Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu Usta »Mir« v "Celovec, Pavličeva ulica št 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Velj»
za ceio leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravniltvu lista „Mir“ v Oslovou,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Glasilo koroških Slooenceo
Za inserate se plačuje po 20 vin. od g arm on d-vrste vsakokrat
Leto XXXII.
Celovec, 3. velikega travna 1913.
St. 18.
Oj, ta nesrečna Albanija!
Celovec, 29. aprila.
Albanija, ta od Avstrije tako negovana dežela, za katere prebivalstvo je naša vlada bolj skrbela kakor za lastne jugoslovanske državljane, je prinesla naši državi že enkrat vojno nevarnost. Ko je bila srbska vojska pri Kumanovem potolkla Turke in potem zmagoslavno prodrla skozi Albanijo, turško pokrajino, do Jadranskega morja, tedaj so voditelji naše države zaklicali Srbom: »Ven iz Albanije! Proč od morja! Albanija mora postati samostojna!« To je razmerje med Srbijo in našo državo zelo izpre-menilo. V Srbiji so takoj začeli proti Avstriji govoriti in pisariti ter groziti. Rusija je Srbe podpirala. Ni manjkalo mnogo do vojske. Le naš miroljubni cesar je — proti viku in kriku nemških listov — preprečil krvavo vojsko.
Avstrijski Slovani so našo diplomacijo tedaj napadali, češ, da uganja Nemcem na ljubo protislovansko in državi škodljivo politiko. Takoj so začeli nemški kuj skači upiti. da so Slovani izdajalci, čeravno sami dobro vedo, da v Avstriji poleg Tirolcev ni boljših patriotov kakor so ravno Jugoslovani. Saj ni ravno tisti najboljši patriot, ki odobrava vse kozle, ki so jih že ustrelili naši avstrijski diplomati. Kadar pride do resnega, s o Slovani vedno napravam mestu! To so dokazali vsikdar in bodo tudi v bodoče. Bolelo pa je nas avstrijske Jugoslovane, ko smo videli v Avstriji toliko ljubezni za Albance, prav nič pa do nas Jugoslovanov, avstrijskih državljanov. Naši državniki so v Albanijo zmetali milijone in milijone, gradili so Albancem albanske š o 1 e, z avstrijskim, torej tudi z našim denarjem so podpirali Albance, lastne državljane Slovence in Hrvate, predvsem koroške Slovence pa so pustili gospodarsko, kulturno in narodno umirati!
Ta negovana Albanija je spravila sedaj našo državo že v drugo in resno zadrego. Črnogorci so osvojili Skader. Avstrijski državniki so se pa prej potrudili in pri drugih velesilah dosegli, da bo Skader pripadel Albaniji. Črnogorcem pa se prav nič ne ljubi več iz Skadra, ampak so se začeli v njem utrjevati. Črnogorski kralj je večkrat glasno zatrjeval, tudi oficielno nasproti avstrijskemu poslaniku v Cetinju, da Skadra ne pusti za nobeno ceno. Zato se je naše zunanje ministrstvo zopet obrnilo do drugih velesil in jih opozorilo, da so sklenile, da mora biti Skader albanski; če se Črnogorci temu protivijo, naj se jih prisili, da se odrečejo Skadru. Avstrijski zastopnik je zagrozil, da bo Avstrija na svojo roko postopala, če bi druge velesile ostale samo pri besedah ali bi zadevo zavlačevale tako dolgo, da bi Avstrija vse zamudila in bi ostali njeni diplomati pred celim svetom zopet blamirani. Zastopniki drugih velesil so na skupnem posvetovanju v Londonu minoli ponedeljek zatrjevali, da se mora Cima gora ukloniti volji velesil, da pa ne kaže nastopati proti Črnigori z vojaško silo, ampak se morajo dobiti druge poti. To našega zunanjega ministrstva ni zadovoljilo. Zato se je konferenca v Londonu preložila na četrtek. Naš zunanji minister pa je prej zatrjeval, da ne bo trpel več nobenega zavlačevanja, ampak ho Avstrija nastopila sama, ne da bi vprašala velesile in prisilila Črnogoro, da se uda. če grof Berchtold izvede, kar je za-
grozil, potem bojo že pokale puške, še predilo izide naš list. Črnogorci se na vpad od naše strani z mrzlično naglico pripravljajo. Na goro Lovčen, ki obvladuje Kotor, so poslali izpred Skadra, 100 kanonov. Večji del črnogorske armade je tudi odkorakal iz Skadra v Črnogoro. Črnogorci se torej resno in premišljeno pripravljajo za slučaj, da bi naša država poizkusila z vojaško sjlo ukloniti Črnogorce.
Essad paša križa račune.
Ali naša država res izvede grožnje, da z vojaško silo izžene Črnogorce iz Skadra, ali ne, je težko soditi. To pa zavoljo tega, ker je Essad paša, bivši poveljnik v Skadru, postavil na glavo vse sklepe velesil in prekrižal vse načrte naših diplomatov.
Essad paša bi se bil v Skadru držal lahko še nekaj časa. Začel se je pa raje pogajati s Črnogorci in je podpisal pogodbo, da prepusti Črnigori Skader in ozemlje južno od Skadra do reke Drin, Črnagora in balkanska zveza pa zato prl-poznaEssad pašo zavladarjaod velesil neodvisne, samostojne Albanije, ki bi ostala pod pokroviteljstvom Turčije. Ta akcija je resna, ker je Essad paša Albanec, celo iz uglednega albanskega rodu, ker ima Essad paša okroglo 26.000 vojakov, s katerimi je s puškami in lažjimi topovi odkorakal iz Skadra v mesto Tirano, ki leži sredi Albanije. Že v Skadru se je Essad paša dal razglasiti za albanskega vladarja. Črnogorskemu kralju je obljubil, da se hoče potem pridružiti — balkanski zvezi. Djavid paša je baje s tem načrtom zadovoljen in se bo s svojo armado v Albaniji priklopil Essad paševi armadi. Zdi se, da je vse to delo premetenih srbskih in črnogorskih diplomatov, ki so znali pridobiti za ta načrt mladoturško vlado v Carigradu, da se tako ubranijo diplomatov velesil.
Glavno vprašanje je sedaj, če bo Avstrija Essad pašo prehitela, kar ni verjetno, ker prihaja iz Belgrada poročilo, da je Essad paša že v Tirani, oziroma če bo Avstrija Essad pašo pripoznala za vladarja ali ne, če gà res izvolijo za vladarja albanski rodovi in če bo pripustila samostojno Albanijo pod turškim nadzorstvom namesto Albanije pod nadzorstvom velesil ali ne.
Izključeno pa tudi ni, da so za ta načrt vedele Rusija, Francoska in Angleška in so le čakale, da se naša diplomacija nasede. Če bi se to izkazalo za resnično, potem tudi ni dvoma, da bi te države pripoznale novo Albanijo z Essad pašo kot njenim vladarjem, in naša država bi potem imela dvojen izhod: prilagoditi se tem novim razmeram ali pa brez ozira začeti s silo in tako riski-rati: svetovno vojsko.
Toda to so le domnevanja in je treba počakati dejstev, za katere bomo izvedeli morda že v par dneh.
Za čebelarje.
Slovenci smo bili še od starodavnih časov sem vneti čebelarji. Starim Slovencem je bila strd vsakdanja jed. Dandanes sicer nimamo več tako strdenih let, vendar je to gotovo, da čebelarstva ne bodemo opustili. Čebelarstvo je za gospodarstvo velikega pomena. Vsaka cvetlica obrodi sad
prah od druge rastline. In to preskrbijo čebele. One sicer ne hodijo po cvetlicah zaradi tega, da bi prenašale prah, toda prah se jih prime sam na noge, na trebuh, na rilček, in ko pride čebela do druge cvetlice, odpade tam zopet sam od sebe kak majhen prašek. To pa zadostuje. Cvetka je s tem oplojena in obrodi sad ali zrno.
Pa tudi za vzgojo ljudstva je čebelarstvo velikega pomena. Pisec teh vrstic ne pozna nikogar, ki bi bil vnet čebelar, zraven pa zapravljivec, kvartač, pijanec, ampak nasprotno vidimo, da je vsak vnet čebelar obenem tudi razumen gospodar, ki obrne vsako krono prav in ki ne razmetu je denarja. Kako pa bi tudi moglo biti drugače! Ko čebelar pri čebelah sedi in vidi: kolikokrati mora čebelica zleteti, da nabere piskerc strdi, ali ne bode znal ceniti potem tudi denarja (vsakega vinarja). Tu vidi čebelar, kako se mora truditi na svetu vsako živo bitje, če hoče živeti, in ta nauk je veliko vreden. Starši bi imeli raditega navajati mladino k čebelarstvu, ker čebele ji bodo dale brez besede najlepši pouk, dale ji bodo najlepši zgled. In zgled je več vreden kakor pa besede, saj pravi pregovor: beseda miče, zgled pa vleče. Vrhtega pa najde tu mladina ob prostem času (kakor ob nedeljah) lep in pravi kratek čas in ne išče hrupne, večkrat škodljive zabave.
Resnica pa je, da nam prinese čebelarstvo tudi dandanes, čeravno nimamo tako strdenih let, kakor so bila prej kdaj, lep dobiček.
Prej nihče ni kupoval čebel in jih torej tudi ni bilo mogoče prodati, danes se pa čebele lahko, in sicer tudi precej drago prodajo. Tako pozna pisec več gospodarjev (kmetov), katerim nese čebelarstvo več kakor cela kmetija. Delati se mora danes pač le na to, da dobimo veliko rojev in močne roje, da si tako število panjev pomnožimo ter da potem moremo nekaj panjev prodati. Kako se to najbolje zgodi, to nam povejo strokovni listi. Tak list pa more izdajati le kako večje čebelarsko društvo. Zato je pa potrebno, da se združijo čebelarji v taka društva.
Pa še drugi razlogi so, ki nas silijo v združitev. Danes imajo že povsod taka društva. Razume se, da se trudi vsaka taka čebelarska zveza, da bi pridobila slavo domači čebeli, da bi opozorila svet in kupce na svoje čebele, na med, vosek itd. Samo-obsebi se pa potem tudi razume, da mora čebelarstvo neorganiziranih krajev za organiziranimi zaostati. Velikega pomena je tudi to:
Čebelarji so dosegli (to so dosegla tudi društva; če bi ne bilo teh, bi posamezniki gotovo ničesar ne dosegli), da pusti razdeliti ministrstvo v takih letih, ki so bila za čebelarstvo (za strd) posebno slaba, nekaj neobdačenega sladkorja. Ta sladkor pa dobijo le čebelarske zveze. Če bodemo hoteli biti deležni tudi koroški čebelarji te dobrote, ustanoviti bodemo morali svojo čebelarsko zvezo za Koroško. Dosedaj smo dobivali po nekaj sladkorja od kranjske zveze. Razume se pa, da ima skrbeti ista predvsem za domače (kranjske) čebelarje. Tisti zahtevajo vselej sami toliko sladkorja, da kranjska zveza niti domačinom ne more dosti ustreči. Neglede na to pa se sladkor tudi po nepotrebnem podraži, ker mora iti iz Prage najprej v Ljubljano in od tem šele k nam. Tudi se zamudi s tem ponepotrebnem nekaj časa. Ministrstvo
namreč le tedaj, če pride na njo cvetni namreč dovoli sladkor v zadnjem trenutku,
kadar ga čebelarji že rabijo, in je potem čebelarjem veliko ležeče na tem, da ga dobijo najprej ko mogoče. — In še nekaj: Vlada je spoznala, kakega pomena da je čebelarstvo in z veseljem se mora pripo-znati, da je tudi pripravljena ponmgati, kadar pridejo čebelarji v stisko. Tako je dala vlada leta 1909 šest in pol tisoč kron za koroške čebelarje. Taka podpora se razdeli vselej potom čebelarskih društev in je tedaj (leta 1909.) dobila denar za vse koroške čebelarje (ker Slovenci nimamo svoje zveze) nemška koroška čebelarska zveza. Nakupila je panje in ti bi se imeli razdeliti takim čebelarjem, katerim je poginilo največ panjev. Kako pa so se ti panji porazdelili? Vsak vé, da je v Podjunski dolini veliko čebelarjev. Cela Podjunska dolina pa je dobila le štiri panje. In kaki so bili ti panjiči? V jeseni, ko so došli, tehtali so po 5 do 6 kg. Tak panj naj potem prezimi. Slovenski čebelarji, katerim je poginilo po 30 panjev, niso dobili od tega državnega, za Slovence ravnotako namenjenega denarja niti vinarja. Medtem pa so bili drugi (nemški) kraji prav bogato obdarovani. Tako je dobil n. pr. samo sodni okraj Spital 54 panjev, kljub temu, da ni bil tako močno prizadet. Iz tega sledi zopet stari nauk: Če hočemo kake pomoči, po-iščimo si jo sami, Nemci nam je še nikdar niso dali!
Združime se !
Če hočemo biti Slovenci v slučaju potrebe teh dobrot deležni, je neobhodno potrebno, da se združimo. Združimo se zdaj; tedaj ko bi že podporo ali kaj drugega potrebovali, bi bilo prepozno. Veliko je sicer takih ljudi, ki nočejo storiti ničesar in nočejo izdati za društvene namene ne kronice, podpore in ugodnosti pa bi radi uživali. To ni lepo in je škodljivo. Zapomniti si moramo, da moi*e društvo le tedaj kaj doseči, če ima veliko udov. čimveč udov, tem bolje!
Na binkoštno nedeljo bo ob treh popoldne v mali dvorani hotela Trabesinger v Celovcu ustanovno zborovanje za slovensko koroško deželno čebelarsko zvezo. Slovenci, ki se zanimate za čebelarstvo, prihitite tedaj v Celovec! Ne bodi Vam žal za par kronic. Pomislite, da je to za nas poti*ebno. Pokažite, da Vam je v resnici za čebelarstvo, pokažite, da veste, koliko je organizacija vredna
Zborovanje se napravi nalašč na Binkoštno nedeljo popoldne. O Binkoštih se pelje ta in oni v Celovec in opravi tedaj to zraven. Drugi pa, ki ravno nimajo opravka, bodo menda en dan tudi pogrešali. Vrnejo se lahko že v nedeljo na večer ali pa ostanejo v Celovcu in se odpeljejo šele v ponedeljek.
Stvar je taka, da ne moremo odlašati, kajti ne vemo, če morebiti ne bodemo potrebovali sladkorja že v tej jeseni. Kranjska osrednja čebelarska zveza je zato priporočala, da ustanovimo koroški Slovenci svojo deželno zvezo. Od naše nemške deželne zveze nimamo Slovenci ničesar pričakovati, ker se na naše potrebe ne ozira. Vsiljuje nam nemški list »Bienenvater«, ki za naše razmere ni in ki ga Slovenci tudi ne razumemo. Koliko smo se Slovenci svoj čas trudili, da bi dosegli slovenski list ali da bi se nam dajalo namesto tega »Bienen-vatra« »Slovenskega Čebelarja«. Vse je bilo zastonj, četudi so celo pravični Nemci pri-poznali, da bi se nam moral dati slovenski list. Ko si ta gospoda drugače ni več vedela pomagati, dejala je:	da je to sploh
ne briga in amen !
Našteli bi lahko še drugo, toda mislimo, da je dovolj. Mislimo, da bode uvidel vsak slovenski čebelar, da si moremo in moramo pomagati edino le sami. Zato pa: na svidenje na binkoštno nedeljo popoldne ob treh v mali dvorani hotela Trabesinger v Celovcu.
Penar pridobivati
delati in služiti 'moremo le s popolnoma zdravimi rokami in nogami. Skrnina, protin, izvinjenja, izpahnjenja, opekline, oteldine in mišična oslabelost,povzročene vsled vlažnosti
Dnevna ftsfice in dopisi
Pevska slavnost in tombola, ki ju pri-1’edita S. K. S. Z. in »Podporno društvo za slovenske organiste na Koroškem« prihodnjo nedeljo, dne 4. majnika, v veliki dvorani hotela »Trabesinger« v Celovcu, se začne ob pol 4. uri popoldne.
Osebna vast. Za referenta pri deželni agrarni komisiji imenovanemu vladnemu svetniku Francu Mayrhofer pl. Grunbuhel je podeljen naslov in značaj dvornega svetnika.
Kdo vodi na Koroškem nemškonacional-no propagando? Pri občnem zboru zveze Sudmarkinih podružnic za Zg. Koroško v Beljaku so bili v vodstvo izvoljeni gospodje: Za načelnika finančni nadzornik Ferd. Raunegger, tovarnar A. Bruckmann za namestnika; Mat. Stissen, železniški revident, za blagajnika ; Ernst Rauter, železniški adjunkt, za tajnika; Hubert Groh" mann, železniški koncipist, za zve-zinega govornika (po domače: za hujskača proti Slovencem). Kot svetovalci so bili iz-voljni: O. Bernold, nadučitelj pri Mariji na Žili, dr. Fank, železniški komisa r v B e 1 j a k u, K. Gitschthaler, nadučitelj na Bruci, W. Lecher, strokovni učitelj v Špitalu, F. Stagi, davčni upravitelj v Rožeku, J. Peternel, n a d-učitelj v Puchu, J. Stadler, knjigovodja v Podkloštru in J. Aichholzer, po-setnik v Št. Andražu.
Samomor. Iz Borovelj se nam poroča: Dne 26. aprila se je pri Šostarju v Kočuhi ustrelil 81 let stari čevljar Miha Ogris s staro puškino cevjo (rorom) na sledeč način: Nabil je puškino cev in jo vtaknil v ogenj v štedilniku; potem se je vsedel in naslonil glavo na cev. Strel je prebil njegovo glavo. Pravijo, da ni bil pri pameti.
Iz garnizijskaga zapora pobegnila. Ponoči od 23. na 24. aprila sta iz garnizijskega zapora v Celovcu pobegnila v 3% in 4 leta hude ječe zaradi tatvine in kot vojaška begunca obsojena vojaka, infanterist 7. pešpolka Kutzelnig in lovec bataljona štev. 8 Wulz. Stražila je straža 7. pešpolka. Pobegla tiča sta prežagala mrežo na oknu v zaporu, zlezla skozi okno na dvorišče, razbila lesena vrata na vrtu in preplezala 21/2 metra visok zid. Sumijo, da sta jo mahnila proti Švici.
Pri vojaškem naboru v Dobrlivasi je bilo dne 22. m. m. od 191 nabornikov odbranih 53, v Št. Lenartu v Labudski dolini pa 25. m. m. od 208 nabornikov 48.
Mrlič v Dravi. Kakih 50 metrov nad Žmavcarjevim mostom so našli na pesku ob bregu truplo kakih 50 do 55 let starega moža. Kdo da je mrlič, niso še mogli dognati. Sodijo, da je ležal v vodi približno mesec dni.
Samomor. V Mitterbergu pri Paternionu se je obesil v hiši posestnik Janez Winkler. Bal se je sodnijske kazni.
Srbi bojkotirajo avstrijsko blago. »Gra-zer Volksblatt« je poročal: Znana ugledna graška trgovska veletvrdka je prejela od neke belgrajske tvrdke (firme), s katero je dolgo let imela trgovske zveze, sledeče pismo: »Ker je v Srbiji nastal bojkpt avstrijskega blaga, mi ne zamerite, ako morda ne bom ničesar več naročil pri Vas, ker Vaša monarhija je naša krvna sovražnica, njena politika Srbiji ne pripusti morja in Albanije kakor Črnigori ne Skadra. Poglejte Vašo zaveznico Nemčijo; ta se ne zmeni za to reč, zato je pri nas priljubljena in bo v bodoče ona zaslužila pri nas.« »Grazer Volksblatt« je dostavil temu pismu to-le: To pismo, ki dobro slika, kako misli srbski narod, nam z grozno jasnostjo kaže, kaj bo sledilo naši zavoženi balkanski politiki. Izgubili bomo še to trgovinsko polje in naši trgovci in obrtniki morajo čutiti hude posledice naše slabe politike.«
Poizkusen samomor? Knjigotrški vajenec Jurij Grasser v Celovcu je v noči na 27. aprila izginil. Drugo jutro so ga našli v
ali prehlajenja, so velika zapreka pri zaslužku. Zato priporočamo čitateljem, da imajo za take nepričakovane slučaje vedno Fellerjev bolečine lajšajoči zeliščni esenc-fluid z znamko „Elza-fluid“ pri roki. Kakor smo se sami prepričali, lajša bolečine, krepi mišice, osvežuje, podeljuje dobro spanje in
Šmartnu pri Celovcu napol zmedenega, prepeljali so ga v bolnišnico; baje je izpil neko zdravilo za oči, kar ga je sicer omamilo, pa ne bo hujših posledic. Oče, ki je sluga pri deželnem odboru, je bojda ravnal ž njim trdo.
Podkrnos. (P o ž a r.) V noči 28. aprila proti 11. u,ri je izbruhnil požar na Selu in vpepelil hišo in gospodarsko poslopje Jakobu Zablačanu p. d. Kutniku. Živino in pohištvo so rešili. Škoda znaša 13 do 14.000 kron, zavarovan je pa posestnik le za 5000 kron.
Bistrica v Rožu. (P o ž a r.) Dne 27. aprila proti desetim ponoči je pogorelo gospodarsko poslopje, ki je last 11 let starega lija Hafnerja p. d. Lapuševega v Vranjici.
Kazaze- (Birm a.) Po 17 letih smo imeli minuli četrtek, dne 24. t. m. spet enkrat v svoji sredi svojega nadpastirja, ki so nas posatili, da podelijo našim malim zakrament sv. birme. Cela za naš kraj izvanredna slavnost se je izvršila v najboljšem redu. Oba dni je vladalo pa tudi prav prijetno vigredno vreme. Naša vas je bila praznično ogrnjena. Opazil si štiri v zelenje in umetno cvetličje ovite slavoloke s primernimi napisi, enega ob cesti v lesu, tri na vasi, na katerih so bila znamenja vere, upanja in ljubezni. Lepo in bogato ovenčana sta bila tudi cerkev in župnišče. Na sejmišču pa so fantje postavili visok mlaj, okinčan na vrhu z raznimi naveski, na stolpu je visela papeževa, na župnišču cesarska zastava, na treh naj višjih smrekah pa tri slovenske trobojnice. Tudi grobovi na pokopališču, katerega plot so bili gospodarji prej popravili, so bili z venci ozaljšani. Presbiterij smo pustili na novo slikati ter privoščili ob tej priliki tudi staremu vaškemu križu prc-novljenje. Tako je bilo vse, ko so prišli Pre-vzvišeni. Sprejeli smo jih pri slavoloku, ne daleč od cerkve. Poleg domačega župnika so jih pozdravili še en učenec kot zastopnik šolske mladine, zastopnica Marijine družbe, načelnik izobraževalnega društva in »Sv. vojske« s slovenskim trakom ter g. župan. Vsi pozdravi so bili izključno slovenski. Tudi prevzvišeni so se vsem slovensko zahvalili. Po vhodu v cerkev se je vršila kateheza in pregledovanje cerkve. Prihodnji dan po sv. maši Presvetlega pri kateri je bilo pri obhajilni mizi okoli 50 ljudi in po pridigi č. g. Fajnika, kaplana iz Šmihela, je bil obhod na pokopališče in nato sv. birma. Birmancev je bilo 91, in sicer 45 dečkov in 46 deklic. Iz domače župnije jih je bilo 30, drugi so bili deloma iz Šmihela, Pliberka, Vogrč, Škocijana ter Dobrievasi. Ena je bila tudi iz lavantinske škofije. Slavnosti sv. birme se je udeležilo mnogo ljudi od blizu in daleč ter poleg preč. g. dekana Ma-riniga tudi še 9 drugih duhovnikov. Ob celi slovesnosti so vrlo pokali topiči. Popoldne ob eni uri so nas Prevzvišeni zopet zapustili. — Da so bili dnevi birme vsem dnevi milosti in dnevi utrjenja v sv. veri! V to po-mozi moč Sv. Duha!
Brnfta. (Slovo.) Zopet je našo župnijo zadel žalosten dogodek, ker so se ločili naš prečastiti gospod župnik Franc Katnik, ki so bili osem let med nami; zaradi slabega zdravja so stopili v pokoj ter šli na svoj dom in čez leto se gredo zdravit na Bistriško planino. Z vsemi farani vred bo čutilo odhod svojega dobrotnika tudi naše tam-buraško društvo »Dobrač«. Za ves njihov trud naj jim podeli Bog zopet ljubo zdravje.
Sveče. (Birma. Odgovor na »Fr. S t i m m e n«.) »Freie Stimmen« z dne 25. malega travna 1913 napadajo meno ter slovensko koroško duhovščino sploh, in sicer zavoljo škofovega sprejema in kateheze ob vizitaciji in birmi, ki se je tu vršila dne 19. malega travna. Mislil sem začetka, da pošljem popravek »štimcam« samim. Pa čemu? Saj pri nas tega lutrovskega lista, hvala Bogu, nihče ne bere, izvzemši par fra-karjev na Bistrici. Vrhutega bi moral popravek pisati v nemškem jeziku, ki ga pa v slovenskem Rožu ne potrebujem. Blago-
nove delavne moči. 12 steklenic za K h-" pošilja franko lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza trg št. 67, Hrvatsko, ki dobiva vsak dan zahvalna pisma o učinkih tega fluida. Tudi Feller j eve odvajalne „Elza-kroglice“ 6škatlic K 4-— franko moremo čitateljem priporočati.	o---------
voli torej ti, naš ljubi »Mir«, sprejeti od nas poročilo o birmi v obliki odgovora na imenovani članek! Ta se zgraža nad menoj najprej zavoljo kateheze, češ, da nemških vprašanj »ni ravno mrgolelo«. To je pa res prava germanska oholost! Da bi vam pomagali ponemčevati slovenski Rož, tega od nas nikdar ne pričakujte! Kristus ni rekel: »Pojdite in ponemčujte narode«, ampak »učite vse narode!« Trije učenci so bili nemško vprašani in še med temi znata dva slovensko. To ve vsak, kdor je bil pričujoč pri ka-tehezi. Tisti, ki je oni članek skuhal, gotovo ni bil v cerkvi. To kaže njegova trditev, da so celo slike in podobe svetnikov bile v narodni obleki. Onega, ki je to napisal, imenujem očitnega lažnika ter ga za takega smatram tako dolgo, dokler mi tega ne dokaže, oziroma svoje trditve prekliče. Slovensko trobojnico razobesiti na cerkvenem stolpu in župnišču si pa ne bomo dali prepovedati, dokler smo še duhovniki tam gospodarji, zlasti od takih ne, ki cerkve od znotraj skoraj nikoli ne vidijo. Ako so, kakor je tam brati, tudi na privatnih hišah visele slovenske zastave, tedaj slava takim gospodarjem, ki se ne boje naših nemčur-jev in privandranih Nemcev! Ali mislite, da bomo v občini, ki z otroci vred šteje komaj 50 pravih Nemcev, prevzvišenega knezoško-fa sprejeli s frankfurtaricami? Ali ni naravno, da svojega višjega duhovnega pastirja sprejmemo z zastavami, ki so v Avstriji pripoznane ter nas značijo za Slovence, česar se ne sramujemo biti? Očitate nam, da smo na ta način napravili »nemškemu škofu demonstrativen sprejem«. To je pre-bedasto. Saj prevzvišeni ni samo škof koroških Nemcev, ampak tudi Slovencev. Saj je to sam pripoznal s tem, da je pozdravljajočim slovensko odgovarjal in v cerkvi slovensko molil. Najlepše pa šele pride. Pišete, da nam je škof naše ravnanje zameril ter nam dal celo tozadevno prepoved. Poživljam vas, da nam za to navedete vsaj eno zanesljivo pričo! Sicer pa ste nam s tem člankom le ustregli. Prevzvišeni se je vsaj zopet prepričal, da se »štimcam« ne sme verjeti. Mi se vam pa imamo zahvaliti za to, da ste s tem člankom našo čast v očeh pravičnih le še povzdignili. — Valentin Mòrti, administrator.
Velikovec. (Izid vojaških naborov.) K vojaškemu naboru dne 18. in 19. aprila t. 1. v Velikovcu je došlo 341 nabornikov, potrjenih pa je bilo 69, dne 21. aprila v Železni Kapli je došlo 97, potrjenih pa je bilo 34, dne 22. aprila v Dobrlivasi je došlo 191, potrjenih je bilo 53, dne 32. aprila v Prevaljah sta došla 202, potrjenih je bilo 46, dne 24. aprila v Pliberku je došlo 154 nar bornikov, potrjenih je bilo 55. Največ vojakov sta dala najbolj zavedna slovenska okraja Pliberk, ki je dal sam 101 vojaka od 356 nabornikov in železnokapelski okraj. Najslabše se je izkazal nemškutarski okraj Velikovec in v tem sodnem okraju zavzema zadnje mesto občina Grebinj, od katere občine je bilo izmed 84 nabornikov samo 7 potrjenih.
št. Rupert pri Velikovcu, (Požar.) O polnoči,„ clne 23. malega travna t. L, je nastal požar pri tukajšnjem posestniku in
cerkvenem ključarju Jerneju Cikulniku, po
domače Roflarju, ki je vpepelil vse njegovo gospodarsko poslopje. Vsled nastale svetlobe se je posestnik še ob pravem času prebudil iz spanja, da je mogel rešiti vso živino izvzemši dva jesenska prasca in dve ovci’ ki so zgoreli. Ogenj je najbrž nastal v stelji. Kdo je zažgal, je neznano. Posestnik je bil sicer zavarovan, ali v primeri s sedanjo draginjo vse prenizko.
Št. Rupert pri Velikovcu. (C. k r. d v o r-ni svetnik pl, Mayrhofer.) Dne 30. malega travna t. 1. je nas zapustil vodja tukajšnjega c. kr. okrajnega glavarstva in lastnik tukajšnjega gradu Kohlhof visoko-rodni gospod c. kr. vladni svetnik Franc Ks. pl. Mayrhofer - Grunbuhel, ki je bil prestavljen k c. kr. deželni vladi v Celovcu in obenem povišan za c. kr. dvornega svetnika. G. dvorni svetnik pl. Mayrhofer je bil skozi dve dobi, in sicer od leta 1900 do 1903 in od leta 1907 do zdaj vodja tukajšnjega c. kr. okrajnega glavarstva, ali vselej se je izkazal kot strogo nepristranskega uradnika, ki je imel odprto srce za bedo našega ljudstva. Koliko se je trudil, da bi pomagal revnim našim občinam. Svojega katoliškega prepri-
čanja ni nikdar zakrival, redno se je udeleževal v tukajšnji župnijski cerkvi nedeljske božje službe in prejemal svete zakramente v veliko spodbudo vernega ljudstva. Bog povrni visokorodnemu gospodu dvornemu svetniku vso njegovo dobrotljivost in ves lepi zgled, ki ga je našemu ljudstvu dajal! Hvaležnost našega ljudstva mu je zagotovljena.
Železna Kapla. (Dva s a m o u m o r a v enem dnevu.) V ponedeljek sta se tu ustrelila J anez Piskernik in Rok Karun, po domače Stopar. Ubogi sorodniki!
Pliberk. (N a b o r i.) V četrtek, 24. aprila so se vršili vojaški nabori in je bilo potrjenih 56 nabornikov, večinoma sami kmečki sinovi. Občutno je prizadeto naše slov. kat. izobraževalno društvo, ker je bilo potrjenih 7 fantov društvenikov, in sicer 5 v prvem in 2 v tretjem razredu. Prizadet je tudi naš »Orel«, ker sta zaprisegla cesarju zvestobo dva odbornika, tajnik Janez Riedl in blagajničar Anton Igerc. Zopet je dobil naš presvitli cesar slovenskih fantov vojakov in domovina zvestih braniteljev. To je jasen dokaz, kako ljubi celo cesar fante, ki so vzgojeni v slovenskih katoliških društvih. — Sedaj naj še reče kdo, da smo slabi patriotje!	Slovenski rekrut.
Ledenice, (V o d g o v o r.) V lutrovski »Bauern-Zeitung« se nekdo zaganja v socialni kurz, ki ga je priredila meseca marca Pri Rutarju v Dolinčičah S. K. S. Z. Temu dopisniku odgovarjamo, da je v svojem dopisu grdo — lagal. Saj je grda laž, da so gospodje govorniki »samo hujskali« in da je pri tem slabo odrezala naša ljuba Avstrija. — Dopisniku »B.-Z.« povemo, da smo gospodom govornikom iz srca hvaležni za ves njihov trud in obenem že sedaj prosimo, da bi nas kmalu zopet obiskali s tako važnim podukom. Resnica je, da le nasprotniki na svojih shodih v Rožeku hujskajo in lažejo, kakor je zadnjič lagal spodnještajerski hujskač Linhart, da so Slovenci izdajalci. Linhart, ki je igral že vse politične farbe, od socialdemokrata in slovenskega narodnjaka do Nemcem udi-njanega in od Nemcev plačanega renegata, je pač najmanj poklican govoriti o kakem izdajalstvu!
Črna. (Uboj.) V gostilni pri Škrubeju je pred nedavnim nastal med vozniki Jernejem Orožnom, Alojzijem in Jakobom Tomičem in Filipom Štefanom ter med več rudarji pretep. Končno so rudarji zbežali. Ko so bili že kakih 100 korakov od gostilne oddaljeni, so jih za neko pečino pričakali vozniki in jih napadli. Rudarja Žnidar in Rak sta zbežala v neko leseno barako, kamor so jima vozniki sledili. Rak je skočil skozi okno v barako, Žnidarja so pa hlanci vlekli k pečini in ga tam obdelovali. Tedaj je prišel na pomoč rudar Podpečnik, ki je prej zaostal v gostilni. Orožen in Štefan sta se vrgla nanj. Podpečnik je zadobil več ran, razdrobila sta mu celo črepinjo in je umrl. Vse štiri hlapce so odpeljali k okrajnemu sodišču v Pliberk. Posledice pijačevanja ...
Beljak. (Dvojen umor in samo-m o r.) Tukaj je povzročil grozno razburjenje čin ljubosumnega moža, ki je umoril dva sinova, ranil ženo in sebe ustrelil. Re-vident pri državni železnici Jožef Ahačič je v noči 28. aprila vlomil v spalnico svoje žene, z železno palico v roki. »Danes moraš z menoj umreti,« ji je zaklical in jo pahnil v vrat. Žena se je rešila v drugo sobo in od tam na balkon na dvorišču, kjer je klicala na pomoč. Medtem je Ahačič prerezal vrat svojemu šestletnemu sinčku, ki je spal v postelji in tudi drugega, 12 let starega sina je s palico sunil v vrat. Ves v krvi je še zbežal k oknu in hotel na pomoč klicati, ko ga je oče z drugim sunkom umoril. Blazni oče se je podal nato v svojo sobo in se ustrelil % revolverjem. Ko so udrli na ženino klicanje v Ahačičevo stanovanje, so našli tri mrliče. Ženo so spravili v bolnišnico, kjer so jo kmalu odpustili, ker njena rana ni bila nevarna. Pred strašnim svojim činom je Ahačič napravil testament in napisal več pisem. Z ženo sta se prepirala in je bil nanjo ljubosumen. Kot uradnika so ga hvalili.
Št. Lipš pri Žineku. (Nesrečen t e -d e n.) Redkokrat se je oglasilo toliko nezgod v enem tednu pri kaki župniji, kakor se je zgodilo minuli teden pri nas, in sicer: Pri
kmetu Tomažu so popravljali studenec in so radi snažen j a dvignili tri studenčne cevi; ko so očejene cevi v studencu zopet vlagali, se je veriga odtrgala in potegnila železni navoj (vinto) v globočino; Francu Ha-bercu je zmečkalo prst, posestniku p. d. Za-mulenu je padajoča cev desno roko do malega zmečkala, da je revež nezmožen opravljati potrebna dela. — Dne 22. aprila so prišli fantje iz Večne vasi v Šmihelu pred naborom v Št. Lipš k znancem se poslavljat; ravno tisti večer so prišli tudi iz Kokove in Dobrlevasi v Št. Lipš; ker so se precej sporekli, so se v temni noči začeli s kamenjem in plankami obdelavati in so Jerneja Kapuna p. d. Dihurja iz Večne vasi ubili. Kamen je nesrečnemu fantu prebil črepinjo na glavi in možgani so se iz te zevajoče rane vsuli, da je revež na mestu obležal mrtev. Nepopisna je bila žalost pri sorodnikih, ker je prvikrat šel na obisk v Št. Lipš in se ni več vrnil živ iz Št. Lipša. Pomenljivo in to-lažljivo za fante v št. Lipšu je, da nobeden ni bil v tej nesrečni tovarišiji udeležen. — Dne 23. aprila je šel Janez Volavčnik, p. d. Makic v gozd drva k potu spravljat; ko je s cepinom neko bruno v nižavo vlekel, se mu je cepin izdrl iz bruna in mož je padel v globočino in obležal mrtev; žena njegova je šla za njim, ker ni prišel k večerji domov; klicala ga je, a mož se ni oglasil — tavajoč po gozdu ga najde v jarku mrtvega ležati. Šele ob 11. uri ponoči so spravili pridnega gospodarja v hišo žalosti in ga položili na mrtvaški oder. — Dne 23. aprila je Neža Jan, p. d. Primij po Blažu Tumpel pustila voziti gnoj na njivo; ker je majhno dvorišče, je žena premaknila voz, da bi voz spravila bliže k gnoju. V tem trenutku potisne konj z vso močjo voz nazaj in ženo pritisne k vogalu hiše in revi ves drob zmečka; reva leži v strašnih mukah. — Dne 28. aprila pridrvi strašen vihar, pokrije severno stran z debelo točo; blisk in grom spremlja točo in dež in udari v cerkveni stolp, da se je belež pod zvonikom razsul. Od »črnega ponedeljka« se oglaša udarec za udarcem in ljudstvo se plašno ozira v bodočnost, da bi nas še več nesreč ne zadelo!
Kazaze. (Razno.) Zopet se je odprl pri nas na pokopališču nov grob, v katerega smo položili k večnemu počitku p. d. Žmav-carjevo Terezo na Metlovi. Že dolgo časa je bolehala, dokler ji ni smrt poslala poslednje urice. Bolezen je prenašala z veliko vdanostjo in potrpežljivostjo. Dosegla je starost 38 let. Naj v miru počiva! — Napisi na slavolokih pri sv. birmi so bili ti-le: 1. »Župnija naša se raduje, ker jo Prevzvišeni obiskuje«. 2. »Glejte, veliki duhovnik! Blagoslovljen, kateri pride v imenu Gospodovem!«
3.	»Da bi trud in delo Vaše vspeh imelo!«
4.	»Ta hiša božja, središče naše, združuje avoje v molitve Vaše, o nadpastir!« 5. »Vdano Vam poklanja naša se župnija.« 6. »Prisegamo Ti, Prevzvišeni gost, zvestobo, vdanost, ljubezen, krepost.« 7. Na kolodvoru: »Z Bogom!«
Kotijo, Saperlot, Koteljčani nismo kar-sibodi. Velika čast nas je zadela zadnje dni —■ na naših gostilnah smo' dobili nekaj napisov. Tako smo dobili »Gasthof Post« in »Gasthaus Mateusch«. Zadnjemu je pride-jan tudi slovenski »Gostilna«, ki pa ves po-nižeh čepi na zadnjem mestu. Kakor se vidi, bo to le za »lim«. Če ga imate samo za parado, tedaj dol ž njim, drugače pa »adijo« oba »Gasthaus« in »Gasthof«. Ali smo mar na Pruskem? Če ne marate Slovencev v svojih »hofih« in »hausih«, tedaj jih lahko pri vstopu ven pomečete. Le neki mizar si je upal s slovenskim napisom na prvem mestu na dan. Slovenci smo pa seve mirne duše; pijemo ga radi in se zasučemo včasih, pa se ne vprašamo, kje, in ne vidimo in ne slišimo, kako se nam oni posmehujejo. — Dne 22. m. m. sta tukaj umrla Valentin Lužnik ali »Koteljski Rotšild« imenovan, star 82 let in velik dobrotnik naše cerkve, ter Žlosar, star 93 let. Malo prej pa Pežl, star 81 let in stari Križej, star 90 let. Imamo še nekaj takih starin, ki pravijo, da so bili stari »cajti« boljši od sedanjih.
Katmaravas. (Zima — vzet a.) Zadnje tedne nas je sneg zelo oplašil. »Kaj bo s sadjem?« so se v strahu vpraševali gospodarji. Zdaj pa je naenkrat konec vsega strahu in radost je zavladala v naši občini, vriskanje je bilo slišati daleč naokoli in
godci so pihali v svoja godala. Z eno besedo: vse je bilo v oblakih radosti in to po pravici, ker zdaj ne bo več slane, ne mrzlih vetrov, ne snega v naši žunpiji, ker Hobrov Gusti je iz Hodiš pripeljal Zimo in ji pred oltarjem obljubil zvestobo. Že prav, vsaj nam ni treba imeti strahu. Le trdno jo naj drži in mnogo srečnih let preživi ob njeni strani. — Tu je umida 91 let stara Kolarca, menda je to bila najstarejša žena daleč naokoli.
Fozot!
ceneje kakor v vsaki t&v» """	Wna tovarni ali zalogi ku-
pite pri meni izvrstno kolo ali šivalni stroj. Popravila in pnevmatike po nizki ceni.
Matija Plamko, Celovec, Šolska ulica št. 5-6-7.
Glasilk Slov. kršc. socialne zvege.
Prireditve.
Št. Jakob v Rožu.
Društvenega shoda v nedeljo, 20. aprila, se je udeležilo prav lepo število mož in mladeničev, ki so pazljivo poslušali gosp. Krištofa, živinorejskega inštruktorja Zadružne zveze v Ljubljani. Ta nas je opozoril na marsikatero napako naše živinoreje in nam podal mnogo koristnih naukov, kako naj izboljšamo svojo živino, kako naj redimo teleta, kako naj si oskrbimo dobrih kjratv mlekaric in kako naj se pravilno molze. Ker vlada za gospodarske stvari precej zanimanja, bo društvo še tudi v bodoče večkrat poizkusilo prirediti take shode.
Žvabek.
Ženski shod se je v nedeljo, 20. aprila, ob obilni udeležbi prav dobro obnesel. Prof. dr. Hohnjec, znani organizator štajerske mladine, je podal lepe zlate nauke za mladino. G. Kriegl je v vrtu semena sejal, zraven pa v navduševalnih besedah opominjal, kakšna vrtnarica naj bodi mati v družinskem vrtu. Vmes so lepo pele cerkvene pevke.
Vogrče.
Prvi ženski shod, katerega je kršč.-soc. zveza v nedeljo, dne 20. aprila, tukaj priredila, se je uprav sijajno obnesel. Udeležilo se ga je nad sto domačih deklet in žen, ki so pozorno poslušale govor č. g. dr. Hoh-njeca, profesorja v Mariboru, ki je tako lepo slikal nalogo in pomen ženske organizacije, moč in vpliv ženstva na človeško družbo, in znal med resne nauke vplesti tudi marsikatero šaljivo. G, Krigl iz Celovca pa je navzoče gospodinje v duhu vodil po domačem vrtu in jih kaj poljudno učil umnega vrtnarstva. Glasna zahvala žensk za prejete nauke ob koncu shoda je bila najlepše priznanje gg. govornikoma za njihov trud ki uspeh obenem. Splošna želja je bila: naj prvemu ženskemu shodu sledijo kmalu drugi.
Društvena naznanila.
Veliki mladeniški tabor v št. Rupertu pri Velikovca. Na binkoštni ponedeljek se vrši veliki mladeniški tabor združen z Ein-špilerjevo slavnostjo v Narodni šoli v Št. Rupertu. Ob 10. uri slovesna sv. maša s pridigo (pridiguje č. g. Poljanec), po maši shod. Govorita g. dr. Janko Brejc in g. dr. Lambert Ehrlich.
Celovec. V soboto dne 3. maja ob 8. uri ima v hotelu Trabesinger Slov. kršč.-soc. delavsko društvo svoj mesečni shod. Govori č. g. msgr. Val. Podgorc o IGstoletnem Kon-štantinovem jubileju.
Ženski shod v škofičah se dne 4. maja ne vrši in se preloži na poznejši čas.
Slov. tamburaško društvo »Dobrač« na Bruci priredi v četrtek, dne 1. maja in v nedeljo, dne 4. maja, vsakokrat ob 7. uri zvečer v Zmetičah pri Bruci igro: »Miklova Zala« z lastno obleko. — Odbor.
Tolsti vrh—Cuštanj. Na binkoštni ponedeljek popoldne ob 2. uri se vrši pri gosp. Osetu (Tolstovrška slatina) občni zbor Živinorejske zadruge za Tolsti vrh in okolico. Kmetje iz Tolstega vrha, Kotelj, črneč, Prevalj ter iz vseh bližnjih in daljnih krajev se vabijo, da sami in s svojimi ženicami ter z mladimi pridejo na to važno zborovanje, kjer bo tudi važno gospodarsko predavanje
(poučni govor.) Govoril bode tudi gosp. Gril iz Velikovca in gosp. župnik Rozman iz Črneč o važnosti živinorejskih pašnikov itd.
Oerkfeie vesti.
Prezentirana sta na župnijo Pr e sv. Trojice »A m Gray« č. g. Jan. Neu-b a u e r, kaplan v Meiseldingu ; za O b i r -s k o č. g. Nagel, župnik v Lipi nad Vrbo.
Prestavljena sta:	č. gospod Boltežar
Schmid, provizor pri Presv. Trojici, v Grad en é gg; č. gospod Rok T o i n k o, provizor na Obirskem, v Lipo nad Vrbo.
Podeljevanje nižjih redov in mašniško posvečevanje. Prevzvišeni knez in škof dr. Baltazar Kaltner bodo delili nižje redove (minores) v bogoslov. kapelici v Celovcu na praznik Presvete Trojice, to je v nedeljo, dne 18. majnika, višje redove in mašniško posvečevanje pa 6., 9. in 13. julija v stolni cerkvi.
Majnikovo pobožnost v stolni cerkvi vodi letos sloveči učenjak o. Camelli S. J. iz Gradca, znan po svojih poizkusih v brezžičnem brzojavljenju.

Sigùfipfirfi-
milu
prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Priznanostna pisma.	Po 80 h povsod.
fMasfoa.
Nove Hladnikove skladbe. Znani in priljubljeni glasbenik Ign. Hladnik je založil letos mnogo novih skladb, in sicer: a) »Himne za procesijo o presvetem Rešujem Telesu«:!. Sacris so-lemnis. 2. Verbum supernum. 3. Salutis hu-manae. 4. Aeterne rex. 5. Pange lingua. Cena partituri 1 K. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Himne so komponirane vsaka za mešan in za moški zbor in so namenjene zborom po deželi, so melodijozne, lahke, pa efektne skladbe, b) »V e č e r n i z v o n č e k«, pesem za mešan zbor, ki je jako pripravna za šmarnične pobožnosti in bo gotovo ugajala. Opozarjamo nadalje na skladateljevo »Slovensko mašo« na čast Materi božji in napredujoče organiste na Hladnikovo izvrstno skladbo za orgle: »Funf fugierte Festspiele«, založeno pri Antonu Bohm & Sohn, Augsburg. — Vse skladbe so našim razmeram prikladne in se bodo pele z veseljem, ker so lahke, homofonne in blagoglasne. Upamo, da vzbudijo občno pozornost in jih toplo priporočamo.
Slovenske občine in slovenska društva! Spominjajte se v svojih proračunih »Slovenske Straže”!
Gospodarske stvari
Mlekarstvo.
(Piše Fr. Krištof, živinorejski inštruktor.)
Notranje globoko vnetje vimena (volčič).
(Dalje.)
Pri zelo zatečenem vimenu je priporočati, naj se vzame posteljna rjuha, katero se s snažnim, zagretim predivom izpolni tako, da pride vime zavito v predivo, rjuha se pa priveže čez križ. Tako se kravi zdatno olajšajo bolečine na vimenu, ki je zateklo, vleče zaradi teže proti tlom, kar povzroča precejšnje bolečine. Predno se vime tako zaveže, je dobro namazati ga s surovim maslom, glicerinom ali s kafrnim oljem.
Nadalje je priporočati tudi, napraviti večkrat pod vime parno kopelj. Popari se seneni drob v leseni posodi (vedrici), postavi isto pod vime, ob straneh pa se zagrne do tal žival, da ostane kolikor mogoče veliko pare pod vimenom. Krave ostanejo pri tem jako mirne, ker kopelj bolnemu vimenu dobro dene.
Ako je vime potrebno segrevati, predno ga namažemo s kakšno mastjo, je najbolj pripravno, segreti večji kos železa in ga držati kravi pod vime v potrebni bližini.
Najnavadnejša sredstva, ki se dajo na deželi uporabljati, sem omenil. Ako gre za žlahtnejšo žival in je le mogoče dobiti živi-nozdravnika na pomoč, je to pač priporočati, ker lahko zdravljenje znatno pospeši in obvaruje žival pred večjo hibo, ki jih takšne bolezni imajo za posledice, n. pr. oglušenje enega ali več sescev.
Tej bolezni podobne posledice na vimenu zapusti tuberkulozno vime, ki se razširja polagoma in brez bolečin. Napade tudi najraje zadnji ali pa posamezne dele vimena, ki postanejo trdi. Mlečnost traja dalje brez posebnih izprememb. Bolezen ni ozdravljiva, akoravno se počasi razširja in je krava, ki bi dobila to bolezen, za pleme izključiti, ker se ta bolezen prenese tudi na mladiče. Mleko od tuberkuloznih krav se mora pred uživanjem dobro zavreti, da se tuberkuli bacili zamore. Tudi teletom in prašičem se sme dajati le kuhano mleko.
Mrzel zrak dohaja pri vdihanju najprej v goltanec in v grlo. Zato ni čuda, da so zlasti bolezni v grlu zelo pogoste. Javljajo se s pokašljevanjem, hripavostjo, ščegetanjem v grlu, zaslizenostjo in bolestnim požiranjem. K sreči pa imamo doma vedno Kellerjev olajšujoči protikatarni zeliščni esenc-fluid z znamko „Elza-fluid“ in moremo zato ta zla kmalu odstraniti. Kdor od naših čitateljev ga nima, naj ga hitro naroči 1 tucat franko za 5-— kron pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elzin trg št. 67, Hrvatsko.
Pretekli teden se je izgubil v Škofičah ob jezeru pes jazbičar, rjave barve, ki čuje na ime „Pazi“. Ima nov ovratnik z znamko občine „Ruckersdorf 45“. Proti nagradi naj se odda v župnišču Škofiče ob jezeru.
Hiša z inventarjem, živino in stavbnim lesom je skupno ali pa vsako posebej naprodaj. Se dà tudi v najem od 15 do 34 birnjev. — Janez Reichmanu, pd. Lesjak v Bilčovsu, p. Bistrica v Rožu.
1. z. z o. z. vabi na
redni oblini zbor
ki se bode vršil
dne 12. maja 1913 oh 2. uri popoldne v prostorih g. And. Oset v Tolstem vrhu (Tolstovrška slatina.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo tajništva.
3.	Odobritev računskega zaključka 1. 1912.
4.	Poročilo revizijskega zapisnika.
5.	Volitev odbora.
6.	Slučajnosti.
Opomba. Ako bi ob določenem času ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje na istem kraju in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
K obilni udeležbi vabi
odbor.
j
Pasemska perutnina in njena Jajca za valjenje.

Cochin - China, Brahma, Langsban, Orpington rumene in bele, Pigmouth Rocks, rdeče Rhode Island, Hondan, pr tlikava kure-tina i. t. d. Cena za družino (1 petelin in 2 kuri) K 50, eno nasajeno jajce 80 vin. Peking, flglesburg in Bisamenton za družino 45—60 K, eno nasajeno j.ijce 100—150 vin. Bro-nastobarvni virginski sne-
žnobeli purani za družino K 60, eno nasajeno jajce 150 vin. Velike Emdenske gosi, ena družina K 75, eno nasajeno jajce K 2. Lovski fazani (angl. Ring-fazani), ena družina K 35, eno nasajeno jajce K 1. Nadalje velike zaloge iglastega drevja, in sicer: Smreke, bele, črne in Weymoutsbori, macesni itd. 30—300 cm visoki za eno drevo 25—300 vinarjev. Drevje za živo mejo: Rkacije, glaedician (Kristusovo trnje) 1 — 4 U semenščaki 1000 kosov 12—55 K. Akacije in poletni hrasti 250-400 cm visoki, 1000 kosov 65—100 K, sadno drevje, lepotno grmičje, lepotna in drevoredna drevesa, rože itd. Glavni cenik zastonj. Grof Sigmund Eatthgàng-jevo grajščinsko oskrbništvo. Cssndlak pri Radgoni.

Denar je nekaj časa sem postal redek, se skriva in vedno težje postaja, zaslužiti si ga. Toda potreba življenja sili vsakega k boju za zaslužkom in kdor ga hoče dobro prestati, mora biti zdrav, krepak in trden. Zato rabimo, če ne moremo spati, če smo nervozni, trudni, če nam kri sili in če smo zdelani, Fel-lerjev prijetno dišeči zeliščni esenc-fluid z znamko „EIza-fluid“, ker krepča, krepi mišice in živce, hladi in oživlja. Kakor vedno iznova izvemo, odstranjuje celo zastarele skrninaste in protinove bolečine v prsih in drugod. 12 steklenic za 5 kron franko naj bi vsak naš čitatelj naročil pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elzin trg štev. 67, Hrvatsko, ker je to mala glavnica, ki daje visoke obresti.	r — — —
LoSerlfske številke.
Dunaj, 26. aprila:	45,	49,	56,	38,	64.
Trst, 23. aprila:	12,	13,	29,	82,	90.
Tržne cene ¥ Celovcu
24. mal. travna 1913 po uradnem razglasu:
Blago			100 kg				80 litrov (biren)	
			od		do			
			K	V	K	v	K	V
Pšenica....								
Rž				21	62	23	—	12	96
Ječmen ....			—	—	—	—	—	—
Ajda						—	—	—	—
Oves . . . . .			21	55	23	—	7	70
Proso ....			—	—	—	—	—	—
Pšeno ....			32	16	—	—	20	—
Turščica . . .	, .		—	—	—	—	—	—
Leča				—	—	—	—	—	—
Fižola rdeča . .			30					
Repica (krompir)	.		6	—	7	20	3	—
Deteljno seme .	.							
Seno, sladko . .			9	—	11	—	—	—
„ kislo . .			6	50	9	—	—	—
Slama ....			3	80	5	—	—	—
Zelnate glave po 100 kos.			—	—	—	—	—	—
Repa, ena vreča	• •		—	—	—	—	—	—
Mleko, 1 liter			—	24	—	28		
Smetana, 1 „			—	90	1	20		
Maslo (goveje) .	. 1 kg		2	80	3	20		
Sur. maslo (putar), 1			2	40	3	60		
Slanina (Špeh), pov. 1		V	2	10	2	30		
..	sur. 1			2	—	2	20		
Svinjska mast .	. 1		2	20	2	40		
Jajca, 1 par	.		—	16	—	26		
Piščeta, 1 par .	, .		2	80	3	60		
Race				—	—	—	—		
Kopuni, 1 par .	. ,		—	—	—	—		
30 cm drva, trda, 1 m2.			2	80	3	60		
30	„	„ mehka, 1 ,		*	2	50	3	20		
			100 kilogr.					
	Počrez						O	
			živa		zaklana			
Živina							S	-g
	od	do	od	do	od	do	op u	g
	v kronah						fc	p«
Konji									
Biki									
Voli, pitani . .	—							
„ za vožnjo .	—	—	—	,—	—	—	—	—
Junci		200	410	—	—	—	—	4	3
Krave ....	280	564	72	-	—	—	56	32
Telice ....	190	220	—	—	—		5	4
Svinje, pitane .	—	—	—	—	—	156	1	1
Praseta, plemena	16	52	—	~	—	—	350	200
Ovco		—	—	—	—	—	—	—	—
Koze		—	—	—	—	—	—	—	-|
! 50© kron S Vani placala, ca »j aaičeaalec Ma Jiaiaazllo"
ne odstrani brez bolečin Vaših kurjih očes, bradavic, trde kože v 3 dneh. Cena lončku z jamčujočim pismom 1 K. Kemeny, Košiče (Kaschau), I. poštni predal (12/829) Ogrsko.

D
n
D
D
a
a
n
a
D
n
n
n
D
D
a
je nanovo izšla knjiga:
« stsiaiilpii la milili.
Poleg Gašparja Erharda za Slovence priredil Štefan Kociančič.
Dva dela, druga izdaja.
Cena: Mehko vez. K 6'—, za družnike K 4‘40, po pošti franko K 1' — več. — V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom K O^O, za družnike K 6-80, po pošti franko KI'— več.
D
D
0
D
G
G
D
G
D
0
D
0
0
D
G

Regmatizem, protin, nevralfliia in ozebline
povzročajo pogostoma neznosne bolečine. Presenetljivo sigurno jih olajšuje in pomirjuje, izsesava o.teliline in nareja zopet gibčne ude ter odpravlja srbenje
CONTRHEOMflN
j^ j Besedna znamka za (montliolosalici-
ziran kostanjev izvleček),	1^1
i vdrjajenjem, masažo ali obkladki. - l škatlica l krono.
Proti predplačilu K 1 ■ 50 se pošlje 1 škatlica \ g* Proti predplačilu K 5'— se pošlje 5 škatlic I = Proti predplačilu K 9‘— se pošlje 10 škatljic j ?
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRAGNER-jevi lekarni
c. kr. dvornega dobavitelja, PRAGA lil., št. 203. Pozor na ime izdelka in izdeiovatelja.
Dobiva se v Celovcu v lekarnah:
„Pri angeluw, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt.

Napiollši čas za safeufe
se fe začel In trafa do Icouea mafa.
Smreka: 30—50 cm visoke 25 vin., 50—80 cm visoke 50 vin., 80 120 cm visoke 90 vin., 120—150 cm visoke 120 vin., 150—180 cm visoke 150 vin., 180—220 cm visoke 200 vin. za kos. Weimouthovi bori 30—300 cm visoki, kos po 70—300 vin., beli bori 30 300 cm visoki, kos po 70— 250 vin., črni bori 30—100 cm visoki, 70 —100 vin. za kos, mecesni 30—300 cm visoki, za kos 70—300 vin. Za sajenje na veliko posebno pripravne 4—5 letne smreke 30—60 cm visoke, za 1000 kosov K 50-—.
Hrasti: 3-51etne sadike za 1000 kosov 15—25 kron, gladicije: 1—4 letne sadike 20—250 cm visoke, za 1000 kosov 12—55 kron. — Visokodebelne vrtnice: letošnje, pozimi požlahtnjene, kos po 80—100 vin., 100 kosov za 6-70 kron.
Velika zaloga sadnih, lepotnih in drevorednih drevesc, ki se do začetka majnika razpošiljajo. Nadalje pasemska kuretina in njihova jajca za valjenje, lovski fazani in njihova jajca za valjenje.
—— Glavni cenik zastonj. ------------
liro! Botiliiipo MšMv oHšivo MM pri MM.
Slinui Mi „1“ i tairiem!
Uefi igni
in vsaka umna in štedljiva gospodinja uporablja namesto dragega kravjega surovega masla za kuho ali za na mizo boljši, bolj zdravi, tečni, izdatnejši in skoro za polovico cenejši
- mur izrisi.
Dobiva se povsod ali naročuje direktno.
Združene tovarne margarina in surovega masla, Dunaj, XIV., Tiefenbachgasse 59.

Za lajšanje in psmirjevanje kašlja in iuipamti
pri otrocih in odraslih
je po poročilih sto in sto zdravnikov dragocen in učinkujoč prijetno okusen izdelek
SCILLÀE
dragocen in gotovo učinkujoč izdelek. Besedna znamka zavarovana.
Lajša krčeviti kašelj, zmanjšuje njegovo ponavljanje, pospešuje njegovo razslizanje in pomirjuje kašelj ter odstranjuje težko dihanje.
1 steklenica 2‘20 K. Po pošti proti predplačilu 2-90 K pošilja franko 1 steklenico, 7’— K 3 steklenice, 20•— K 10 steklenic. Ne dajte si usi-Ijevati nadomestnih sredstev. Povprašajte pri svojem zdravniku. Izdelovanje in glavna zaloga v
E.	lekarni,
c. kr. dvornega dobavitelja,
-——— PRASA-ail., It. 203. -------------
Pozor na ime izdelka, izdeiovatelja in varstveno znamko.
Dobiva se v Celovcu v lekarnah : »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Outt.
FosieSiale toodo vse kritike o Tolslovrški slatini,
ako jo sedaj poskusite, ko se je posrečilo vrelec moderno urediti in se je našel nov pritok, ki je močen na ogljikovi kislini. [ Sedaj lahko tekmuje „TOI.STOVKŠKA“ z vsemi najboljšimi kislimi vodami, ker zelo mozira iu ostane tudi čista. „TOLSTO-1 VRŠIČA4* je sedaj najboljša zdravilna in namizna osvežujoča mineralna kisla voda. ,,TOLSTOVRšXO*‘ naročajo odlični zdravniki za se in za svojo bolnika tor za cele bolnišnice. TOLSTOVRŠKA je bila odlikovana na dveh razstavah. Dobiva se v vseh boljših gostilnah, trgovinah in lekarnah ter pri podjetju TOLSTOVRŠKI SLATINI, POŠTA GUŠTANJ, Koroško. — Zaboj s 25 Va steklenicami stane le 5 kron. Prazno steklenice se sprejmejo v polnitev po najnižji ceni. PoskusiteI Boste hvalili!
AfaQfilE4>rati ? Pijte le TOLSTOVRŠKO SLATINO, ki vsled svežega,
B2.flE.52s.il (ifi ® prijetnega okusa nadomesti vsako drugo pijačo!
S ? ,«■ S ? Katare, zasliženje in druge bolezni v grlu najhitreje ozdravite, ako pridno S».dimila s « grgrate in pijete „TOLSTOVRŠKO“ dijetetično namizno kislo vodo.
Kupijo se I1/, 1 steklenice v vsaki množini.
50 Va1 9K 50 Va 1 II K 25 1 Va1 IO Jv z zabojem in steklenico vred.
Strogo solidna In hitra postrežba.	Pijte domačo kislo vodo, ki je sedaj bolj dobra kot druge kisle vode !

Hratiiìno in posojilno društvo v Celovcu
uraduje vsak daa, izvzeraši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
n
1913
Ne smele pozaùiti, j||||f||[
da dobro in pri stnobarvno blago vsakdo direktno
iFI
1913
pri izdelovatelju najbolje in poceni kupi.
Kdor rabi lanene in bombažaste kanafasa, cefire, rjuhe, damaste, batiste, svilo, atlase, blago za dame in gospode. platno, brisače in druge tkanine, naj se obrne na znano krščansko tvrdko
JAROSLAV MAREK	,
v Bistrem pri Novem mestu ob Met. Češko.
Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto.
V zalogi imam tudi veliko množino ostankov cefira, de-lena, kanafasa itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 16 kron, prve vrste za 20 kron, najfinejše vrste za 25 kron franko po povzetju. — Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. — Srajce za gospode iz cefira in oksforda 1 komad po K 1*80, 2*20, 2a60, 3*-, 4'— in 4‘50. — Odjemalcem najmanj 6 srajc pošljem poštnine prosto. — Pri naročilih zadošča navedba širine vratu. — Dopisuje se slovensko. -V enem letu nad 300 priznalnic od Slovencev.
Ugodna prilika !
Proda se hiša, lU ure iz trga Gušta-nja, v ravnini, 5 oralov sveta, gotovine je treba okrog 2000 K. Več pove Franc Lečnik v Guštanju (Koroško).

kmm na
Ne le
dobra, ^
ampak
na!h@ilša
S¥@tia je
„Vulkan“-kosa
ki jo oddaja edino le trgovina
železja »pl Zlati MOSl
(poleg gostilne „pri Tigru“)
J. B. Hafner
n Ceieocn,
Paradeisergasse 3,	„ g _
kjer se dobijo tudi srpi,
kamni (osle), motike,
grablje, sploh želez j e
vsake vrste točno in po najnižjih cenah.
Preprodajalci kos se iščejo v Podjuni in v Rožu.
lin Novak i Sinil«
trgovina z manufakturnim in špecerijskim blagom ter vinom, zaloga cerkvenega olja, cementa in premoga, priporoCa svojo vedno svežo zalogo ter razpošilja po železnici in po pošti izborno gorljivo cerkveno aparat-olje, à la Guillon-stenje, kadila, pristna štajerska, goriška in tirolska vina.
Za abstinente brezalkoholne pijače, kakor: malinov, breskvin, brusov in jabolčni sok.
Cene solidne, postrežba točna.
mmMm
Pes

čistokrvni, beli špic, z usnjatim ovratnikom ter tablico z napisom „Eberndorf-Kazaze“, se je dne 24. aprila nekam zatekel. Kdor bi vedel zanj, naj blagovoli sporočiti ali psa oddati proti odškodnini v župnišču v Kazazah.
k delu se pospešuje z dobro prebavo.
Priznano domače zdravilo iz učinkujočih zeliščnih snovi, skrbno pripravljeno, ki poživlja, pospešuje in urejuje prebavljanje in tek do jedi pospešuje ter učinkuje mirno in brezbolestno čiščenje in tako odstranjuje posledice nezmernosti, pogrešene diete, pre-blajenja in neprijetne zapeke, n. pr. gorečico, napihovanje, povzročeno s preobilno kislino, krčne bolečine pomiruje in odstranjuje, je
iz lekarne B. Fragnerja. G-lavna zal. v lekarni
E. FEAGMEE,
„Pri črnem orlu“, Praga, Mala Strana št. 203, vogel Kerudove ulice. Naročila se izvršujejo z obratno pošto.
1 velika steklenica 2 K, 1 mala steklenica 1 K; po pošti proti predplačilu K 1 50 za malo steklenico, K 2-80 za veliko steklenico, za K 4 70 se pošljejo 2 veliki steklenici, za K 8 se pošljejo 4 velike steklenice, za K 22 pa 14 vel. steki, na vse postaje Avstro - Ogrske. Zaloge v lekarnah po vsej Avstriji.
C VARILO S Vsi deli zavoja
so opremljeni z varstveno znamko gfflST

[rane javora
trgovec v Bovcu, primorsko
ima veliko zalogo mastnega izvrstnega sira kakor tudi skute naprodaj. Cena siru je K ITé'— za meterski stot, skuti pa K 110‘— za meterski stot v Bovcu. Obenem se najvljudneje priporoča slavnemu občinstvu.
Ker ni mogoče na mnogoštevilna vprašanja posebej odgovoriti, naznanjamo tukaj, da imamo še velike zaloge
sadnih, lepotilnih in drevorednih drevesc,
zlasti lepe marelice, črešnje, hruške, jabolka itd. Cena: Jabolka kos od 30 vin. naprej ; marelice, črešnje, hruške kos od 1 krone naprej. Vrtnice: letos po zimi požlahtnjene visokodebelne kos po 80—100 vin., za 100 kosov 60—70 kron. Najboljši čas za sajenje iglastega drevja se je začel in traja do konca majnika. Smreke 30 — 220 cm visoke kos po 25—200 vin., Weimouthovi bori 30—300 cm vis. kos po 70—300 vin., beli bori 30 —300 cm visoki kos po 70—250 vin., črni bori 30—100 cm vis. 70—100 vin., mecesni 30 — 300 cm visoki kos po 70—300 vin., — Za sajenje na veliko posebno pripravne 4—5letne smreke 30-60 cm visoke za 1000 kosov kron 50. — Hrasti: 3—4 letne mladike po 1000 kosov 15—25 kron. — Gladicije: 1—4 letne mladike 20—250 cm visoke za 1000 kosov 12—55 kron. Nadalje pasemska kuretina in njena jajca za valjenje, lovski fazani in njihova jajca za valjenje.
Glavni cenik zastonj. Grof Žiga Batthyanijevo grajščinsko oskrbništvo, Csendlak pri Radgoni

Edina siaoenshsi narodna IrgonsMo-oisrtno podjetje
Hotel Trabesinger
P LlillOI.	celta it. 5.
Podpisani voditeljici hotela Trafoe« singer se vljudno priporočata vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, pozimi toplo zakurjeno. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer, prijetno slovensko družbo. V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski potniki in rodoljubi, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kj er boste vedno dobro postreženi.
Za mnogobrojen obisk se priporočata voditeljici hotela
Mofziia tal Josipina Leon.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000*-
Mm viose pa knjižice se obrestujejo ne
oU dneva v!oee da dneva vzdšca.
Rentni davek Riada Ranita sama.
Kolodvorska cesta 27, ? lastni hiši.
Zamenjuje In eskomptuje Izžrebane vrednostne papirje In vnovčuje zapadle kupone.
Baje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurznl izgubi.
Vinkuiuje In devinkuluje vojaške ženiininske kavcije. Eskompt In incasso menic.	Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trsta, Sarajevu, Gorici, Celju In ekspozitura v Gradežu.
Denarne vlop v tekočem računu obrestujejo so:
proli 30 Oneii eOpoveiii po
51»
preit 60 Orai
51:1,
Lastnik ia izdajatelj : Gregor Einaplelor, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Maškare v Ljubljani. — Tiska Katoliška Uskarna v Ljubljani.