C. C. Postale. - Esce ogm mercoledi e sabato. - 5 diccmbre 1925. Posamexna šievilkfl 25 stotmk. Izhaia: vsuko srcdo popotdne in aoboto ziutr Stane za celo leto * pol let a o « četrt lcta 4 I l,i inozemstvo celo leto 35 L. Sa naročila brez (lo- poslane nuročnine se ne mon-.mo uziratt. ;>dgovern urcdnik: Polde Kemperlc. QuAJJ&MfLI št. 97 V Gorki, v soboto 5. decernbra 1925. utovm Nefrankirana pisma «>' ne sprejemaio. Oglav se rainnajo do doge voru in se irtačajo v n* pre}. List izdaiu koh sordl »ÜORlSKt STRA2E<- Tisk Zadružne tiskar>-< v (iorici. Riva Piazzui ta St. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. .'>. (prej Scuole). Slomšek - P reš er en - Jirek. V teh zadnjih dneh smo obhajali tri velepomembne obletnice: sto? pelindvajset Ictnico rojsiva škofa Slomšeka in pesnika Prešerna in šestdesetletnico rojstva Evangelists Kreka. Povsod, kjer bivu naš rod, so se siotisoči našega Ijudstvu, s hvaležnim sreem in z iskreno mo* Hivijo na ustnah spominjali teh na? ših vulikih, nesmrtnih prednik'ov, teh graditeljev in ustvariteljev naše nurodne samobifnosti in kuliure. Pomudimo se še mi za hip v mislih pred to trojico naših najodličnejših predhodnikov in oživimo si njihovo sliko. Vsled inlostnih razmer, v katerih zivotnrimo, so njihove po? teze, ki so vklesane in vdolbene v zgodovino nasega iztrpinčenega na? rodu, post ale zlasti med mlajsimi nekoliko zabrisane. Ker pa njihov duh še vedno ustvarjajoče preveva nči.se narodno življenje in ker še se? da) čujes prizvok njihovih gorkih in preroških besedi, ako prisluhneš srčnim uiripljajem nasega narodne? ga telesa, zato terja sveia dolžnost, da posvetimo svoje bežeče misli v iskreni in spoštljivi hvaleznosti vsaj za kratek čas tern treni svojim ne? smrtnikom. Anton Martin Slomšek. Kaj nam je ustvaril ta veliki vladika, cigar zibelka je tekla na zelenem Šiajer? skem in ki je prvi stoloval na kne? zoškofijskem sedežu v Mariboru? Na mislimo se spuščuti v pudrob.no? sti. Kako je ta naš plemeniti blago? vestnik Ijubil svoj materni jezik in kako je znal vcepljati to ljubezen z gorko in nedosegljivo zgovornostjo v srep. vsega slovenskcga Ijudstva, o tern smo pisali v zadnjih dveh pod; listkih. Kako je z usfanovitvijo Mo? horjeve družbe, ki je v predvojni dobi s svojimi devetdeset tisoč člani razširila milijone knjig med Sloven* ce, udaril granitni temelj naši vse? splošni narodni kulturi, je splošno znano in priznano. Naj samo kratko rceemo: Anton Martin Slomšek je nas naivečji narodni budilelj, je apostol naše nurodne zavednosti in oče našega narodnega preroda. Ne? sebična, neutešljiva ljubezen do ma? ternega jezika in vere naših staršcv, je sveti nauk, ki ga je zapustil svo? jemu trpečemu in zatiranemu na: rodu. France Prešeren. One 3. dec. je minulo 125 let, kar so sojenice na? klonile revnemu slovenskemu naro? du njep,ovega največj ega pesnika, njegovega pesnika ? prvaka. Ta dan se je rodil tarn gori pod ponosnim Sfolom v skromni vasici Vrba Fran? ce Prešeren. Čudezno lepa je naša gorenjska strun. Omnmljiva, očar? Ijiva naravnost je blejska okolica, v katere bližini se skriva tiha Vrba. Globoko in skrivnostno je Blejsko jezcro, kot nikdar izpeta, mogočna pesem se ti zde v nebo kipeče go? renjske gore. Taka je tudi Prešcr? nova pesem. Ko si jo začel vsrka? vati, se si zdi, da piješ iz case opoj? I nosti. Sedaj si zadivljen nad meh? kobo njegove besede in prisluškuješ žuboreči lahkoti njegovega verza. Potem občuduješ globokost njegove zamisli in trpis ob skrivnosti njego? ve nesrečne ljubezni. Pa zopet pla? ne svetla luč iz mraka, zopet zasine beli dan in ti se opajas ob divnosti vznesenih besed: »Največ sveta otrokom sliši Slave«... Evangelist Krek. Spomin na tegn našega duševnega velikana, je med nami še najbolj ziv. Se le osem let jc minulo ,kar počiva po titanskem delu pri Sv. Križu v Ljubljani. Na iisoče jih je še med nami, ki so gL osebno poznali in ga še vidijo, ka? ko sadi v srea tisočerih poslušalcev vero v našo moč in pravico, upanje v našo bodočnosi in ljubezen d^ rodu in zemlje. Okrou, usten kroži nagajiv nasmeh, oči žarijo bistro in prepričevalno, beseda je jasna, ,so6- na, včasih tudi šegava, glas doni so? norno kakor bi tolkel ob jeklo, des? snica se dviga in pada, kakor da bi mctula semenu v razor ane njive, za? misel globoka, preroska. Tak je bil naš Krek, naš oče, naš evangelist. Slomsek ? Preseren ? Krek! Bili so trije kovači, ki so s svojim delom skovali temelje za našo sedanjost in bodočnost. Njihov spomin nam bo? di svetl Kaj se godi po svetu? Dne 1. decembra so svečano pods pisali v Londonu locarnske poßod^ be. Državniki vseh pogodbenih držav so gbvorili besede o miru, o obnovi Evrope, o novem razdobju v človeški zgodovini. Vso Evropo in skoraj ves svet je prcšinil nek tok, ki se mu ne more ustavljati nobena država. Pravičnost in mir, ti dve besedi sta danes program vsakega zunanjega ministra, pa naj se že po tern ravna ali nc. Toda sredi opojnega vesclja, da je 1. decembra odbila ura za sre? čnejše dni, le še nekaj vznemirja opazovalca svetovnih dogodkov. V prav tistih deželah, ki najbolj visoko drže bakljo miru, v prav tistih pihajo /c nasprotne sape, ki hočejo ta mirovni plamen vpihniti. Najhuje vlcče čez Nemčiio. Tihi odhod. Nemška ministry dr. Luther Lr dr. Stresemann, ki sta se iskreno in možato trudila ter največ pripomo? gla, da so v Locarnu spisali tiste pogodbe, sta zato bila v največji življenjski nevarnosti. Le v Svico sta dobivala ncprestano grozilna pisma, da bosta ob živlienje, če bosta sklepala s »francoskimi vra? gi« mir. Neprestano so iu morali čuvati tajni policisti. Ko sta se vr- nila v Berlin ni pojenjal vihar pro« ti njima. Slišali so se že pozivi, naj odstopita, ker sta osramotila v Lo? carnu sveto nemško ime. Vedno bolj in bolj so se množili ti glasovi, dokler se niso posebno v severni Nemčiji zlili v oglušujoč krik, da Nemčija vsaj v London se sme iti podpis.it pogodb. Nemški nacionalisti so že mcni* li. da so bitko dobili. Goiili so ve* liko upanje, da bo državni pred* scdnik, ki je bil izvoljen s pomočjo njihovih glasov, odrekel svoie pri- voljenje za podpis locarnskih po* godb. Ali tudi to jih ie varalo. Maršni Hindenburg se ni dal za* vesti od teh razpalicnih strasti. Podpisal je pogodbe in določil Luthra in Strescmanna, da potuje* ta v London h glavnemu podpiso* vanju. Znova se je dvignil vihar nem* ških nacionalcev. To pot proti Hin* denburgu, nekdanjemu niihovemu Ijubliencu. General Ludendorff, ki je bil v svetovni vojni in tudi pri volitvah desna roka starega marša* la, je zapustil svojega moistra in ga silovito napadel pred štirinajsti* mi dnevi v svojem glasilu »Völki- scher Kurier« (Ljudski glasnik). »Moje nemško srce,« piše Luden* dorff, »se krči vsled bolesti. ko vi* dim, da namcrava maršal žrtvova* ti svojo glavo; in zrtvuje io, če se bo brnlo nfegovo ime pod doku* mentom sramote in nečasti (misli na locarnskc pogodbe). Mi priča* kujemo, da ne bo maršal podpisal, j'mpak raje potegnil meč!« V ta* kern načinu je pisalo vse desničar* sko časopisje. Stresemanna ie ime* novalo naravnost zločinca. Umlji« vo je, da je moralo nemško odpo* slanstvo, ki sc je odpravljalo na pot v London, imcti prccej mirno kri. Tih je bil odhod iz berlinskc postajc. Javnost ni vedela ne za kraj, ne a čas ödhoda. Močni vo* jaški oddclki so skrivai zastražili postajo daleč naokrog. Žive dušc ni bilo na postaji razen odposlan* stva in uradništva, ko so Nemci šli podpisat svojo prvo častno mi* rovno pogodbo. Nemčija ie imela le dvojno izbero: ali se vkloni pri* tisku domačih nahujskanih množic ali sluša glas vesti in želio vsega sveta. V cast moramo štcti, da so nemški vodiini možje opsovani od vojakov šli in v lastni nevarnosti skušali graditi skupno stavbo cio- veštva. »Bajonet na puške!« Predno je oddrdral vlak s posta* je je še rekel zunanji minister Stresemann: »V petek se najbrže vrnemo, potem bo treba podati ostavko in se končno odpočiti.« Te poslovilne besede se že urcs* ničujejo. Hujskanje desničarskih listov ni nič odnehalo. ?ie več! Med tern ko bodo locarnske pogodbe v marsika* tori državi vplivale na notranjo po* litiko in notn'.njo urcditcv, bodo morda Ncmško republiko pogrcz* nile v vrtince domačih bojev, mo* gočc celo v državljansko voino. Iz severne Nemčije, iz Meklen* burske, Slezije in vzhodne Prusijc, prihajajo že poročila o oboroženih trumah. Imajo že posebne udarne čete, ki le čakajo povelia, da je treba naskočiti. Ena taka zveza si je dala ime »Stahlhelm« (jeklena čelada). Druga pa je »Frontbann«, kier so včlanjeni bivši voiaki bal* tiške armade. V Meklcnburgu ima* jo revolucionarno organizacijo vzorno izpeljano. Vsa dežela je raz* deljena v okrožja, ki iim načeljuje višji častnik s stnlno mesečno pla* čo. Okrožje se deli v dva ali tri okraje. Vsak okraj šteie 173 do 200 mož. Moštvo mirno dela na svojih pol jih, ob sobotah in nedeljah pa ima svoje vojaške vaie. Ostali čla* ni, ki niso v udarnih četah, pa pla* čuiejo poseben voini davek. Mo* narhisti in nemski nacionalci ima* jo že razpredeno svojo vojaško organizacijo po vseh severnih nem* ških krajih. Čakajo le usodncga trenutka, da stopijo na vlado. Globoke korenine. To globoko nasprotstvo, ki loči vso Nemčijo v dva tabora, se pa ni porodilo šele dancs ali včeraj. Odkar se je nemško cesarstvo zru* šilo in je vstala nova republika, od takrat so že tudi nemški monarhi* sti in nacionalci na eni, republikan* ci na drugi strani. Večkrat smo že poudarili, da je izvolitev Hindenburga pomenila zmago desnega tabora. Svetovno časonisje je o tern v skrbeh pisalo. Kaj bo, če sc zbucli v Ncmcih stari maščevalni duh? Mesto državni* kov bodo govorili topovi in bajo« neti. Vse nemško notranje politično življenjc prepletajo boii med tern starim nemškim duhom, duhom o* svete in osvajanj in med novo Nemčiio, ki hoče v bratski vzajem* nosti z drugimi narodi začeti novo dobo. Dvoje velikih strankinih zboro* vanj se je vršilo dne 15. novembra v Nemčiji. Katoliški centrum je zboroval v Kasselu, nemška nacio* nalna stranka pa v Bcrlinu. Vsa dr* zava je vedela, da zboruieta dva nasnrotna tabora. V Kasselu je šlo za Locarno in Zvezo narodov. »Ne sprejmemo,« je odjeknilo v Berli* nu. Grof Westarp, odličcn prvak nemških nacionalcev je iziavil na zborovanju, da si stranka ne pusti vzeti pravice nastopati za Bismar* cka in Hohenollernce, za cesarja in monarhijo. Enodušni so pa bili zo* pet v centrumu, kjer so slovesno prisegali na črno*bclo*rdeči republi* ka'nski prapor. Obc zborovanji sta še bolj ločili nasprotne duhove. Na* cionalne stranke so se tesneic okle* nilc zgoraj opisanih »domovinskih gibanj« (vaterländische Bewegun* gen)kot jih kličeio Nemci, centrum je pa sklenil odločno nadaljevati »locarnsko politiko«. Po podpisu. Možato stališče republikanskih strank je razbilo nacionalistične napade. Vihar se polega. Tudi de* sničarski listi že pišejo, da ic zdaj pač trcba računati z locarnskimi pogodbami in njih posledicami kot z gotovim dejstvom. Luther bo si* cer podal ostavko, a to še ne bo pomenilo, da bi izvoievali desni* čarji niti najmanjšo bitko. Volja večine nemškega naroda, zdravi in trezni duh nemškega ljudstva bo gotovo zmagal nad voljo ^renape* težcv do katerih še ni scgel klic po hratstvu in miru vsega sveta. Ustavili smo se malo dalje pri opisu dvojnega nemškega duha. Na koncu pa si moramo priznati, da tak dvojen duh sc ne uveljavlja le med Nemci, vsa Evropa ga je še polna. Oborožene trume hočejo tu* di marsikje drugod izvoievati zma* go načelom. Polagoma, a gotovo bo prišla doba, ko bomo vsi spoznali, da 'e rešitev vsch političnih sporov v tern kar imenuje nemški centrum »locarnski duh«. „Mir vain bodi!" Iz skritih virov človeške strasti se je porodilo sovraštvo meo! ljud* stvi. Odkar je človeštvo podvrglo svoje mišljenje in dejanje brez« srenemu materializmu, ki ubija v divji tekmi vsak človcčanski cut, je padla na ta svet grozota svetovne vojne. To proklctstvo je rodilo drugo šc zlohotnejšc, ko ie cloves* tvo zabilo na pozdrav »Mir vam bodi.« Mir v sreih in dušah, v živ* ljenju in ob grobu. V nas pa divja danes demon, ki grize in bije okrog sebe, ker ne poznamo več pošte* nosti in ljubezni. Svetovna vojna, o kateri so nekateri lahkoverni tr* dili, da je vrata v boljše življe* nje, je vrgla med ljudstva razdor in prcpir, ki se ni še nikdar ukre« sal s takim zubljem kot ob prasa* nju sporazuma med narodi. Veli* ka prižnica miru in bratstva med razdvojenimi narodi, katoliška Ccrkcv, se trudi, da spravi ljud*' stva, a zaman. Politika moči jc nad pravičnostjo in Kristovim nau^ kom. Nacionalizem je vničil za* Stran »OORISKA STRATA« vest človeške skupnosti. Ne bo prišlo do mini, dokler ne bodo vzravnane vse nenaravne narodno* stne in jezikovne razlike. Sv. stolica je prišla do spozna* nja, morda ne prekasno, da mora tvoriti osrednje prašanje vatikan* ske politike prašanje sporazuma med narodi. Ali se ne godi, da ka* toličani preslišijo pozdrav miru »Mir vam bodi«, ker jih loči morda jezik in narodnost? O da bi ne bilo to res! Tista Cerkev, ki pošilja svoje oznanjevalce in celo mučeni* ke v temne afriške pragozdove, v ledene pustinje severnega tečaja, neizmerne puščave in otoeja nad brezdanjimi morji ie povzdignila svoj glas in hoee drobee narodov odtrgane od njih jedra sprejeti v svojo zaščito. Iz Vatikana že pri* hajajo vesti, da izdeluje neka ko* misija poscbno pravo, ki naj bo i most sprave med katolieani raznih narodnosti. V zgornji Sležiji, kjer se borijo Poljaki in Neinci za svo* je narödne pravice, bo po vesteh nekega nemškega lista ustnnovlje* na posebna apostolska delegatura, ki naj pomagä izravnati narodriost* ne spore in odpraviti zatiranje riä* rodnih manj šin. Miljoni katolieanov vse.ua sveta se ozirajo danes na sedež kristuso* vega namestnika, odkoder mora zadoneti mogočen glas: za mir in brätstvo narodov! Od tarn mora zaplati nad vsemi državniki in ljudstvi mogočna misel: Ne zati* rajte bratov v Kristusu radi bežne in hipne kovisti! Kako velieasten zakljueek svetega leta, če iz pre* stolice Kristusovcga namestnika slišimo klic: Mir vam bodi, mir v pravičnosti, ki daje vsakemu kar mu je od Boga odloeeno! DNEVNE VESTI. UčitBlpe y Tolminii - uhinjcno; državna gimnazija otvor.iena. V7 torek 1. dec. se ie raznesla po Tolminu vest, da je učiteljišee v Tolminu ukinjcno, tcr da je isto* časno otvorjena državna gimnazi* ja. Kar na mah so postali učite* ljiščniki štirih nižjih razredov gimnazijci, le trije višji razrcdi ostanejo ter se prekinejo v treh le* tih. Kakor bi se radi veselili tega velikodušnega daru ter se prisreno zahvalili visoki vladi, da tako skr- bi za našo mladino, ne moremo vendar odobravati tega, kar se je zgodilo. Pred vsem omenjamo, da je bilo učiteljišče ustanovljeno kot sloven* sko učiteljišee (Istituto magistrate sloveno), kjer naj bi se našimlade* niei in mladenke vsposobili za uči* telje naše mladine v naši deželi. Ker so bile vse naše srednje šole ukinjene, je naravno, da sc je obr* nila vsa naša ukaželjna mladina največ na novoustanovlieno učite* Ijisče v Tolminu z namenom, da bi se vsposobila za učiteljski stan in da koristi naši mladini na ljudskih šolah. Prišla pa je GentilHeva no- va šolska postava, ki ne pozna slo* venske ljudske sole, dosledno tudi ne slovenskega ueitelja in sloven* ske decc. Italijanski učitelj, ki ne zna besedice slovenskega, naj uči naše otroke, če tudi ne znaio bese* dice italijanskega. Zato so se naše domačc šole skoraj napolnilc z uči* telji in učiteljicami, ki nc poznajo n;ašcga jezika. Zato je postalo tu* di učiteljišče v Tolminu skoraj ne? potrebno. Vendar pa bi bili smeli prieakovati, da bi bila učna uprava ukinila spodnje razrede učiteljišča vsaj pred začetkom leta. Vsled u* kinjenja učiteljišča so občutno udarjeni učenci in njih starši. Že 4—5 let plačujejo starši za svoje otroke v Tolminu najmanj po 2500 lir letno in scdaj je ves ta de* nar, rekel bi, zavržen; dijaki so se vpisali, da bodo učitelji in scdaj so vrženi na cesto ali na novo gimna* zijo, katere pa ne bodo mogli di hotdi obiskovati. Preprieani smo, da ostanc ob božičnih počitnicah polovica dijakov doma. Da bi bila novoustanovljena gim* nazija velike važnosti za našo mla* dino priznavamo, a v sedaniih raz* merah ne. — Razmere v naši de* želi dopušeajo le bolj premožn.im dijiikom, ki gredo potem na kako vscučilišee, da obiskujejo gimnuzi* io; za te dijake, ki pa jih je le ma- lo, je že dovolj poskrbljeno na ita* lijiinskih gimnazijah v Gorici — v Tolminu bo pa gimnazija le života* rila radi pomanjkanja dijakov. Tudi so razmere v Gorici za dija* ke ugodnejše. Omejujemo se za danes le na te tocke ter izjnvljamo, da ie preki- nitev učitcljišča v Tolminu velika klofutci učiteljem, dijakom, star; scm in poscbno Tolmincem. Invalidom, vdovam in sirotam. Preieli smo iz Rima sledeče poro? čilo: 1. Likviducijski odbor pri i\enernh ni invnlidni komisiji jc sklenil, du teče ro/c 5 let za vlngunjc invulidnili prošenj v novih pokrnjinuh od I. oktobra 1921. To veljn zü invalide same (tako/.vane direktne pokojni; ne) in v.c samo za prnšnje vdov, si* rot, starišev, bratov in sester (tako* imenovane indirektne pokojnine.) Oni, ki bods) sedaj vložili »rošnje pa bodo dob Hi pokojnino sumo s prvim dnevom meseca, ki sledi one: mu, ko so vlo/Ali prosnjo. To zaradi tefla, ker so zamudili rok za vlagu-- nje prošenj ki La je določil zakon (31. XII. 1921) ' Zaradi neizplačanih zastankov sc moraio prizadefi obračo.ti vedno le na pristojno zakladno nadzornistvo (Delegazione del Tesoro) in ne v Rim. Pokojnina in vzdrževalnina se nakažejo invalidom in njihovim družinam s 1. okt. 1921, ako so prc- jemali že prej začasno podporo. Če na niso nrciemali podpore, potem se jim nakazvje pokojnina samo s 1. julijem 1923. V tern pogledu se je nnpravila mogoče kakšna izjema, da se je n. pr. vdovi nakazala pokojnh na od dneva moževe smrti in ne šc? le od 1 okt. 1921. ali pa od 1. jul. 1923. V takih slue a jih je minister; stvo smatralo, da so z mozevo smrh jo zmanjkala vdovi vsu sredslvn za vzdrževanje. Do teh ugodnosti pa nima nihče pravice, temveč je v oblasti minis- stra, da izkaže temu ali onemu pro; silcu poscbno naklonjenost. Zato je brezuspešno v takili slučajih vsuko posredovanje, češ da drugi preje- ma jo pokojnino ie od prej. Promocija. V četrtek jc bila podeljena na padovanskem vseučilišču cast do* ktorja prava širom dcžele znanemu kulturnemu delavcu U. Janku Kra* lju. Iskrene častitke naj prejme novi doktor od vseh svojih znan* cev in prijateljcv! Tudi »Gorisku Straža« svojemu vnetemu sotrudni^ ku toplo častita. Izšle so! i Naše nestrpnosti je konec! Das I nes je tiskarna poslala v svet prve ' j izvode Mohorjevih knjig. Zdaj iz» damo Ie. da presegajo po literarni vrednosti celo lanske. Več o njih bomo še izpregovorili. Goriška Mohorjeva družba. Gospodje poverjeniki. ki namc= ravajo sami dvigniti knjiße Gori? škc Mohorjeve družbc, lahko to 'store do cetrtka dne 10. decem* bra t. 1. naprej v uradnih prostorih Corso Verdi st. 1, I. nadstropje (Marzinijeva hiša). Šibe ali bombone bo nosil v nedeljo popoldnc sv. Mi* klavž v »Mladiki«. Ne zabite priti ob 4. uri tja, da tudi Vas in Vaše malčke obdari. Vremena Kranjcem bodo se zjasnila... Nckje pravijo, da je začela izha* jati slovenska »Črna srajca«. To bo naslednica žalostno prcminule sno* parske »Nove dobe«. Pisal pa bo po črni srajci sam veleučeni gospod Srcčko Cavalotti, ki razprodaja v Vidmu svoje erne srajce (Camicia ncra). Morda bomo imeli spet kaj zabave in — pouka. Naveličal se je. Spanski samosilnik Primo de Ri* vera je baje sklenil, da bo nehal s svojim samosilništvom. Na krmilo bo prišla prava vlada, toda njen predsednik bo še vedno general De Rivera. Vinogradniki, pozor! Kmečko dclavska gospodarska zadruga v Dobravljah naznanja, da napravi z novim letom destilacijo za žganjc ter bo v ta namen kupo- v;ila vsako množino zdravih tropin pod jako ugodnimi pogoji. Za te izveste pri zadrußi. — Ker morajo biti tropine (glasom zakona) do 31. decembra t. 1. v destilacijskih pro* storih ali pa vničene, se opozarjajo vinogradniki, naj ne zamude ugod* nc prilike. Žene in rumunske manjšine. j Rumunska princezinja Kantaku* zino je sklicala pred tednom dni ženske zastopnicc vseh narodnih manjšin na Rumunskem. Na svo* iem zborovanju so odposlanke sprcicle marsikatere sklepe, kako rcšiti pereče prašanje narodnih manjšin. Po zborovanju so vse udeležcnke šle h kraljici in jo pro* sile, naj se tudi ona zavzame za poštenost in pravičnost med narodi. Kaj je novega na cleželi? Solkan. Preteklo nedeljo je vprizorilo na* še Katoliško slovcnsko izobraže* valno društvo »Miklovo Zalo«, ki je vspela v vsakem oziru nad vse pričakovanje. Zgodilo se je prvi* krat, da je moraio mnosio Ijudi oditi, ker ni bilo prostora. Radi tega bodemo to igro v kratkem ponovili, da zadovoljimo one, ki preteklo nedeljo niso dobili pro* stora. Na ta način si hočemo ohra* niti njih naklonjenost. * * * Odbor Kat. slov. izobraževalne* ga društva se najprisrčnejc zahva* ljuje slavnemu občinstvu za tako mnogobrojen obisk nedeliske pri* l reditve. Hvala tudi igralcem in i.gralkam! Naše »Katol. slov. izobr. dru* stvo« priredi v nedeljo 6. t. m. ob 5. uri popoldne v dvorani g. Aloj* zija Mozetič^a »Miklavžev večer«. -- Spored: 1. »Ptičji kralj«, otroška igra v dveh dejanjih. — 2. Slove* sen prihod sv. Miklavža in razde* ljevanje darov. — . »Ce sta dva«, burka v enem dejanju. — Vstopni* na: samo za odrasle LI. — Otro* kom jc dovoljen vstop le v sprem* stvu staršev ali drugih odraslih. — Kdor hoče Miklavžu povedati, kaj in komu naj prinese leskovkc ali darov, naj se zglasi v soboto po* ZaslužneiM možn. Minulc dni je praznoval v doma« čem krogu, brez vsakega hrupa, šest* desetletnico svojega rojstva in tri* intridesetletnico mašništva cden iz* med najdelavnejših duhovnikov go* riškc nadškofije, prcč. gospod Fran* ce S. Lmid. Smid se je rodil 22. septembra 1865. 1. v Železnikih na Kranjskem kot sin uglednega in spoštovanega Čevljarskcgii mojstra in trgovca z usnjem. Prvi pouk je vžival pri bla* gopokojnem vzgojitelju Levičniku v Železnikih. Od tod je šel v Ljub* ljano, a iz Ljubljane v Relj.ak. Viš* jo gimnazijo je dovršil, .kot edini Slovenec z cdliko v Bocnu, kjer so takrat poučcvali znamcniti prose* sorji. Skoraj vsi njcgovi sošolci so se prav izredno vdejstvovali bodisi v političnih službah, bodisi na lite* rarnem ali znanstvenem polju. Po konenni maturi jc stopil v vo* jaško službo k »cesarskim lovcem«, pri katerih se je povspel do poroč* niškc časti. Vendar ni ostal pri vo* jaštvu. Izstopil je in se vpisal na du* najsko medicinsko fakulteto. Do zdravilstva je imel in ima šc danda* nes nenavadno vcsclje. Pa tudi tu mu ni bilo obstanka .. . C.cz eno leto ga dobimo v goriški bogoslovnici in avgusta 1. 1892. je v Zcleznikih na rojstnem domu pel prvo daritcv Onemu, kuteremu je posvetil vse svoje dušne in telesne moci in sposobnosti. Naj prej e je služboval v divnem C'erknem kot kaplan, zatcm na pri* jaznem Marijinem C'elju kot kurat, nato v raztresenem Lokovcu, a sled* njič v prelepi Ciror. Branici. Kjerkoli je slv.žboval je bil nenavadno pri* ljubljen. S svojimi govorniškimi zmožnostmi, s svojim krepkim, zelo simpatienim glasom, s svojo izredno duhovitostjo, si je zn^l bodisi s priž* nice, bodisi z odra političnega sho* da, osvojiti srea vseh! Različna so polja njegovega vdej* stvovanja. Naj tu omenimo samo nekatera. V Cerkriem jc bil soustanövitelj »Mlekarniee«, duša »T'italnice«, nc* umorcn nčitelj in spovednik. Na Marijincni Celju mu je bila prva ^krb povzdigniti zaostalo go* [ spodarstvo. Učil, opominjal in sva* I ril jc 7. besedo in dejanjem. | V Lokovcu jc ustanovil prvo Slov. kat. iz. dr., cerkveni in društveni pevski zbor ter kovaško zadi^igo. Njegovega dela na Vipavskcm ni mogoče popisati. Je preobscžno. Izkazal se je kot izvrsten organi* zator v tern, da je popolnoma reor* ganiziral orlovstvo na Vzh. Vipav* skem. Bil jc duša, voditelj in pred* sednik »Vzh. Vip. Orla«. Njegova hiša jc bila naravnost oblegana od raznih predscdnikov, naeelnikov in vaditeljcv mnogoštevilnih orlovskih udruženj Krasa in Vipavskega. Ko* liko truda, troškov in naporov, ve* sclja in razočaranj jc v tern času (io* živel, vc jubilant le sain. Niso imc* novali zaman njegovi sobratje in drugi pošteno mislcči ljudje njegov dom: »Hotel pri rdečem križu, kjer dobiš brez ficka vsu špižu«. — — In njegovo lcposlovno dclo? Red* ki, zclo redki so oni, ki jubilanta poznajo od te strani. Kje so hje* gova pesniška dela, bi znali povc* dati Ie uredniki revij in časopisov. Skrivajoč se pod raznimi pseudoni; mi je dopisoval nairazličnejšim ka* toliškim slovenr.kim, nemŠkim in • hrvatskim lissom v pesmi in prozi. I Glavna zbirka njegovih pesniških proizvodov neobjavljcnih je — iz* ginila!! Tudi njegovo politieno udcjstvo* vanjc ni bilo brez pomena. Ni je bilo politiene trdnjave, da bi je on s svojo fineso, dostojnostjo in po* šteno možatostjo ne obvladal. S svojim nastopom si je pridobil celo spoštovanje svejih najveejih nas* protnikov. Naj še omenimo, da je bil z najveejimi voditelji slovenstva v ncprestanih stikih in najprisrčnej* šem prijateljstvu. Tako z dr.jem Krekom, dr.jem Lampetom E., Sim. Gregorčičcm, Volaričem itd. itd. Ne mala zasluga gre njemu, da se je slovensko moško kopersko učites ljiščc svojeeasno premestilo iz Ko* \)\w x Cilorico! Ni dovolj prostora v stolpcih cenj. >»Gor. Straže«, da bi to oseb* nost natančnejc opredelili in po za* služenju opisali. Namen tch skrom* nih vrstic je samo spomniti se ob priliki slavja moža, kreme* ' nitcga moža, ki je vse svoie glo* boke zmožnosti, vse svoje sree in vsa syoja mehka čustva daroval Bogu in svojemu Ijubečemu narodu trpinu!------ Pavle. »OORISKA STRATA« Stran 3, poldne in v nedeljo dopoldne pri Juliju Kanclerju, v ncdelio popol? dne do prihoda Miklavža pa v dvorani. Odbor. Batuje. Po kratkcm odmoru se je zopei pojavila med nami bela žena, ki si ie izbrala drago žrtev. Po kratki bo? lczni je dne 29. m. m. umrl mlade? nič železničar Krušec Peter. Kako si je dra^i pokojni s svojim mirnim in blagim značajem znal pridobiti srca vseh, ki so ga poznali, je dovolj jasno pokazala udeležba pri pogrc? b;.->. Kljub neprestanemu deževanju se je zbrala velika množica od blizu in dalee, da je sprcmila pokojnika k večnemu poeitku. Kratek, a gan? Ijiv poslovilni govor na grobi?. tova? riša kakor tudi pretrcsljive žalostin? ke pcvskega zbora pod vodstvom našega požrtvovalnega pevovodje so spravile marsikako solzo v oko. Ti pa ,dragi Peter, počivaj v mini! Lahka naj ti bode domača gruda! Naši kokošarji so pa za enkrat imeli smolo. Da bi odvrnili od sebe sum, so hoteli vso krivdo zvaliti na ubogo nedolžno lisico. Ukradeni ko? koši so zato kar odtrgali glavo in jo pustili "»red kurnikom, ostali del so vlekli po vasi, da se je cedila kri. A glej, krvi je bilo toliko, da je bar? vala pot prav tja pred lisičjo luknjo. In res so tarn našli lisico, bil pa je fudi lisjaček. No sedaj se že naha? jata oba v bolj varnem brlogu. Na* še kurke pa vendar enkrat lahko sne spanje pravičncga. Lokavec pri Ajdovščini. Poročati moramo o ponovnem ze? lo lispelem ljudskem predavanju s skioptičnimi slikami, ki j.-'a nam je podal v nedeljo naš g. šolski vodja i Leopold Paljk. Občinstvo ie napol? nilo šoisko dvorano do zadnjega ko? tička in poskišalo z vidr.im zanima? njem zares nad vse poueljivo pre? davtinje o jetiki. Mnogostevilne skioptiene slike so kaj dobro pojas? njevale to — belo kugo, ki zavzema tudi na dcželi eim večji obseg. G. predavatelj nam je prav lepo opisal razna jetiena obolenja, kakor: škro? fulozo, raka itd., pojasnjeval življe? nje bakcila, povedal o vzrokih in poteku jctike in kako jetiko odvra? čamo in zdravimo. Vsi smo mu za ta poučna in prevažna predavanja za limlsko zdravje zelo hvaležni in komaj čakarno, da nas zopet povabi v hram prosvete. Iz Ozeljana. V družini Konie se je dogodJl v sredo zvečer žalostcn slučaj. Ob 8. uri zveeer se je družina giela na og? njišeu. Očc Konie je pokladal na ogenj čulje. Kar naenkrat je patro? na, ki je bila skrita v drvu eksplodi? rala in je režko ranila očeta druži? ne. Še isti dan so ga pripeliali v bol? nico v Gorico; na posledieah rane je revež v petek zveeer umrl. Zapustil je ml ado vdovo z dvema malima o? trokoma. Oblastvo naj se požuri, da dobi družina pokojnino! Zaradi cksplozije je bila poškodo? vana tudi hiša in premičnine. Skoda se eeni na 3000 lir. Koliko žrtev bo moralo naše ljudstvo še pre.stati za? radi nesreenih cksplozij? Skrajni čas bi bil, da odstranijo oblastva ne? varnost, ki vedno grozi življenju in imetjii naših ljudi! Gore nad Idrijo. V eetrtck dne 26. novembra 1925 se je vršila v naši župniji izredna slovesnost. Üb asistenci sosednih gospodov je domaci g. župnik bla? goslovil dva nova zvonova za našo župno cerkev. Že v torek je bila vsa vas pokoncu, ko so pripeljali na lepo okrašenem vozu zvonove na Gore. Mali zvon, že skoraj sto? letni starček, — drugo leto bo nam* ree ravno 100 let, kar ie bil vlit — ju je že od dalee veselo pozdrav? Ijal. Po blagoslovu je imel g. žup? nik v lepo okrašeni cerkvi govor o | pomenu zvonov. Pri tej priliki smo dolžni hvalo tvrdki G. B. de Poli v Vidmu, ki nam je zvonova vlila na? taneno po napravljeni pogodbi. Predvsem pa gre zahvala požrtvo? valnim župljanom! Tupatam je kdo rekel: Država nam nc da zvonov, jih napravimo pa sami, brez njih ne ostanemo! Naj stunejo kolikor hoeejo, imeti jih hoeemo! Niso se | sirašili strojskov! Vsak brez izjeme je prostovoljno prispeval po svojih moeeh. In sedaj jih imamo! Zvono? vi sami naj oznanjujejo po širni okolici, da biva na Gorah ljudstvo, ki je požrtvovalno, verno in vneto za east božjo in lepoto hiše božjc! Prvačina. Niso še izzveneli glasovi slavja v Batujah, kjer je obhajal redek ju? bilej g. župnik, doma iz Prvačinc, »odkoder ne more nie dobrega pri? ti« — tako nekateri pravijo, — ko so v soboto zveeer zabrneli prva? ški zvonovi v razsvetljenem zvoni? ku, da zapojo svoje voščilo ob 25? letnici župnikovanja g. Jožeta Pri? možiea. Ob istem easu ie v imenu občine čestital g. župniku župan, ki je pripeljal tudi godbo, da je za? svirala podoknico. Drugi dan smo obhajali obenem s slovesnost jo iarnega patrona sv. Andrei a tudi 25-letnico, odkar je prišel med nas za dušnega pastirja g. župnik. Slo? ! vesno službo božjo je opravil g. dr. Andrej Pavlica, ki je s svoiim go? vorom privabil našim ženam solze v oči. Med sv. mašo smo z izrednim vžitkom poslušali Hallerievo melo? dijozno, a težko Iat. mašo. Mladi mešani zbor je od lani napredoval. Za praznik sv. Andreja ie zbor iz? vežbal priznan glasbenik, ki se je zelo potrudil in mnogo žrtvoval, za kar mu gre najlepša hvala. Pri mizi so se izvršile nairazličnejše eestitke in zahvale v vezani in ne? vezani besedi tako godovnjaku An? dreju, kakor tudi »srebrnemu« žup? I niku, ki že celeg eetrt stoletja vo? di našo faro. Zastopana ie bila e. duhovšeina po gg. iz sosednih vasi, obeina, učiteljstvo in kljuearü obeh cerkva. Po napitnicah in eestitkah je v vezani besedi poskrbel za za? bavo in smeh nckdo »iz tiste vasi, kjer grada ni, pa vsak, kdor vas obišče, najprej grad išee«. Po lita? nijah so prišli eestitat tudi župni? kovi dobri znanci iz Gorice. Večer je bil določen pevskemu zboru, ki se je skoro polnoštevilno odzval prijaznemu vabilu. Opazili smo, da so pevci sc prav dobro peli umetne pesmi, ki so se jih učili že prcd 6. leti. Ko bi imeli dobrega stalnega vaditclja, bi se brez skrbi kosali z našimi naibolišimi zborii Pa ga ni in ga, žal, najbrž ne bo. — Med veselimi narodnimi in umetnimi pesmimi je čas hitro mineval. Po? sebno $imnova »Soei« in »Nazaj v planinski raj« sta g. župniku pri? klieali v snomin nepozabne dneve v Loßu in Kob?.ridu, kjer je službo? val 9 let. V veselem razpolo/.enju smo vošeili g. župniku, naj bi ga Bog spremenil iz »srebrnega« v »zlatega«. Njegovemu blagemu de? lu želimo obilnega blagoslova od zgoraj. Pohvale so vredne tudi tiste pridne roke, ki so pripomogle, da je bil oltar sv. Andreia tako okra? sen, kot da je majnik natrescl evet? ja in zclenja nani. — o. Rniizßunost in umetnosf. »Iz dežele potresov«. V založbi Tiskovne zadruge v | Ljubljani je izšla knjiga: L. Hearn, »Iz dežele potresov«, kniiga o Ja? ponski, poslovenil J. Baukart. Cena broširani knjigi 28 din., vezani v eelo platno 38 din., po pošti 2 din. vcč. Knjiga popisuje Japonsko, de? želo vzhajajoeega sonca in njene mičnosti v zelo lepem in lahkem slogu. Dr. Franc Veber: Estetika. Psihološki in normativni temelji estetske pameti. XVI ; 344 str. 8°. Publikacija j »Znanstvenega društva za humani? ! stiene vede v Ljubljani.« Natisnila in založila »Zvezna tiskarna in knjigarna« v Ljubljani 1925. Sploš? na knjižnica — znanstvena zbirka št. IX. Ccna broš. Din 150, vez. 1 Din 162. V prieujoeem delu, ki je pri nas Slovencih prvi spis ie vrste, podaja p.vtor po vzorcu svoje pred dvema letoma izišle »Etike« najprej psi? hološko ozadje estetskega cloves? kega udejstvovanja, ki mu sledi tu? di tu poizkus estetike kot posebne logike, kot logike estetskega eustvo? vanja. In vodilna načela njegove etike ločijo markantno tudi priču? joeo knjigo od tradicijskih. Uvodnc misli se peeajo s pred? metom in naeelnim delokrogom estetike. Prvi del je psihologija ele? mentarnega estetskega doživljanja, drugi del pa psihologija kompleks? nega. Tretji del je normativna es? tetika, pojmovana kot logika estet? ske pameti. Četrti del prenaša do? bljene izsledke na problem umct? nosti, podaja nje definicijo in psi? hološki izvor, nje klasifikacijo in mesto v kulturnem in splošno bio? loškem razvoju človeštva. Kcr so se avtorjevi posamezni nazori str? nili v neko organično celoto, ki ob? sega vsa temeljna vprašanja sodob? ne estetike, in ker piše avtor pri vsem varovunju znanstvenc stro? gosti vendar vee ali manj splošno umljivo, bo knjiga dobrodošla vsa? kemu, ki si želi na tern polju teme? ljite poglobitve. Knjigi je pridejan tudi izerpen stvarni register. Na? roča se delo pri založnici Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg štev. 8. Josip Jurčič, Zbrani spisi. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. IV. zvezek. Izdala in za? ložila Tiskovna zadruga v Ljublja? ni, 1925. XXI. 453 str. Ccna broš. knjigi Din 72, v celo platno vezani Din 86, v pol franc, vezavi Din 92., poštnina Din 4 vee. Zbirka »Slovenski pisatelji«, ki jo izdaja Tiskovna zadruga pod uredništvom odličnega literarnega historika univ. prof. dr. Prijatelja, se odlikuje po splošno priznanih prednostih: tekst, sicer prilagoden sedanjemu pravopisu, skrbno čuva pisateljevo individualnost sloga, li? terarno ? historičen uvod duhovito analizira v zvezku obsežene spise, dodane urednikove opombe pojas? njujejo postanek spisov in tolma? čijo njih Jemnejšc odrtavke s ee? sto no vim, zanimivim gradivom. Pravkar izdani 4. zvezek Jurci< čevih zbranih del vsebuje devetero raznolikih spisov izza dobe njego? vega dunajskega univerzitclnega solan j a v letih 1866—1868, sad buj? no - plodovitega talenta in pisate? ljevih gmotnih neprilik, ko je pisal zaradi denarja za Mohorjevo druž? bo ljudske povestice nravnopo? učne tedence (Golida, Dva brata, Sin kmetskega cesarja). Izrazita zgodovinska povest njegovega ro? mantieno ? realističnega pripoved? ništva je »Hči mestnega sodnika«, drasticno ? humoristiena v ljud? skem jeziku napisana je »Kozlov? ska sodba v Višnji gori«. V dosedaj prvie med spisi priobecnem »Bo/i? daru Tirtlju« ironizira Jurčič prvi med slovenskimi pisatelji puhogla? vega »rodoljuba«, beračeva pripo? ved »Ncmški valpet« opisuje dra? stieen »original« na kmctih, humo? ristično koncipirana »Črta iz živ? ljenjr, političnega agitatorja«, pri? oheena v novoustanovljenem »SI. Narodu«, je feljtonistiena eno? dnevnica. V »Sosedovem sinu« nam je vpodobil dejansko vsakdanje življcnje nekdanjc dolenjske vasi v pristni domači govorici. — Priču? joei zvezek spada med najboljšc literarne proizvode letošnjega leta. Fozdravi fontav - vojabos Pozdravi fantov iz Verone. Preganjamo dolgi zimski čas. V mnogih urah nas razveseli Ie »Go- riška Straža«; prihaja nam še dosti redno. Mi jo pa pričakuiemo kot golobčka, ki nosi pozdrave iz do? movine. Pošiljamo tudi mi zdai topic po? zdravc vrli »Straži«, nienim brav? cem, starsem, bratom in sestram, vsem prijateljem in prijateljicam. Prav posebno se pa spominjamo letnika 1906. Povemo pa fantom na uho, da ne bo moč dosti misliti na dekleta, ko jih bodo stenice ščipale v bedra. Hvala Evstahij, Dol. Tribuša; Nuzdorfer Avgust, Duple; Uršič Ivan, Duple; Kukovič Jožef, Ške? denj, Trst; Nemec Ivan, Vrtovlje; Moenik Franc, Orehek; Babič Hen* rik, Plavje. Vsi pri 8. topniškem polku v Veroni. Listnica Kmetskodelavske zveze in političnega društva »Edinosti« v Gorici, 1. K. N. Ponikve. a) Zadevo glede ceste smo izročili posl. Besednjaku; b) radi bi pomagali 51 posestnikom, ki so prejeli plaeilni nalog za dopla? čilo žganjekuharske pristojbine; po? izkusili bomo, vendar nimaino mno? go upanja, da bo naše posredovanje uspešno. 2. P. /. Slap pri Vip. Za Vas je taj* ništvo ponovno vložilo prošnjo na izredno kr. komisijo v Vidmu, da bi Vam izpraznila stanovanje. Ko dobimo odgovor, Vas obvestimo. 3. /. P. Jabhmica, Dolnji Zcmon. Ali Vam je bila kdaj pokojnina za? vrnjena po negativnem odloku iu nanenega ministcrstva? Odgovorite nam na to vprasanje. 4. S. P. Skrbina. V Vasi zadevi bo? mo posredovali na pristojnem me* stu. Vendar zglasite se ob priliki v tajništvu, kcr potrebujemo bolj na? tanene podake. 5. O. K". Čezsoča. a) Rekurz je do? voljen Ie, cc presega vojna odškod? nina lir 50.000; b) glede konkordata na premičninah nismo še prejeli od? govora od finančne intendance v Trstu. 6. P. Š. Lev pa. Plačati morale; na? pravite pa prošnjo da se Vam zne? sek zniža; če ne morete sami pros* nje sestaviti, pošljite dopis, ki ste r*a prejeli tajnistvu, da vloži v Vašcm imenu prošnjo pri pristojnem ura? du. 7. /. K. Plužnn > Bovec. Če ste se pogodili s tvrdko, da Vam obnovi liišo proti odstopitvi vojne odškod? nine, potem niste dolžni plačati zne? ska, ki ga od Vas tvrdka zahteva. Zglasite se z vsemi listinami pri tajništvu Kmečko ? dclavske zveze v Bovcu in naprosite ga, da zbere vse podatke, ki naj jih odpošlje po? tern podpisanemu tajništvu. Prilo? žite tudi prepise pogodbe, ki ste jo sklenili s tvrdko. 8. /. /. Sebrelje. Rekurz je tajni? ništvo odposlalo direktno davkariji v Idriji 9. /. K. Bovec. Rešitev Vaše po* kojninske prošnje je tajništvo urgi* ralo in pričakujc, da dobi v krats kem ugodni odgovor. 10. Močilnik Fr. Ročinj. Zglasite se ob priliki radi Vase pokojninske Taj ništ vo. Listnica upravništva. Tomaž Kverh, Trenta: Radi za* željenih pojasnil obrnite se na g. učitclja Luznika v Dornbergu ali pa na Jerneja Šinigoja, ki ima svoj oglas v zadnjih številkah »Straže«. Listnica uredništva. A. G., Šmarje: Ker Vaš dopis ni odgovor na kak iaven napad v listih, ga ne moremo priobeiti kot dopis, temveč bi ga morali uvrstiti med oglase kot »Poslano«. To bi Vas pa stalo okrog 40 lir. ROB. BERKA se je PRESELIL s svojim ZOBOTEHNISKIM ateljejem na Corso Verdi 36, Gorica Stran 4. »OORISKA STRATA* Delavsko konsurano društvo -----------v Podgori----------- vabi na izredni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dnc 6. de* cembra 1925 ob 3. uri popoldne v dvorani ^osp. Stefana Brcßanta s slcdečim dncvnim rcdom: 1. Poročilo o društvenem stanju. 2. Preßlcd računov. 3. Volitcv ravnatcljstva in nadzor* stva. 4. Slucajnosti. Odbor. Sadike za sadno drevje, za okra? šenjc, cvctlični in drußi ßrmi se do* be pri vrtnarskem podjetiu Oskar Voi^tliinder, Gorica, ulica Casa rossa 11 (pri Rudeči hiši). Kje dobite pristna domača vina? Pri »Vinarski zvezi« v Gorici, ulica Formica štev. 1 (tik Korna). Zvcza ima v svoji zalogi izborna domaca vina vsch vrst, po zmerni ceni. — Poskušajte! Gostilna na prometnem kraju sc vzamc takoj v najem. Ponudbe pod »Gostilna takoj« na upravo. Plačilna natakanca išče primer* nega mcsta. Ponudbe pod »Plačil* na natakarica« na upravo. Trte cepljene in sadno drevje prodaja Rudolf Tavčar, Ivanji^rad p. Gomeno. Genik na zahtcvo. — Več izvestc pri Rajkotu Stepanči* Gu, Via Ponte Isonzo 48. v Gorici. Zgodnji grab »Express« iz Er* i furta.pu L 8.— kg prodaja J. Ušaj, | Gorica, Via Favctti 6. i Pozor kmetovalci in trgovci! — Na prodaj imam vcč posestev in Ljrajščino (Čardak) v raznih delih Bosne. Cene so zelo nizke, zemlja plodovita. Da pa ne nasedetc raz* nim koristolovcem, däjem pojasni« la vsakcmu našemu Slovencu brcz? plaeno: Jernej Šinigoj, trgovački putnik, Vojvodc Putnika ulica 57. Banjaluka, Bosna. M zdrovnik je dr. RP.DO SFILIBO] Oorica, Travnik 5-1. Röntgenologicni zavod za zdravljenje in diagnostiko primapijaQR. S.DEFI0R1 g gorici, conso irrrr. em. hi. ». w SFRE3EMA 09 9-IZ IN Z-l ZDRAVNIK Dr. Just Bačar Gorica, Viale 24 Maggio St. 9 Zdravljenje s Sollux-zarki in ultravijoletnimi žarki. Cassa « risparmio unita al Monte di Pietä di Gorizia di fondazione Conte Thurn - - - Goriški mont (Hranilnica) Ustanovljen 1831 Sedež Via Carducci 2 Operacije zavoda. Hranilne vloge in vloge na tekoči račun. — Posojila na nepre- mičnine z cno zapadno dobo, s plačilom na obroke in z amorti- zacijo. —- Tekoči računi z jamstvom na vknjižbe, menice in vrednostnc papirje. — Posojila občinam in javno priznanim kor- poracijam. — Predujmi in posojila na vrednostne listine. — Na- kup vrednostnih listin ter v tekočem polulete zapadlih odrezkov Eskomptovanje in reeskomptovanje menic. Brezplačno izdavanje nakazil na „Banca d'Italia" in na „Istituto di Credito delle Casse di Risparmio Italiane v Rimu." — Na- vadna hramba ter uprava vrednot. — Sodni pologi. PODRU^NICA LjubljnnsHe hreditne hanhe v Borici Corso Verdi „Trgrovski Dom" Telefon št. 50 ¦—• Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA Rezerva SP^S Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje: na vložne knjižicc po čistih 4°/o (davek plača banka sama). Na tckoči račun ter proti odpovedi najbolje po dogovoru. Sprejema tudi dinarske vloge in jih obrestuje najugodneje. — — Izvršuje denarna nakazila na tu in inozemstvo. — Nakupuje in prodaja svakovrstne valute, vrednostne papirje in srečke. Plata vedno priznano najvtšje dnevne. cene za obveznke vojne odškodnine (bone). Izvržuje sploh vse v bančno stroko spadajočc posle: hajkulantneje. Plačam najvišje cene za kože lisic, podlasic, kun, zajcev, mack, veveric, jazbecev i. t. d. i. t. d. Prodajam PAST1 in POSEBNO MESO za lov na divjačino. DehiynlCQ za strojenje in borysnje "¦«¦»- Nihče nima pravice kupovati zame WALTER WINDSPACH 60KICA - Via Cardocci 6 - GORICA Pozor na izpremenjeni rt^slov! ?,Mundlosu si vain? stroji „Göricke^ dvoholBsa, motoplnl „Fimn" beSgijske puške se vdobe le pri Josipu Kersevaniju-Gorica Piazza Cavour 81- 9 IHehaRgcns dehignicB, Fiazz» Cavour štm I MESTNfl HRflNILNICfl L3UBL30HSKJI (Gradska štedionica) v LJUBLJANI Stanje vloženega denarja preko 125 milijonov dinarjev ali 5C0 milijonov kror. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Zlasti plačuje za vloge po dogovori v tekočem račuiui najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega račnna, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja še niesto Ljubljana. z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in obČine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajc svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je popolnoma varna. Obiščite domačo tvrdko flndrei Maurič Ulica GorduGCi 3 OOFlCü Uli"> Hnrducci 3 Bogata izbera domačega in inozem- skega sukna, velika zaloga perila, cvilha za postelje, kovtrov, odej, zaves, raznih vrst tkanin itd. itd. — — — Velika izbera kožuhovin Lastna krojačnica. ~ Sprejema vsako naročilo za ženske in moške, katero izvršuje po najnovejšem kroju. — — Velika zaloga izgotovljenih oblek, sukenj, dežnih plaščev za ženske, za moške in za dečke.---------------------- Cene ^olidne.