrovnik . . Dobrava . . . Dicmo H. s. b. . Dob . . . 1464 16 3139 37 4503 53 940 1280 1850 450 60 Fara .... 13369 73 14566 92 27936 65 11852 — 1383 — 4970 — 1270 — 171 Frankolovo 14779 76 11124 74 25904 50 3924 45 6040 69 4560 61 2573 46 244 Gornjigrad . . 21121 88 20186 13 41308 01 15912 — 17952 27 100 — 600 - 98 Gor. Logatec Gradac kod 6869 51 4437 89 11307 40 1727 — 971 98 3420 — 20 — 67 Drniš .... Gradac kod Ma- 22139 66 21992 48 44132 14 3024 — 1000 — 1804 98 627 — 411 karska . . . Gore .... Gorje .... Gradac s. b. Gozd .... Gradac h. p. b 3008 89 1066 18 4975 07 326 245 40 30 650 84 Hinje . . . 1668 14 1972 3640 14 1460 1764 98 200 — 600 — 59 Hrenovice. . . 3611 36 6238 20 9849 56 747 60 2315 80 2360 — 2374 57 407 Hajdina . . . 1703 63 1619 58 3323 21 810 — 998 37 600 — 565 57 134 Homec . . . Horjul .... 4999 51 4314 20 9313 71 3313 91 449 —— 1810 47 Idrija .... 21002 42 23628 56 44630 98 5205 58 16127 26 7149 — 3714 — 236 Ig 21239 18 14610 48 35849 66 12770 — 8754 25 1696 — 3950 64 405 Imotski . . . 18016 45 17923 60 35040 45 107 - 221 — 415 — — — 130 Izlake .... 23372 88 19865 37 43238 25 5760 — 8006 73 11670 — 85 — 245 Jarenina . . 3568 09 2124 42 5692 51 1222 — 640 — 1475 — 2089 — 198 Jesenice . . . Jelšane . . . 11910 22 17494 27 29404 49 5319 49 8988 57 1880 — 20 218 Kievo .... 27318 07 26876 24 54194 31 2108 11 3006 64 9778 67 10935 32 202 Kamnik . . . 82019 69 84916 26 166935 95 57678 08 34148 27 6640 — 2790 05 716 Kandija . . . 107184 20 97901 12 205085 32 48743 55 65205 61 31166 — 43891 04 2281 Karojba . . . 992 63 1247 94 2240 57 625 — — — 1240 — 266 — 148 Kaštelir . . . 88182 99 87395 07 175578 06 45380 — 31627 32 24395 i- 22781 1 238 Knežak . . . 25161 26 23769 80 47027 37 18400 — 8240 — 1880 — 4200 — 414 Kočevje . . . 7360 28 8201 80 15562 08 4214 — 1081 82 5100 — 30 — -p? Koljane . . . 14805 94 14393 78 29199 72 640 — 174 — 4474 31 7692 77 205 i Komenda . . . 10628 15 10083 39 20711 54 9990 54 3652 — 800 — 460 — 175 Kotor .... 348892 77 470612 67 719505 44 18508 18 24246 41 90840 — 83415 — Kranj . . . 135403 37 119951 05 275354 42 18649 51 13916 74 38050 — 14976 83 lib Krka .... 6131 22 9070 95 15202 17 3347 — 6284 11 200 — 1831 34 ‘64 Kropa .... 2384 85 2660 60 5045 45 1164 — 808 80 1850 - — — — Kršan .... 4959 20 4869 49 9828 69 3597 22 1122 — 2030 — 1231 96 230 Kruševo . . . 7778 50 7676 90 15455 40 360 — 224 -■ '— — 304 35 222j Kostanjevica 6719 70 5135 89 11855 59 5669 80 154 — 2520 — 800 38 Konjice . . . Krivodol . . . Kaštel (Buje) . Kanfanar. . . 11019 23 10663 29 21683 52 4175 04 3576 4910 1362 186 Pre- Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > a 0) rt —> •—C D K V K V K V K V K V K v K V Kaštel-Gomilica Koprivnica . . Kranjska gora . 17439 54 16879 59 34319 13 5425 77 10284 82 2400 11580 20 349 Križevci . . . Kaštel .... Kaštel Stari . . Križevci . . . Kanal .... Korte .... Lanišče . . . 18901 79 18379 12 37280 91 4943 79 2775 8600 2170 77 Leskovec . . . 9749 62 9302 01 19052 63 6390 — 2822 02 3905 — 3103 — 470 Ljubljana, Ij. pos. 2922620 28 2941923 05 5861543 33 355027 23 541873 14 47696 83 428990 70 768 Ljubljana, vz. podp. dr. . . 579323 48 578552 47 1157875 95 46278 20 44570 91 96674 41 74986 43 Ljubno . . . 13457 20 7692 34 21149 54 6590 — 3925 69 3500 — 6600 — 157 Luče .... 6072 25 5998 27 12060 62 3851 — . 5890 14 — — 500 — 32 Leše .... 1737 15 4947 31 6684 46 1290 — 4376 — 500 — — — 31 Laporje . . . Laško .... Livade.... 7781 52 7024 32 15805 84 6423 — 3297 15 3720 — — — 69 4295 03 6604 90 10899 93 920 2960 — 3624 — 2189 08 309 Loka . . 6530 34 9399 54 15929 88 3397 — 390 — 9000 — 657 45 75 Lindar .... Leskovica . . Loški potok Makole . . . 35863 09 13465 15 49328 24 15612 34 11083 18 650 3924 35 Mali Lošinj . . 93435 57 90501 29 183936 86 41574 75 45149 99 32489 21 24387 53 439 Medulin 4764 97 5242 66 10007 43 1236 — 2505 28 1680 — 1969 46 +2 Mengeš . . . 20995 12 17370 12 38365 24 8812 — 8782 18 5400 — 1390 — 488 Mirlovič- Zagora 3144 12 3521 88 6666 — 1616 — 3331 33 141 77 1417 87 474 Motnik . . . 2107 35 2712 95 4820 30 1991 — 1390 — 1311 — — — 45 Mozirje . . . 9327 22 7197 72 16524 94 6580 04 1593 72 5590 — 450 — 143 Mali Prolog . . 564 80 — — 564 80 300 — — — — — 230 — 82 Marija na Žili . Milna .... Mozel .... Mirna peč . . 1518 51 1355 15 2873 66 1307 1015 36 300 74 Moravče . . . Maribor Sp. Lj. P. Mokronog. . . Makarska . . . Marenberg . . Mošnje.... Naklo .... 3267 50 2201 97 5469 47 2627 60 957 97 400 97 Nadin .... Novalja . . . Nerezine . . . Otok kod Sinja 3792 06 3479 32 7271 38 160 700 3730 2285 153 Omišalj . . . 63479 75 63472 01 126951 01 12135 82 4885 — 313 24 658 11 183: Otok (Han) . . Podčetrtek . . 2311 26 1200 3511 26 1480 _ 1200 204 60 66 Polzela . . . 4604 83 1821 09 6425 92 3407 50 1144 29 600 — 500 — 74! Pašman . . . 278 76 260 — 538 76 — — — — 50 — 4 — 45 Petrovče . . . 13882 32 13558 01 27440 33 11770 — 612 63 400 — 1430 — 86 Pišece .... 2972 59 2706 50 5679 09 2626 504 50 700 6 62 151 Pre- Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno ’> a oj ca G 9 961 69 1340 73 1979 37 345 Šmarje p. Jelšah 4411 81 5313 68 9725 49 3131 - 42 1070 43 4200 — 146 Tomi šel j . . 10544 60 9144 88 19689 48 5438 2080 73 7060 1350 Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik ^Zadružne zveze Tiaek Zadružne tiakarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.