Izhaja vsak četrtek. Cona mu jo 3 K na loto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in drugo tujo državo o K.) — Posamezno štovilko so prodajajo ——— po 10 vinarjev. -—— Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacijo in in-serafci pa: Upravništvu »Domoljuba*. — Ljubljana, Kopitarjeva ulica.—— S prilogama V Ljubljani, dne 11. februarja 1915 njene vodili v ječe. Preiskava je pa dognala, da so bili vsi očitki neresnični in niti eden vseh ni obsojen. Zdaj so vsi zopet prosti, na svojih službah. Pred sodiščem to gre! Sodniki imajo postavo in vest. Zato se je pred njimi pravica kmalu izkazala. Toda ljudem, kateri sami tožijo z lažmi in tajnim obrekovanjem med ljudstvom in na podlagi svojih laži tudi sami sodijo, se ne pride tako lahko do živega. Zgrabi tisto tako hudobno, kakor neumno obdolžitev, da so duhovniki krivi sedanje vojske, če jo moreš! Plazi se zdaj tu, zdaj tam že od začetka vojske; tod slišiš še pridevek, da so naredili vojsko poslanci, seveda katoliški, čuješ tudi razna imena naših vodilnih mož — vse pa tako zvito, da ne moreš blizu. V zvezi s tem se širi še polno drugih laži, tako na primer, da je Rus začetkom vojske ponujal Avstriji mir, in da so duhovniki in naši poslanci to ponudbo zavrgli, poleg tega pa nešteto poročil o naših porazih, ki se slišijo tako, kakor bi doiičniki, kateri jih razširjajo, želeli, da bi bila resnična. Seveda: najprej jc treba ljudi zbegati, vznemirjati, spraviti v obupno malodušje, potlej so sposobni, da se jim vbrizga proti-verski strup, potlej je mogoče, da se začne z lažmi in obrekovanjem proti škofu in duhovnikom. Tiste neumne laži proti deželni banki, deželnemu odboru in našim posojilnicam so tudi iz ravno tiste kovačnice. Tak človek hoče škodovati in je tembolj vesel, čimveč škode napravi. Zna pa svojo reč! Vsaka izmed teh laži in nesramnosti, katerih glavne smo omenjali, jc Sla po vsem Slovenskem, zlasti po naši deželi, kakor blisk. Nasproti njim morajo vsi poštenjaki fikupaj, da se upro tem ljudem in preprečijo, da sc njihova razdivjanost ne razširi. Kužnega bolnika izločijo od ljudi, da ne zanese svoje bolezni med zdrave! Izločimo ljudi, ki kujejo ali širijo vznemirljive laži, da ostanejo med seboj! )vmm m tem nevarni ljudje Vt-:i! čas z rc::kimi cof-oii.:. u nn (Jpj n-- ic- i-tl-n- s*c-xia fci-kijc. ki po-s7.. 'ir: srce. i':.: ic dobri-fi. tc -: ncs - • r -:.. c j • ; '- sc čisti in irpo-p: n;u : ' r:'. in usmdieno: i, p?2..ru o- J- p: ' I.-.. ZVCliObfc. i" b.rcn kit>c v čuor- .-d., dejanjih prt - nebu. Fl -.udi kar ic slabele firc sc acs- ie raste p:ou pekli, vedno vc^Er ostuanejic Obe L-ak.- n.:-: .i spop:28-ni-umo v :-r.:-: roi in krcpti sret ir Cc:i:v: ecx:.:tJ " : •■ pod.-: (.-:: Hrvaško« slovenski klub. parianj£'-r : ma • i. lili.. it :' • i- -s H'-1' Ja. >- ." ■ v Ljubljani zbrana pod predsedstvom naf!nii.£ dr. Koro: ko: .is a Hrrt skr-Poleg načelnika dr. Korošca so^teE dr. Krek F:»n. ir. ŠusttHSC in Grafra- " i 1 -< v- .< Ii to.' ■ Ho: N: .:-• v •: .• ti nt • inik dr. Kopo-?- dovanjib pri osrednii v]adi. Nato j- . ' . :: . i: nu-. a lin; -! -slov-!,škecu kJubc obširno razprarljili o -■ • r. :: polr.- i.ib razn-erah v mo-nariiiji s posebnim maram na hrvatsko-doven&i narod. DaSgvtnjM delate so m* udeležili vsi člani {uluBeDtuiw konaia pravO! so se važni skleni. -• - se je obžalovalo, da Se v ' —' i-kliče državi- < pa zbora, da !>i ljudski zastopniki, ki sloje r.: . >i"' • - j -| r,[ li'-.. na::.. •: zi. ii. b.' in rf.rv ... lil KI £ . - J. J.. i P .TOt. ozir um < I - ni h sv , j Ca i kv Ti t ' šk n • ■ ■ h; -1 k- iz sam sec ra; siva da r : • i . v i. - v a ..< to. , • it najnevarnejša ovira. Vojašk stve rekvi >pn:k V Ti. _::-icn'.r.;-ni kcu. j-iji izrekli. ■ i- j ravi. s. na Otrr- sket 11 J-ek-1 0 prt ne Jj luloviet VOCH > ■ : 0 se 1 ari i ari oi k >do\ ari mi.1' j ar je v. in 1) alma c. Italr uacjja. ■ aiia ži\jla oddaja tu -lil I I K < • .Ve,uje. naj vlada takoj iz , odl, , kal' rimi s;- bo do zdaj marsikje poskusano e prebivalstva od strani Zel aproviz.aeijo I * J -e je zelo ob« , . -1 prometnih ko kazala sredstev. lijon stotov žita na leto, j" malodano popolnoma odrezana od drugega sveta. iji"de na vojaško dajatve se jf izražala želja, da se glede oprostitve "za gospodarstvo nujno potrebnih moških oseb postopa tako. kakor na Ogrskem, kjer se take osebe oproščajo vo-jaške službe. Naevetuje se. naj sc pred i - m m gradnjo cest in za razne druge vojaške potrebe porabljajo vojni ujet-i_k. sc- :ako ohranijo poljedelstvu ln viij :kih podjetjih. Naročilo se jc predsedstvu, da naj posreduje za na-bavci medre palice, oziroma perocida. Obžt<:'\ai: se jf. da je poljedelski mini.-:-.-r dobavo vina za vojaštvo, katerega ima C»g?-ska dve tretjini, mi pa samo eij: tretjino dobaviti, izročil neki dunajski :vrdki. ne pa naravnost pro-ducentom na Teliko škodo zlasti vinarskega zadruinifitva Načelstvu sc jc tudi naročilo, da z ozirom na mnogobroj-ne priložite kmečkega ljudstva posre-d-.- aa se ak: izdajo izvršilni predpisi k že objavljeni vladni narodbi, s katero se je določilo, da se doslej najele živali in vozovi dkupijo. Parlamentarna komisija bo V kratkem zopet nadaljevala svoja posvetovanja. pc svetli. Avstro-Ogr&ka. Pretekli teden je prinesel že več časa napovedane izpre-membe na vodilnih mestih avstro-ogr-ske uprave, v ponedeljek 1. t. m. je za-pri-egel ces;.i novega ministra za Poljsko dr. Zdislava Moravskoga pl. Dzier-skvkraj. — Dosedanji načelnik držav- li : -rskega poljskega kluba tir. Leo je odiožil načelstvo. Dosedanji koroSki de: !•]•» - .nik dr. Alf. baron pl. Kries .Sk' !i, je bi! imenovan za namestnika v Trstu, aa njegovo mesto pride dvorni sveiink tir. Kan-] grof Lodron Lan- ■■ — L se« an.ii namestnik v 'Irsin piii c Hohenlohe ie bil imenovan za j-r. • • .nik.. najvišjega rainitskega dvora. - Dne 8. t. m. so je vršila na Dunaju ministrska konferenca. Pri tej ; "; !"'i ministri do - lede e:.. /-i.Ki učkov o splošnem |>ohi/'jtr > bji ski položaj jo v sedanjem Ireno,ku nam in našima zaveznikoma zolo ugo den: zaupanje na zmago je doseglo »o pravi temelj. Na ruskem bojišču so vded vremena povzročenem odmoru --uogotlki velike važnosti. Neki v| st,ki državnik je izjavil: Gre nam velj ko boljše kakor na«irn sovraži ikoni « gre 11:1111 tudi boljše, kakor pred me'S(1-, j. |ji|ilomatično se je izoremenilo nanj ugodno, kar pokažejo bodoči dogodki 1 pj naših sovražnikov na nevtralne države se niso izpolnili, spetra/ ;,i sam j/pozna va, da »o bile pomotne 1 olitične špekulacije in spletke. Gospodarski p0. loža j je tak. da ne obsUjja bt a. pre. skrbljeni smo do bodoče žetve z vsemi živili. V finančnem oziru ie položaj obeh držav monarhije nad vs. pričakovanje ugoden. Finančno labk - vzdrži, rno in finančno armado podpiramo dokler sc ne konča vojska. Ca sar je jnsiii rriiriistr.-kemu predsedniku grofu Slurgkhu pismo, v katerem mu narofa svojo zahvalo narodom za zve- , in po. žrtvovalno zadržanje tekom j• >llotiie vojske. Mesto dosedanjega -kupnega finančnega ministra Bilin>k'-ga je bil 8. t. m. imenovan pl. Korber, ki je bil že enkrat naš ministrski predsednik. Novi koroški deželni predsednik grof Lodron je star 49 let in j. od leta 1887. v državni službi. Služil je na fj. rolskeni, Predarlskem. Gorenj. Avstrijskem in zadnji čas v notranji n ministrstvu. V letih 190? do 1913 je Lil tudi poslanec tirolskega velepose--va. Izhaja iz staro koroške plemiške 1 Mine. Vatikan. Listi poročajo: Sv. oče je predlagal, naj se izmenjajo civilni ujetniki, in sicer žene, otroci in možje, ki so stari nad 55 let. Ugodno so -e glede na predlog sv. očeta izjavili Avstro-j Ogrska, Nemči ja in Anglija. Sv-ti oče se je kakor tudi prej obrnil 1 • dno na glavarje držav. Laški list Tribuna« poroča, da se apostolska stolica in evropske države še pogajajo o izmenjavi za vojaško službo nesposobnih vojnih ujetnikov, kar jia zadeva, kakor -o zdi, na razne težkoče. Pravijo, da s- iiusija in Nemčija bojite, da bi njuni -. :niki doma preveč povedali o tem. k r so z ozirom na vojaške sivari videli v ujetništvu. Nemčija. Nemška vlada 11 .:. nanja, tla bo pustila domov 5000 francoskih civilnih ujetnikov. Ravnatelj nekt velike angleške banke izjavil - Nemčija izvede lahko novo posojilo petih miljard in s njimi lahko vodi vojsko še š< - mew cev. Nemčija je veliko storila, da je po-množila zalogo zlata državne anke. Zalogii zlata znaša zdaj 106 mi ijonov funtov. Ni zato modro, če se ra -na na konec vojske z ozirom na pomai kanje zlata \ Nemčiji, ker bi bilo s tem računali šele v niosocu vojske ali pa še pozneje. ftalifn. Listi poročajo iz Rini nn navdušenje v Italiji je pričel pojemati, ali vedno bolj se sliši zahteva, naj zasede Italija od Angležev zasedeno Malto. To vprašanje je za ItaliJ0 zelo važno, ker jo Malta gospodar mor-' k'\".a pota, ki vodi iz Sicilijo v TripOUjj V Italiji nameravajo prepoved«-« izvoz sladkorja, ker jiui ga zel"> Prl" Voj-zelo manj kuje. Iz Tripolisa poročajo, cla "cla ondotno prebivalstvo Italijanom le/.nvo ■/. raznimi ujKiri. — Listi rodU°» da izbruhne v Italiji kmalu ministrska kriza, če se Salandra ne izjavi, da hoče ohraniti nevtralnost. — V Toscani in Sardiniji so izbruhnili nemiri, ker se je podražil kruh. — V Ameriko so došli italijanski častniki, da na ondotnem trgu nakupijo 10.000 konj za italijansko armado. — Italijanska vlada jc odpravila za eno leto carino na žito in živila. Rusija. Iz Londona sc poroča: Sem sta nrispela posebna odposlanca carjeva, knez Jusupov in grof Kutusov. Prinesla sta visoko odlikovanje za princa VValleškega in pa križ sv. Jurja francoskemu generalisimu Joffreju in maršalu Frenchu, Knez .Tusupov je v pogovoru s sotrudnikom lista »Daily Mail« iz-avil, da obstoji med Anglijo in Rusijo najlepši sporazum ter da upa, da bo zmagi obeh držav sledila velika gospodarska povzdiga in živahen- trgovinski obrat, V to svrho je vse potrebno že davno dogovorjeno. — Rusi list »No-vvoje Wremja« piše: Rusko ljudstvo in vlada sla vsled velikanskih dogodkov prišla do izredne edinosti in ju niti z obljubami niti z grožnjami ni mogoče spraviti od svojega cilja. Nemški agen-i naj nikar nc upajo na posebni mir z Rusijo, Francijo in Anglijo. Posebni mir je mogoč edinole z Avstrijo in še to le (edaj, čc sc požuri, da ga poišče. Avstrija pa tudi nc bi mogla skleniti miru z Rusijo ali Srbijo samo, ampak z vsemi državami trosnorazuma, ki bodo do konca vojske neomajljivo držale skupaj. —• Množc se poročila o pomnoženem revolucijskem gibanju v Rusiji. »Neki švedski list sodi, tla sc pripravlja Hkinetska vstaja. — Ruski car jc zopet toliko okreval, da se je poclal na bojišče. — Ruski finančni minister jc bil v Londonu, kjer je imel posvetovanje z aneleškim finančnim ministrom. Nato sta oba odpotovala v Pariz, kjer sc jc vršilo posvetovanje s francoskim finančnim ministrom. Gre sc za najetje posojila 15 miljard, katere naj bi dobile Rusija, Anglija in Francija v enakih delih. Anglija. Londonska poročila pravijo, da bo na Angleškem izdan zakon, ki odreja prisilno novačenje. -r Angleško general Payzt se je odpeljal prejšnji teden v Peterburg s pismi na carja. Tudi v Angliji prireja delavstvo protestno shode proti draginja, ki jc zelo občutna in bo še bolj, ako sc Nemčiji posreči zapreti Angleški vsak dovoz živil po morju. Francija. Od letnika 1916 jc prišlo na nabor 18.000 mladeničev, potrdili so jih pa 12.000. — Pariška.akademija znanosti zahteva takojšnjih odredb proti grozečmu znižanju prebivalstva na Francoskem. Žrtve krvi so tako strašne, cla sc mora pričeti naioslrejše delo proti razvadi samo dveh otrok. Uvede naj sc takoj davek na samce in naj se podnirajo rodbine, ki štejejo veliko otrok. — Poneverjenje glavnega plačilnega mojstra Doscl'auda znaša približno 2 milijona frankov. V »Ban-quc Societe Generale« v Lyonu so zaplenili pol milijona frankov, ki ao bili naloženi na ime njegove ljubice, Tudi zbirke francoskih občin za belgijske begunce so oškodovane za 500.000 frankov. — Francoski ministrski svet je sklenil, da zahteva začetkom februarja od zbornice C in pol milijard frankov vojnega kredita mesto 8 milijard, kakor se je nameravalo prvotno. O pokritju sklepa vlada šele bodoči teden. — Francoska vlada je prvotno prepovedala razširjanje papeževe molitve za mir. Po posredovanju kardinala Amette se jc molitvi dodalo pojasnilo, nakar je vlada dovolila, da sc sme molitev brati po cerkvah. Srbija. Srbski princ Jurij je odšel iz Srbije sc nekam »zdraviti«. Nekatera poročila nravijo, da so njegov odhod zahtevali višji srbski častniki. — Srbi prodirajo proti Draču, ker smatrajo čas za ugoden, da ugotove svoje zahteve v Albiniji. — Po novačenjih služi zdaj v srbski armadi 220.000 mož. Zelo primanjkuje sanitetnega materiala; pegasti legar tudi strašno razsaja in umre na njem vsak dan nad sto oseb. — Srbska vlada ni mogla izposlovati pomoči od Rumnije in ne od Grške. Zdaj so jc obrnila na bolgarsko vlado z vprašanjem, pod kakimi pogoji bi pomagala Bolgarija Srbiji. — Angleška je izkrcala 6000 ton premoga za Srbijo. Humunija. V zadnjem času je postalo vprašanje, kaj stori Rumunija zelo važno. V sporazumu med Rumnnijo in Bolgarijo se čujo, da ni še izveden, ker hoče Bolgarija na vsak način, da se ji vrne, kar je v balkanskih vojskah izgubila. — Zakonski načrt o nadzorstvu na Rumunskem bivajočih tujcev, ki ga jc notranji minister predložil zbornici, določa: Vsi na Rumunskem živeči tujci sc morajo najdaljc v desetih dneh po razglasitvi tcea zakona naznaniti pri krajevnem oblastvu, da dobe dovolilo za svobodno prebivanje v deželi. Vsi na novo dohajajoči tujci imajo to storiti tekom osmih dni po dohodu. Zakonski načrt ima nadalje na misli natančno nadzorovanje vseh hotelov, kavarn in kabaretov; po vseh mestih se imajo ustnovili uradi, ki bodo morali izkazovati število in gibanje prebivalstva. — Laški list »Tribuna« poroča iz Brindisija. Tu som je došla rumunska tovorna ladja »Bucarcsti«, ki jo je najel rumunski Rdeči križ, da naloži sanitetni material, ki se dovaža iz Švice s posebnimi vlaki. Došel je v Brindisi tudi neki višji rumunski artiljerijski častnik, ki je prevzel večje pošiljatve orožja. — Kakor izvemo, se izvede vpo-klicanje nod orožje. Prvi se vpokliče letnik 1897, do 2. februarja sc vpokli-čejo štirje kontingenti pod orožje. — Veliko, nezadovoljstvo je povzročilo mod petrograjskimi merodajnimi krogi postopanje Rumunijc zadnje dni nasproti Nemčiji in Avstro-Ogrski. Rusija zahteva že več časa, naj dovoli Rumunija prevoz ruskih transportov čez ru-munsko ozemlje, kar je rumunska vlada odločno odklonila. Ruski politični krogi sedaj trde, da ker Rusija več ne upa na podporo Rumunije, nastopi odločno v Bukarcštu. Z vso gotovostjo se trdi, da se izroči Rumuniji nota, kar po- vzroča v Rumuniji veliko razburjenje, ker sodijo Rumunci, da laliko nasilno potopanje ruske vlade izpremeni ru-munsko zemljo v bojišče. — Listi poročajo, da ni resnično, da bi Rumunija dobila večjo posojilo na Angleškem. — Listi poročajo iz Peterburga, da je rumunska vlada vprašala avstrijskega poslanika v Bukarcštu, zakaj Avstrija zbira svoje čete ob rumunski meji. Poslanik je odgovoril, da se to godi vsled tega, da se zadrži rusko prodiranje v Bukovini. — Vlada namerava predložiti zbornici zakonski načrt, ki jo pooblasti, da sme proglasiti oblegovalno stanje v celi Rumunij. —• V Parizu je neugodno vplivalo, ker je Rumunija od-godila na nedoločen čas mobilizacijo rumunskih rezerv,/lasi je bil že določen čas mobilizacije". Bolgarija. Minister Genadijev je odpotoval prejšnji teden v Rim. Od tam pa pride na Dunaj. — Laški listi sodijo, da je mogoče, da poseže Bolgarija v korist Avstrije in Nemčije v vojsko. — Zadnja poročila pravijo, da so v Bolgariji poklicani pod orožje vsi rezervni častniki, da izurij-o rekruto. Grška. Iz Carigrada sc poroča: Tu zasledujejo z veliko napetostjo zadržanje Grške, ki živahno mobilizira in utrjuje svoje meje. Portugalska. Ministrski predsednik je izjavil v senatu, da ostane Portugalska nevtralna. — Listi poročajo, da je položaj na Portugalskem zelo pripraven za državni preobrat, in da sc nahaja baje prejšnji kralj Manucl na Portugalskem . Amerika. Kor so ceno kruhu zelo poskočile, želi amerikansko časopisje, naj se prepove izvoz žita. — Predsednik Wilson je razjjravljal v nekem govoru pred trgovinskimi zbornicami Združenih držav obširno o izpremembi postave proti trustom, po kateri naj bi se dovolilo izvoznikom, da se smejo združiti glede na izvoz za ustanovitev skupnih zastopstev v inozemstvu. Vodilni trgovski krogi to zahtevajo, da se pospeši trgovina. Predsednik Wilson je izvajal nadalje, da bo:ha svetu kmalu zavladalo pomanjkanje živil. Amerika je dolžna, da preskrbi svet z živili. Potrebno je zato, da pomnoži Amerika svoja polja in da pomnoži pridelovanje žita. Svetovna vojska. Avstrija, Nemčija, Rusija. Iz bojev proti Rusom je najvažnejše to, da so v zadnjem tednu dosegle naše čete proti Rusom v Bukovini in Karpatih zelo važne uspehe. Uspehi bojev v Bukovini in Karpatih so ti: V Bukovini je ustavljeno prodiranje ruskih čet. A naše zmage v Bukovini pri Jakobenyju in Kirlibabi so naredile tudi na rumunsko javnost velik in za nas ugoden vtis. Boje pri Ja-kobenyju so zasledovale rumunske straže ob meji ter občudovale pogum 3' našega vojaštva in spretnost naših voditeljev. , , ... Še večji so naši uspehi v Karpatih. Na Ogrskem ni nobenega oboroženega Rusa več in vsi prelazi čez Karpate so v naših rokah. Vsi boji se vršijo sedaj že na galiških tleh in naša bojna črta ni nikjer več pretrgana. Najljutejši boji se vršijo zadnje dni na gališki strani v zahodnih Karpatih pri prelazu Lupkow in Dukla. Itusi dobivajo od severa nove čete na pomoč. Na vsak način bi radi potisnili naše čete nazaj. Rusko željo prav dobro razumemo, kajti ravno severno od Lupkovvega prelaza leži — Przemysl. Če še malo potisnemo Ruse nazaj, pa je Przemvsl otet. Za to prihajajo Rusom iz severa nove čete na pomoč. V Karpatih so naši ujeli zadnji teden nad 10.000 Rusov. Da bi Rusi ne mogli veliko čet pošiljati v Karnate, so naše čete v Galiciji in na južnem Rusko-Poljskem začele živahno napadati ruske postojanke. Rusi se v svojih poročilih posebno pritožujejo čez našo artiljerijo in pravijo, da je kakor v peklu, kadar pridejo v ogenj naše artilierijc. Sicer pa je polo- v južni Bukovini naše čete uspos- til, 1200 ujetnikov. Zaplenila se je ve lika množina vojnega materiala. Popoldne so med velikim veseljem prebivalstva vkorakale naše č. t. v Kimpolung. 1) u naj, 7. februarja. Ruske izgube v Karpatih so ogromno. Ruske \oja-ke kar v četah vodijo kakor v mesnico in jih žrtvujejo. Karpatska bitka »e se nadaljuje. Naša ofenziva trojno prldo-biva na moči, ruska črta polagoma izgublja prostor. Naše težki topovi so po nekod prisilili Ruse, da so se umaknili. Na jnžnrm bojišču. Dunaj, 6. februarja. Iradno se poroča: Na južnem bojišču se zadnji čas ni pripetilo nič bistvenega. Dunaj, 7. februarja. 1'radno se poroča: Na južnem bojišču se ni nič izpre-menilo. Na Adriji jc napad iz zraka naših vrlih letalcev na francosko transporte Ruska ariiljerijska postojanka v Karnatih. Za j v Galiciji in na južnem Rusko-Poljskem vobce. nespremenjen; O dogodkih pred Varšavo ne izvemo nič podrobnega, nemška poročila so silno kratka in malobesedna ter pravijo, da Nemci napredujejo. Severozahodno od Varšave in v Vzhodni Prusiji so Rusi postali zopet živahnejši, očivid-no, da razbremenijo nevaren položaj svojih čet pri Varšavi. Najnovejša poročila iz ho'ov v Earpatlb. Dunaj, G. februarja. Uradno sc danes opoldne poroča: Na celi 'karpat-ni bojni črti in v Bukovini se še vedno bojujejo. Položaj na Poljskem in v zahodni Galiciji jc neizpremnjen. Neki ruski ponočni napad pri I.opuszni je bil odbit. Dunaj, 7. februarja. Uradno se poroča: Položaj na Ruskem Poljskem in v Galiciji jc neizpremenjen. Na karpatski bojni črti se bijejo hudi boii. 4i dobro uspel. Vržene bombe so večkral zadele. Srbija in Bolgarija. Srbska vlada je — po poročilu srbskega poslaništva — zahtevala od bolgarskega zunanjega ministrstva pojasnila o zbiranju bolgarskih čel na bolgarsko - mačedonski meji. Srbska vlada zahteva, da se takoj preneha z zbiranjem vojaštva. Srbske obmejne čete so na povelje svojega poveljnika vdrle že večkrat na bolgarsko ozemlje, kjer so prijemali maccdonskc begunce, kar je zelo razjarilo bolgarsko javno mnenje. Bolgarska vlada odgovori na izzivanja s primernimi protiukrepi. Ruski finančni minister se ie ob svojem potovanju v Pariz mudil v Sofiji 201 minut, v Nišu pa cel dan. Pasiča je v Nišu resno posvaril, naj nasproti Bolgarom odnehava. Bolgarsko r tU Poslaništvo tudi razširja govorico, d je car sam petrograjskemu poslaniku podelil v strogem glasu navodila, v Nišu, kakor se zdi, govori ruska clipi0. mat ija popolnoma drugače. Nemčija, Francija, Anglija, Belgija, V bojih v Argonih na francoskem bojišču je bil dne .'10. januarja uničen cel francoski pošpolk št. 155. Na bojišč je obležalo 500 mrtvih Francozov, 0sta. lo vojaštvo polka jc pa bilo ujeto. 15 e r o 1 i n , (5. februarja. Veliki glavni stan: Obnovljeni francoski na. padi proti postojankam, ki smo jih osvojili severno od Massinesa, so ostali brezuspešni, tudi sovražnikov sunek v Argonih se je izjalovil. — Predvsem z angleške, a tudi s francoske strani se trajno ponavlja trditev, da so Neniei takorekoč v proslavo rojstnega dne Nje-govega Veličanstva cesarja prirejali sunke v velikem slogu, ki naj so sc vsi s težkimi protiudarci končali. Da so te trditve z zahrbtnim namenom naravnost izmišljene, dokazujejo naša uradna poročila o dogodkih, ki so se zgodili v dneh, za katere se gre. Tak bojni način seveda naravno tudi osebe vojnega gospoda ne more zadeti. Nemško vodstvo armade ne more opustiti, da ne bi tega v vsej nagoti izstavilo vsemu svetu na sramotni oder. Berolin, 7. februarja. Veliki glavni stan: Južnovzhodno od Yporna smo vzeli neki francoski strelski jarek in ,-mo ob tej priliki osvojili dve angleški strojni puški. .Južno d kanala I.a Bassee je udri sovražnik v nek naš strelski jarek. I)o! se tam bije. V ostalem so ni na obeh bojiščih nič bistvenega pripetilo. 450.000 francoskih vojakov padlo. Iz Genove poročajo: Nekomu tukajšnjemu zaupniku francoskih listov je došla iz Pariza vest, da kroži v višjih vojaških krogih tajno poročilo, glasom katerega znašajo izgube Francije na padlih vojakih do konca januarja nad 450.000 mož. Ta številka obsega samo francoske vojake s Francoskega. Ta •statistika da je sestavljena po izkazu o vrnjenih logitimacijskih znamkah na temelju uradnih poročil. Tuiki-Rusi, Anglež?. Počasi se jc jela tudi ta vojska razvijali. Zdi so, da so Turki zbrali svoje hiočj in da so pripravljeni na večje bojo. Poročila preteklega tedna so glase: Na Kavkazu ni bilo zadnii teden P0M-iinih dogodkov. Manjše praske so so vrši!) edino ob reki Čoroh blizu mesta 01 ty. Hujši hoji so med Rusi n Turki v pokrajini Azevbeidžan v Perziji. Turška armada se pomika od Unnia-jezera hiimo mesta Choi proti mestu na Kavkazu. Prednje turške čelo so ž« došle v bližino tncsia Choi, ki leži na gorski nlanoti 1200 metrov visoko in Jc eno najlepših most zahodne Perzijo. Ce so rtiikom posreči zavzeti Choi, so B«-"1 izgubili zadnje svoje opiraliSic v Azer-beiužnnu. Pri mostu Kurna v bližini Bagdada turški pokrajini Mezopotamiji so Turki z nenadnim napadom presenetili uigleže ter so razkropili dva angleška ataljona. V Egiptu so se na izhodnem bregu Sueškega prekopa vršili manjši spopadi med Turki in Angleži. Zasebno poročilo iz Kairo dne 2. februarja pravi, da so Turki zasedli vso izhodno obal Sueškega prekopa. Angleži imajo sedaj v Egiptu zbranih okrog 180.000 mož prvega in 100.000 mož drugega poziva. Turki pa imajo še samo 180.000 mož. Na južni strani Sueškega prekopa so se morali Angleži umakniti turški sili. Turki močno utrjujejo Jeruzalem, kjer sc nahaja turški glavni stan. Na morju. Pripravlja se nekaj posebnega. Obeta se ena največjih morskih bitk, kar jih ie doživel svet. Nemci so sprevideli, da ako bodo dobivali Angleži in Francozi od zunaj tako izdatno pmoč v živilih in strelivu, šc nc bo angleško-francoska armada udarjena. Radi tega so poslali sedaj Nemci svoje podmorske čolne, da za-stražijo francosko in angleško podmorsko obal, napadajo sovražne trgovske ladje, ki prevažajo blago za angleško in za francosko armado in napravijo sovražniku kolikor le mogoče veliko škode. Iz dogodkov zadnjega časa je razvidno ,da so Ncmci začeli svoj predrzni načrt že izvrševati. Nemški podmorski čoln »U 21« je dne 30. januarja potopil v Irskem morju (med Anglijo in Irsko) tri angleške parnike: »Bcn Gruaclien«, »Lindablan; che« in parnik, čegar ime še ni znano. Neki drugi nemški podmorski čoln je isti dan v ožini med Francijo in Anglijo potopil angleška parnika »Takumaru« in »Ikaria«. »Takumaru« je vozil 95.000 glav zaklane živine za francosko armado, drugi parniki pa so bili obloženi z razno robo. Dne 30. januarja je nemški podmorski čoln severozahodno od angleškega trgovskega mesta Liverpool potopil velik angleški parnik »Kelcoan Gaston«. Od nemškega torpeda je bil isti dan tudi močno poškodovan francoski poštni parnik: »Admiral Oantau-me«, kateremu pa se je posrečilo še zbežali v neko francosko pristanišče. Istotako je zbežal v varno luko tudi angleški poštni parnik »Graphic«, ki je plul v Irskem morju. Vse se čudi nad predrznostjo in izredno hitro vožnjo nemških čolnov. — Nemci so predrli v morski ožini franco-sko-anglcško stražno črto in so se nenadoma pojavili na morju, koder vozi nebroj angleških in francoskih ladij živila, in druge vojaške potrebščine za angleško in francosko armado. Nemški podmorski čolni so švigali z nenavadno hitrostjo po morju in povzročili pri Angležih in Francozih grozen strah. Z moštvom sovražnih ladij so postopali Nemci zelo milo. Predno so ladje potopili, so pozvali moštvo, naj stopi v rešilne čolne. Ker bo francosko in angleško vojno brodovje gotovo uprizorilo lov na predrzne nemške podmorske čolne, je pričakovati v bližn ji bodočnosti hudih spopadov na morju. Naši sovražniki izgubili dosedaj 3,750.000 mož. »Kolnische Volkszeitung« piše, da so nemške čete v šestih mesecih vojske ujele okroglo 700.000 sovražnikov, avstrijske čete pa okoli 380.000, skupaj tedaj nad en milijon. Pred nekaj dnevi jc list »Times« objavil poročilo iz Pe-trograda, da je Rusija izgubila okoli I,300.000 mrtvih in ranjenih ter 700.000 ujetnikov. Ruska armada ima tedaj izgub približno 2 milijona. Francoske izgube se cenijo na 1,500.000 mož, angleške pa nad četrt milijona. Skupno število izgub naših sovražnikov znaša tedaj približno 3,750.000 mož. Tedenske novice. Varujte živino iu prašiče! Zopet nam dohajajo iz raznih krajev poročila, kako prekupci v velikem številu vse hribe in doline obletavajo in iščejo živine in prašičev. Cene rastejo vsak dan in to izrabljajo prekupci v svojo korist, Zato rotimo vse naše živinorejce, naj brez uajne potrebe ne prodajajo živine, in naj zlasti ue verjamejo raznim zvijačam, s katerimi se begajo ljudje. Ena najgrših zvijač je grožnja, da bo v našo deželo kmalu. udri sovražnik. Z vso odločnostjo poudarjamo, da zdaj ni prav nobene nevarnosti, in da so vse take grozepolne govorice brez vsake podlage. Redimo, kar moremo in prodajajmo le to, kar je treba in sicer za tiste cene, katere odgovarjajo tržnim cenam. Dan molitve za mir je bila pretekla nedelja po vsej Evropi. Po naših župnih cerkvah se je ljudstvo v obilnem številu udeleževalo molitev in (ru-nioma pristopalo k mizi Gospodovi. Bog daj, da bi bile srčne prošnje in želje po potrebnem miru kmalu uslišane! Duhovniške vesti. Umeščen je bil pretekli teden na župnijo Ambrus, on-dotni župni upravitelj č. g. Ivan Ž a v b i. — Podeljena je župnija Dob č. g. Štefanu Rihar, župniku v Planini in župnija Vodice č. g. Petru J a n c u , kapelami pri sv. Jakobu v Ljubljani. Novi grobovi. Iz Vrha od sv. Miklavža, fare Moravče, se poroča, da je umrl občespoštovani gospodar Anton J o m e c , po domače Krača. Zapušča vdovo in pet otrok. — V Trebnjem pri Novem mestu je umrla Terezija Mle j-n i k, mati preč. fančiškanskega pro-vincijala P. A. Mlejnika. — V Ložu je umrl star Radeckijev veteran Tomaž M a r k o 1 i č, star 91 let. — Na Brezovici je umrl priljubljeni deželni dacar Anton Ž e m 1 j a k. Pogrešani vojaki. Janez Jenko od 27. domob. pešpolka št. 27, stotnija II, vojna pošta št. 48, že od avgusta ni nič pisal. Če bi kdo kaj vedel o njem, naj blagovoli sporočiti Janezu Jenko, Zg. Bernik št. 22, pošta Cerklje, Gorenjsko. — Jakob Ko n ostalo od pešpolka št. 97, stotnija 12, vojna pošta 73, se žc štiri mesece ni zglasil. Če bi kdo kaj vedel, naj sporoči njegovi njegovi ženi Jožefi Konestalo, Pregarje št. 41, pošta Obrov v Istri. —.Že pot mesecev se ne vc nič o Janezu Koširju od 17. pešpolka, 13. stotnija, vojna pošta št. 32. Če bi kdo kaj vedel o njem, naj blagovoli sporočiti njegovi sestri Alojziji Košir, vas Kržeti, pošta Sodražica. — Marija Rus, vas Selo, pošta Višnja gora prosi, da sc ji blagovoli sporočiti, če kdo kaj ve o njenem možu Janezu Rusu, ki je služil pri 7. pešpolku, vojna pošta št. 73. — Že'od 20. avgusta /je pogrešata V a 1 en t i n in Peter L i -k a r. Ako bi kdo kaj vedel o njih, naj sporoči Mariji Likar na Golniku pri Križali, Gorenjsko. Po več sinov imajo y vojski. M a • t i j a M a r i n š e k iz Gorenj pri Stu-denem ima v vojski štiri sinove: Matija, Janeza, Andreja in Lovra. — Štefan Kavčič, mlinar v Rovtah nad Logatcem, ki se je I. 1878. udeležil bojev v Bosni, ima sedaj šest sinov pri vojakih. Za domovino so padli. Na severnem bojišču je padel nadporočnik 2. polka deželnih strelcev Ignacij Hoče v a r. — V Galiciji je padel Anton M e s t e k iz Sutne pri Sv. Križu na Dolenjskem..Služil jc pri 97. pešpolku. Sovražna krogla ga jc zadela v srce. -Na južnem bojišču jc umrl narednik Franc K o m p a r e, doma iz Škocijana pri Dobu. —- Na severnem bojišču je padel Anton S t a z i n s k i, bivši orga-nist v Železnikih. Bil je nadarjen glasbenik in vnet za svoj poklic. Njegov pevski zbor žaluje za njim. Pokojnik je bil poleg župnika v Smledniku, ki je njegov stric, edini Stazinski na Kranjskem. P.a ni bil, kakor bi kdo po imenu sodil, poljskega pokolenja, nego pristen Belokranjec, iz Metlike doma. A sedaj počiva vendar med Poljaki. Bodi mu lahka zčtiiljica poljska! V ruskem ujetništvu se nahajajo! Nadporočnik Ivan K o s n i k, profesor drža vne realke v Gorici. — Jožef P e -t r i č iz Gradišča pri Vipavi je pisal svoji ženi iz ruskega ujetništva: »Ljuba Ivanka! Zdrav sem še vedno in imam upanje, da se bova še videla. Nahajam se v Rusiji, silno daleč od ljube domovine.« Njegovi ženi jc poročal njen brat, ki je računski podčastnik, da je njen mož dne 23. novembra na bojnem polju, od šrapnela zadet, mrtev obležal. Kakšno veselje, ko je žalujoča žena prejela pismo od moža! — Franc Zajec, doma iz Zadobrove v ljubljanski okolici, jc pisal, da se nahaja v ruskem ujetništvu. — Od tam.so se oglasili tudi: Ivan Bitenc in Franc Novak iz Ljubljane, Ciril Silvester, učitelj v Pruškah na Primorskem. Žrtve mraza. Dne 31. januarja je zmrznil v revirju Posterica Auersper-gov gozdni čuvaj Anton Vesel iz Smuka. Dan poprej so pa našli na polju 5i zmrznjenega kočarskega sina Alojzija Petriča iz Goleka, občina Velika Loka. Ker je bil Petrič božjasten, je najbrže vsled božjastnega napada v snegu obležal in zmrznil. — Od odcepa Gruberjevega prekopa pa do izliva Gradaščice je Ljubljanica popolnoma premrznila, to pa seveda zato, ker je voda zaradi zatvornic bolj stoječa, kakor preje. Mraz bi bil zahteval pa tudi kmalu v Ljubljani človeško žrtev. Preteklo nedeljo zgodaj zjutraj so namreč pri mestni deški šoli na Prulah, kjer so sedaj nastanjeni vojaki rekonvalescenti, našli brez zavesti in vso zmrznjeno na hodni poti ležati neka neznano mlado žensko. Ker je bilo opaziti, da je v nji šc iskrica življenja, so jo prenesli v šolo ter jo toliko časa spravljali k sebi, da je bila zmožna za prevoz v deželno bolnišnico. Policijski zdravnik ni našel na nji nikakih znakov nasilnosti in se sploh ni dalo dognati, ker ni šc mogla govoriti, kilo je in na kak način da jc tam obležala. Sklepali so lc, da je tam morala obležali zjutraj, ker, če bi bila tam celo noč, bi bila vsekakor zmrznila. Pozneje sc je dognalo, da je bila lo 261etna delavka v tobačni tovarni Ana Zajčeva, stanujoča na Karlov-ski cesii št. 30. Rdeča knjiga avstro - onrske monarhije jc ravnokar izšla. Obsega podatke o vrzokih in začetku sedanje vojske, ki dokazujejo, kako je bila sedanja vojska naši državi usiljena. Podatki o sporu s Srbijo, o umešavanju Rusije, o častnih besedah ruskih državnikov, ki so tajili mobilizacijo kakor o odklonitvi vseh posredovalnih predlogov, diplomatičnih pogajanjih do splošne mobilizacije in o lažnjivih pretvezali, s katerimi so naši sovražniki utemeljevali napoved vojske. V »Rdeči knjigi« je zbrano gradivo, ki je našim čitateliem žc iz svoječasnih naših poročil znan. Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec tretjega razreda z vojno dekoracijo je dobil stotnik Slavomir Verhunc. — Cesarjevo pohvalno priznanje sta dobila: nadporočnik 22. pešoolka Ivan Ba-bič in rezervni poročnik 22. pešpolka i Marko Bajuk. — Prostak Roman Roz- I mam", doma iz Pristave pri Ljutomeru, ! je bil odlikovan s srebrno svetinjo za hrabrost. Bil je ranjen na nogi in je I skušal rešiti konja, kar ga tudi je, a 1 med tem ga je zadela krogla iz šrapne- j la v pleča, da jc izgubil zavest. Bog daj ' Avstriji več takih hrabrih vojakov! Otroci za Rdeži križ. .šolarji v Stra- j njali pri Kamniku so nabrali za Rdeči križ oil svojih prihrankov 20 K. kateri znesek so poslali našemu uredništvu, da ga izroči na določeno mesto. Vrlim Šolarjem iskrena hvala! 40uruo češčenje presv. Rc^pjerja Telesa bo v samostanski cerkvi v Zati-čini dne 14,, 15. in 16. februarja. Glavna služba božja s pridigo ob 9. uri, popoldne pa ob 2. uri. Vse tri dni priložnost za spoved. Na ljubljanski semenj dne 3 t m so Prignali 745 plav, in sicer 396'volov. 239 konj, 101 kravo in 9 telet. Kup-6' čiia ie bila zelo živahna. Tržaški kupci so posebno segali po slabših konjih, govedino so pa pokupili tirolski m domači kupci. . ,,.,.„„ Sladkor kot krma in * žnanja. Da bi se pospešilo kiinljenjc *H ' iknriem. ie finančno mini- živine s sladkorjem, je ..... strstvo privolilo v bistvene ola .me pn izvršitvenih določilih glede od . 903. dovoljene neobdavčene porabe suiovc ga sladkorja za krmo. Davka prosta uporaba surovega sladkorja se je razširila in opustila sc je zahteva, da bi moral biti davka prosti sladkor zmlei. tudi denaturiranjc se bo vršilo znatno enostavnejše in zato cenejše. I udi v drugi važni panogi kmetijstva, namreč za kmetijsko izdelovanje špirita, se je za dobo sedanjih izjemnih razmer dovolila poraba neobdavčenega sladkorja. Dve važni stvari mora imeli pred očmi vsaka slovenska gospodinja, kadar kupuje kakšno blago: vprašati se mora, ali je blago dobro in ali je domače. Obema tu označenima zahtevama v popolni meri odgovarja »obmejna kavna primes« iz Kolinske tovarne v Ljubljani. Ta kavni pridatek je izvrstno blago, kar vedo vse naše gospodinje, ki ga rabijo. Nedosežna kakovost tega kavnega pridatka je splošno znana. »Obmejna kavna primes« je obenem tudi pristno domače blago, edino te vrste sploh. Vsem našim gospodinjam torej prav toplo priporočamo, da v pro-dajalnicah zahtevajo in sosedam priporočajo izvrstno domačo »Obmejno cikorijo«, s katero bodo polovo v vsakem oziru najbolj zadovoljne. Najboljša in najsignrnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katera jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4 V/o brez kakega odbitka. ire cfl 8. ziMraj i!o i. Glej inserat! Ustrelila se je v Mariboru 18 letna polkovniltova hči Olga Debiclu pl ST viga ker je padel njen ženin na bojišču Najstarejši ofirski poslanec umri Umrl jo ogrski poslanec Jožef Madarasz v 101. letu svoje starosti cu sms: LSj Ukradeni darovi za vojake. Ognji Carski soprogi Thaller in Plobst sta s» vračali z obisku pri soprogih, ki Slu žita pri 9. topniškem polku, z nenavad no veliko prtljago. Železniškemu spi.c" vodniku sc jc obudil sum ter je v Be-Ijaku napravil ovadbo na policijo. Ta' kojšnja preiskava je dognala, da je pr. tljaga obeh žensk sestajala i/, samih darov, ki so bili namenjeni za vojake 9. topniškega in 3. gorsko-topniškega polka. Razen tega so našli pri njima 1350 K gotovega denarja, pri kasnejši natančnejši preiskavi na deželnem so-dišču v Celovcu pa še 2310 K. katerega sta imeli v nogavicah zašitega. Tudi v Beljaku so zaprli neko strežnico Elizabeto Pisk, ki je svoje delovanje izrub-ljnla v to, da je kradla ranjencem namenjene darove; vrednost ukradenih daril znaša 200 K. Črnogorci nanadli pogreb. Nekaj črnogorskih bataljonov je otvorilo dne 31. januarja t. 1. na neki pogreb, ki se je pomikal po Rotorju, silovit otrenj iz pušk. Več Kotorčanov je ranjenih. Kr. sta je ostala do noči na cesti. Za mir. V Švici je izšel spis za poseben mir med Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Rusijo. Sodi se, da je povzročil sp."5 višji ruski nlcmič grof Korvin Milov-ski, k biva v Curihu. Milovski trdi, da divja ob carjevi bolniški postelii hud boj med nacionalistično bojno stranko in med za mir zavzetimi pravimi mo-narhisti, ki uvidevajo, da Rusiji ne kaži« dobička iz vojske. Zavzemajo se za pošten mir brez zavzetja zemlje nalistična stranka pa zuhteva iz osebni in materijalnili razlogov, nai se nadaljuje vedno brezobzirneiše da se tako onemogoči sporazum z na-sproi nikorn. Fzm. Appel umrl. Prejšnji poveljnik 15. armadnega zbora v Sarajevu fznt. Appel jc umrl. Truplo se prepeljali na Dunaj. Usmrtitev morilcev rajnega našega prestolonaslednika in njegove se-prege. Dne 3. t. m. ob 9. uri zjutraj so bili usmrCeni na dvorišču trdnjavskega zapora v Sarajevu v volcizdajniški soil-nijski razpravi na smrt obsojeni Velko Cubrinovič, Miško Jovanovič in Danilo Ilič. Na smrt obsojena Jakob Milovič in Njedok Korovič sta bila pomilošče-na in se jima jc spremenila smrtna kazen v dosmrtno, oziroma 20 letno težko ječo. Mlad junak. Med hrabrimi mladeniči, ki so se odlikovali v sedanji vojski, gre častno mesto mlademu Pavlu Stdger. Jeseni je že hotel prostovoljno v armado, je gimnazijec, a so ga odklonili. Sprejet je bil nato v poljsko legijo, kjer sc je jako hrabro boril. Pri Nadvonu so ga ujeli Rusi, a jim jc ušel z osmimi tovariši in je med begom še ujel nekega ruskega častnika. Povišan je bil za to junaštvo desetnikom. V nekem boju v Karpatih je bil pozneje nevarno ranjen, 16 letni desetnik se zdaj zdravi v bolnišnici. Mati ob umirajočem sinu. V ljub; ljanskj rezervni bolnišnici v obrtni šoli je ležal na smrt bolan vojak Krebcl iz rcča. Bolniška strežnica sestra Ana bila rada njegove domače obve-ila o njegovem nevarnem stanju, a lnik žc ni več mogel dati nobenih podatkov glede naslova. Strežnica sc je to obrnila naravnost na poreškega ofa dr. Pederzzolija. In res jc blagi adika takoj po prejemu pisma, t. j. ozno ponoči osebno hitel iskat voja-ovo mater, vdovo Marijo Krebel. Dal t je potrebna sredstva in preskrbel rezplačno vožnjo po železnici. Tako jc boga mati dospela k sinu dve uri pred jegovo surtjo; umrl jc 30. januarja ob L uri zjutraj ter imel naslednji dan zc-lcp pogreb z vojaško godbo in drugi-i vojaškimi častmi. To bo najhujše! V eni izmed ljubljanskih vojaških bolnišnic leži mlad :ant, edini sin močnega posestnika na ranjskem. V Galiciji je bil ranjen v ■oko, katero so mu morali odrezati v omolcu. Sedaj čaka, da mu napravijo ovo iz mavca. Oče in mati vesta samo, a jc sin ranjen. Pogosto jima piše — levico in ju tolaži, da ni nič hudega. Prej noče domov, nego da dobi ro-jko iz mavca, da se nc bosta in mati preveč prestrašila. »To bo najhujše, kar sem moral prestati, ko jima bom moram povedati, da mi manjka roka,« tako pripoveduje fant. »Kaj porečejo moja mati, kako se bodo prestrašili oče! Počasi jih bom pripravil na to. Edini sin in veliko posestvo imamo, toda kaj bo posestvo z gospodarjem brez roke.« In fant se zamisli, v njegovih očeh pa sc kaže žalost, ko sluti v svojem srcu neizmerno žalost očeta in ma-ere, ko bosta zvedla resnico. To bo naj-ujše! Zakaj so jokali? Na Belo pri Kranju je prišel prvi izmed vojakov domov ■ranjenec — po bcrgljah. Nič ni pisal, kdaj da pride; domači ga niso pričakovali, noč ga je prinesla, ravno ko so domači večerjali. Stopil jc v hišo in obstal med vratmi. Obstal je med vralmi in zaplakal kot otrok. Takrat pa je zajokala cela hiša: žena, otroci in posli. To jc bil srce trgajoč plač, ki ga ni bilo mogoče kmalu pomiriti. Ko sc je pa po-. legel, so si naj prvo povedali, zakaj so [jokali. Mož je rekel, da se zato ni mo-Kel zdržati solz, ker jc prišel domov, [ ker je mislil, da ne bo nikoli več. Žena 1 pa je povedala, da je jokala zato, ker ga je zagledala živega, ker je tudi mislila, da ne bo nikoli več. In pa zato, ker je prišel po — bergljah. Ampak, tudi to sc bo preneslo, samo da je doma! Dopisi. Koprivnik v Bohinju. Dne 4. svečana jc umrla na Koprivniku Helena Dijak, podomače Anžičcva mati. Rajnica je bila posebno, odkar jc odšel sin Anton k vojakom in potem lani v Galicijo, zmerom bolehna. Skfb za sina Antona jo je vedno mučila. Zftolela pa je nevarno šele prejšnji ponedeljek in štiri dni pozneje jc Bog poklical k sebi blago že- no. Zadnja nje želja je bila, naj pišejo sinu, ki je dolgo časa ležal vsled ozeblin v bolnišnici v Budimpešti, da bi prišel k pogrebu. Pogreb dne 7. svečana je pričal o njeni priljubljenosti uied domačini. Pogreba se je udeležila tudi šolska mladina z zastavo, kateri jc bila pred dvema letoma boterca, in ženska Marijna družba z družbeno zastavo. — Potolaži, dobri Bog, očeta in zapuščene otroke. — Počivaj v miru, dobra mati! — T r i j e s i n o v i so odšli k vojakom od Sušnika iz Gorjuš. Najmlajši Janez že dne 15. januarja, Jaka in Lovro pa 1. svečana. Zadnji jc bil žc okoli osem let vnet cerkven j>evec. — Živega s r n j a k a je ujel v občinski lovi na Gorjušah dno 5. februarja Janez Tor-kar Polarjev in ga pripeljal v župnišče. Žival je bila vsled visokega snega vsa izmučena in utrujena. Morebiti bo ostala pri življenju. — Zadnje dni je bilo občutno mraz, podnevi pa nam je sijalo to|)lo solnce. Iz Tržiča. Poročena sta bila g. Janko Terniša, čevljar z gdč. Frančiško Klopčaver. Ker je nevesta članica ženskega odseka društva sv. Jožefa, ji je ženski pevski zbor v cerkvi zapel lepo poročno pesem. Na mnoga leta! — V Bistrici je umrla g. Neža Štritih, žena tesarskega mojstra in posestnika. Pred mesecem se je rajna izrazila, da rada umrje, da se le Bistrica priklopi Tržiču. Doživela je ta čas in nrva - izmed novih vaščanov bo počivala na trži-škem pokopališču. Naj počiva v miru! Naši rusinski begunci, po številu 30, se bodo v kratkem preselili na Nižje Avstrijsko. Poljaki so se večinoma že tudi izselili na Dunaj. Po vseh tovarnah se marljivo dela, po nekaterih za vojaštvo. To je velika dobrota za delavstvo, ki ima golov zaslužek v tem času. Iz Adlešič. Ker niso časopisi nič sporočili, da bi imeli po drugih krajih obilo snega, naj sporočim, kako je z njim v Bclikrajini. Tu ga je padlo v zadnji tretjini januarja izredno veliko, saj je snežilo več dni skoraj zaporedoma podnevi in ponoči. Posebno hudo je snežilo v noči od 24. na 25. in 25. januarja cel dan. Ta dan je bil sneg debel že 54 cm, 28. pa že 70 cm. Vsled debelega snega ni mogel priti k nam poštni sel iz Črnomlja od 26. januarja do 1. februarja. Bili smo torej celih 6 dni odrezani od sveta in brez pošte. Kako debel sneg je bil, nam kaže tudi ta-le dogodek: v četrtek 28. januarja je hotela priti domu v našo župnijo neka oseba iz Ljubljane. Sporočila je domu, da naj jo čaka voz v Črnomlju. Toda, kako priti v Črnomelj, ko je bil sneg konju do vamna, a cesta nerazmetana. Najela si je torej voz v Črnomlju. Pa sta prišla z voznikom lc do kažipota ali roke nad Loko, tu sta se morala pa vrniti, torej še ne četrt lire daleč, ker niso mogli konji naprej. In dotična oseba jc morala prenočiti v Črnomlju in drugi dan vrniti v Ljubljano. Debeli sneg pa je prevaral tudi nekatere gospodarje, ki se niso preskrbeli preje z drvmi, a zdaj pa ni mogoče prav nikamor v stran i živino. Primorani so se- kati celo sadno drevje, kakor črešnje, orehe in drugo. Nastopilu: je pa tudi liuda zima. Dne 31. januarja srno imeli zjutraj 14 stopinj C, na svečnico pa 12 stopinj. V prvi tretjini januarja so pa otroci hodili celo bosi po vasi, tako je prišla neka šolarica v šolo v Tribučah bosa. In sedaj taka izprememba. Šmartin pri Kranju. Umrl je na »Kucni« pod sv. Joštom v župniji Šmartin pri Kranju 31. januarja t. 1. Poljak-begunec Bazilij Kozlovvski. Rojen je bil 31. januarja 1858. v Olesko blizu Lvova. Bil je železniški uslužbenec v Lvovu. Pred zavzetjem Lvova od Rusov je moral zapustiti ga. Truplo pokojnikovo je bilo pokopano na Svečnico na pokojia-lišču v Smartinu pri Kranju. Naj počiva v miru v zemlji slovenski! Iz Žabnice pri škofji Loki. Lani je bilo v naši župniji 27 porodov, 20 mrli-čev -in tri poroke. Obhajancev je bilo 78-10. — Pri vojakih je 55 fantov in mož; v Ameriki jih je pa 45. Na bojišču je bilo. doslej ranjenih 8. Pogrešajo se trije. Ujeti so trije na Ruskem. Vsled zasebnih poročil kot m rtov obžalovani vojak Peter Zakhl nikrjrč&f.tflllk v Dorfa-rjih številka 3, se je oglasil iz ruskega ujetništva. Piše, da je zdrav. Pismo ima pečat: Novi Črekesk. Rabilo je sem ravno mesec dni. Novi Čerkcsk leži ob Azovske mmorju, ki jo dol Črnega morja. — Konj jc dobavila naša župnija za vojaško namene doslej 23. — Beguncev imamo sedaj 22, ki so z najpo-trebnejšim za življenje preskrbljeni. Iz Soilražice. Padel je častne smrti dne 1. januarja za domovino, prostovoljec, 19 letni Alojzij M a t k o. Bil je ranjen 19. decembra in jc šc sam pisal svojim staršem iz bolnišnice, da je ranjen in da ga veseli, da bodo mogel božične praznike v miru praznovati. Pisal je redno domov, in ni nikdar tožil o težkočah, katere je moral kot junak prenašati. Le to ga je skrbelo, kako gre staršem doma, ker ni dobil nobenega sporočila od njih, alcoravno so mu vodno pisali. Bil je pošten in priljubljen fant. Bodi mu zemlja lahka v daljni Ogrski. • i : "" Bajer pri Ložu. V Bajerju pri Ložu je umrl V cvetu mladosti 18 letni posestnikov sin France Mlakar, vulg« Blažov. Po malem je pokašljcval žc od Božiča som, a bil jc kljub tem dobre volje. Bil je povsod vesel družabnik. K« se je oglasil podružniški zvon, razna-šajoč tužno vest, da je premladi pokojnik zaspal v Gospodu,, jc \5sakd0 neverjetno odmajal z glavo, češ, to ni res. I muii se je bridko storilo pri srcu in nehote sem sc spomnil pesnikovih tožb in očitanja, ki pravi: »Grobovi tulijo...' Dali smo Vam jih — V poljani cvet...« Počivaj mirno v Gospodu, dragi Frsiice! Grehi očefov ss maščujejo. Dne 17. decembra leta 1909. je umrl kralj Belgije in ustanovitelj afriške Kongo države. Ob njegovi mrtva- 7' Ški postelji so so prepirale tri hčere za bogato cletlšCino, njih mačeha — mvsa gledališka igralka - pa je pobrala milijone in šla ž njimi in s svojim sinom vživat po svetu lahko pridobljeno bo- gastvo. . Za Leopoldom II. je zasedel belgijski prestol njegov stričnik. sedanji kralj Albert. Pripoznati se mu mora, da je bilo eno prvih njegovih del to, da je uredil razmere v belgijski koloniji Kongo. Leopold II. je vladal v Belgiji od leta 18(55. Bil je lahkoživ mož, ki je vžival vse posvetne nasludinsti. Zraven pa je bil velik gospodarski talent. Leta 1861. je izdal knjigo z naslovom »Dočakanje dela iz leta 1830«, v kateri je dokazoval, da,je Belgijo potrebno, da si pridobi nekaj kolonij. (Kolonije so posestva držav v drugih delih sveta, na primer v Afriki, Aziji itd. Septembra meseca leta ls?6. se je na prizadevanje kralja ustanovila družba, ki se je imenovala Mednarodna afrikanska družba, ustanovljena v svrho preiskovanja srednje Afrike in njene otvoritve za trgovino in promet. Association Internationale Congo.) Ta družba se jc pa takoj lotila dela v Afriki. Odkrivala je ozemlje, ustanavljala tamkaj podružnice in sklepala z voditelji divjih afriških narodov pogodbe. Delala e ta družba po zgledu Angležev tako, tla je proglasila od družbe zavzeta ozemlja kot narodno domeno . Pa ne narodno, temveč last krone ali kralja je postalo to ozemlje. C.i.-,o navadno so Belgijci tako napravili, da so zemljo v Afriki, kamor so prišli, proglasili za last belgijskega kralja na podlagi raznih pogodb, ki so jih napravili s poglavarji ondotnlh divjih rodov. Leta 1881. se je vršilo v Berolinu posvetovanje zastopnikov raznih držav, takoimenovana Kongo konferenca . ki je pri poznala Belgiji pravico mul ozemljem Kongo v Afriki. Vodil je to posvetovanje takratni nemški državni kancler Bismarck. Pogoji, ki jih je ta konferenca stavila. so bili: t. Trgovska in prometna prostost. 2. Vzdrževanje ondotnlh rodov. 3. Prostost veroiznovedanja. -i. Odprava kupčije s sužnji. Namen konference je, je dejal Bismark, da se afrikansko ozemlje odpre trgovini celega sveta in «e ondotni rodovi priklopijo krščanski omiki. Konferenca je tudi potrdila, da jc s 1. avgustom leta 1855. prevzel belgijski kralj vrhovno oblast nad Kongo dr žavo in jo po svoji osebi združil z Belgijo. Ta neodvisna Kongo država jc obstojala 11 let do 15. novembra leta 1908. Ta dan jc belgijska zbornica prevzela Kongo državo v svojo last kot kolonijo Belgije. Torej 23 let, to je od leta 1885. pa do leta 1908. je nosil kralj Leopold sam odgovornost za vse, kar se je v Kongu delalo. On osebno je bil lastnik tako velikega ozemlja v Afriki kot je štirikratna francoska dežela. Po imenu jc bil kralj krščanski kralj in jc imel nc--t> omejeno oblast k dobremu t ali slabemu. ^U V i™, da mu je bila Kongo država samo molzna krava kater t je dobival milijone niivnhjo.ei se prav malo brigal, da bi »ondotne lodo ve pripeljal h krščanski omiki,. Prvo, kar je on prav napravil, e bilo, da je odpravil kupčijo s sužnj , katero so tamkaj gojili zlasti Aiabti. Proti tem arabskim trgovcem m njiti plenitvam je oborožil domačine in vodil z njimi proti Arabcem od leta 18J1. do leta 1891. vojsko. l'o tej vojski je pridobil Kongo državi mnogo sosednega ozemlja. Do tistega časa so zamorci v Kongu prodajali, oziroma izmenjavali, ker denarja niso poznali, pridelke zemlje s trgovci, ki so prihajali k njim, zlasti z Arabci. Slonova kost je bila najdražji pridelek. Ko jc zavladal v Kongo državi Leopold, je pobral Arabcem vse zaloge slonove kosti, kar jih je i»ri njih dobil. Do tedaj so imeli črnci pravico razpolagati s pridelki kakor so sami hoteli. Leopold pa je upeljal monopol. To je, da jc zaukazal, da se sme slonova kost, kopalova smola in kavčuk po določenih cenah prodajati samo njemu. V zameno za te reči niso dobivali zamorci denarja, temveč sol, steklo, blago za obleke in druge za gospodarstvo rabne predmete. Tudi sužnje je smela odkupovati samo vlada. Da bi se pa druge zasebne evropske družbe ne vzdignile proti tem določbam, jim je Leopold prepustil en ,» četrtino ozemlja. na katerem so smele one gospodariti. Omiko so pa Belgijci zamorcem prinašali na sledeči način: Poglavarjem rodov so nalagali davek, ki je obstojal v tem. da so jim morali oddajati velike množine slonove kosti in kavčuka. Tam, kjer teea davka niso mogli skupaj spraviti, so Belgijci požgali zamorcem vasi. jih pretepali, jim odvajali žene in iih morili. F.dini katoliški misijonarji, ki na so bin Sami odvisni od katoliške Belgije, so bili v pomoč nesrečnim zamorcem. Tako najdemo v zapiskih misijonska poročila, ki se glase: Novočasna zgodovina evropske nastanitve v Afriki je zgodovina nepregledne sramote. Ali: Vedno sem trdil, da bo rod zamorcev, ki je prestal tri-stoletno dobo kupčije s sužnji, v petih letih umorila omika Evropejcev. Belgijska vlada se jc izgovarjala, da potrebuje denarja za ladje, železnice, vojaštvo in za obresti 25 "milijonov 1K. vtaknila v Kongd državo. Od leta 1892. niso imeli zamorci domačini nobene pravice več do surovin, iz katerih se je prideloval kavčuk. Samo do mezde so imeli še pravico. Od 1 1899 do leta 1902. pridobljeni kavčuk je zna- bLrČiT Ui mll"°n°v. Vrednost blaga ki so ga v teh lotili dobili za- r r ^iio za kavčuk, pa je z, - - t nl llonov' Pridobivalo pa je kavčuk Belgijcem 18 do 20 milijonov zamorcev. Vso to stvar je imelo v ro. osem belgijskih družb. katere so bile vse odvisne od kralja Leopold Ena izmed njih »Societe Anversoise\d„ commcrciale du Congo« je bila ustanov" ljena z akcijskim kapitalom 1,632(joo nesla pa je samo leta 1898. dobička 3,810.000. Ta družba je imela svojo obg. roženo moč, s katero je priganjala zui morcc, da so ji iskali surovine za kavi čuk in slonovo kost. Ta družba je zatirala. upore med zamorci in oklepala v verige uporne zamorce, katere je pusti. Ia potem lokote umreti. Neki agent je izdal belgijskemu časopisju postopanje te družbe in preiskava je dognala, da jc pustila ta družba naenkrat 150 za-morcev umoriti, 60 odsekati roke, gq zamorskih žena so oklenili v verige, od njih so vse razen petih pomrle od'la. kote itd. To vse pa samo zato, ker tj reveži niso mogli dati zahtevane množice kavčuka. Druga družba, ki se je imenovala »Abir: Societe a unpoisabilite liinitte, je bila ustanovljena z 1 milijonom kapitala. Od 1. 1898. do 1. 1903. je pa napravila dobička 15 milijonov in njene delnice so poskočile od 500 na 2700. To vse za kavčuk, katerega so morali pridobivali zamorci za slabo, golo plačo na zemlji, katero so jim tc družbe oropa le. Nc smemo pozabiti, da je bil belgijski kralj Leopold vrhovni gospodar v seli teh družb in da je prevzel nalogo, da sc bodo pridobili zamorci za »krščansko miko«. V Kongo državi jc bil t vi ti i Avstrijec u-govec no imenu Ruhinek. Ta je znal z oiulotnimi domačini tako posipati, (hi so mu zaupali. Ta mož je sklenil z eno teh družb trgovsko pogodbo za pridobivanje kavčuka in slonove ko-i. Ko so v Belgiji o tej pogodbi izve-i deli, niso hoteli ravno nič vedeti o nji, temveč so obdolžili tega moža, da je dajal zamorcem orožje. Postavili so ga pred sodišče in ga obsodili na eno leto zapora in plačilo 1000 frankov odškodnine. 2000 milj daleč se je napravil mož na pot, da bi se obrnil do vrhovnega sodišča v Bonni. Na potu je umrl in Belgijci so mu zarubili vse njegovo premoženje. Tako so gospodarili Belgijci in dosegli, da sc jc znižalo število domaČi; nov-zamorccv od vsakih 100 na 60. Mrli so od lakote; žene, otroci in stari pa v zaporih. Te so namreč zapirali kot po roke, dokler jim niso možje nanosili zahtevane množine kavčuka. Samo misijonarji so bili, ki so se upali poročati o belgijskih grozovito-stih v Kongo. Toda kdo jih je poslušal-Saj jc šla kupčija tako izvrstno, da so samo v Antvverpnu prodali letno 5000 ton gumija. Angleži, ki so bili zavidni Belgijcem za te kupčije, so na lc začeli počasi spravljati v svet belgijske grozovito-sti. Stvar je prišla tudi pred belgijsko državno zbornico. In našel se je mož, ki je bil kraljev zaupnik, Woeslc. Ta mož je zagovarjal vso stvar s tem, da sc more zamorec le počasi vzgojiti. Očital" se je, da so videli 80 odsekanih zamorskih rok sušiti pri ognju. »To je res, am- pak te roke so bile odsekane mrtvim (?) zamorcem in črnim mladim vojŽižkom se vendar ne more jemati veselja, da se ne bi radovali nad takimi stvarmi.« — Tako je govoril Woeste v zbornici 3. julija 1. 1903. Misijonar Ruskin je pa poročal v »vet, da pada število zamorcev od leta do leta, ker jih Belgijci mučijo do smrti in more. Vihar, ki je rastel tudi med ljudstvom v Belgiji proti tem grozovitostim, je imel to dobro, da so 1. 1905. poslali v Afriko posebno komisijo, ki naj bi vso stvar proučavala. Res se je začelo od tedaj boljšati. Ampak glavno je bilo zakrivljeno že prej in tudi slonova kost že precej iztrebljena. Vso napako je pa odpravil šele sedanji kralj Albert kateremu pa ni bilo prizanešeno, da se nc bi že nad njim maščevale Lcopoldovc pregrehe. Ker grehi očetov se maščujejo. Veliko odgovornost je nosil Leopold. Napravil si je v krvi zamorcev milijonska bogastva. Kdo jih vživa? Hčere se kopljejo v dolgovih, in ena posebno, živi življenje razuzdanke. Njegova vdova, katero je moral do smr--ti skrivati pred ljudstvom in pred hčerami, pa vživa njegove milijone veseljaško po svetu. Tako se krčijo za kavčuk pridobljeni milijoni kot kavčuk. Nad one, ki so imeli delež pri teh .krvavih kupčijah, je pa priznala svetovna vojska sodbo. Velik greh je bil, ker jc Leopold obljubil svetu, ki mu jc Kongo dovolil, da bo skrbel, da bodo dobili zamorci krščansko omiko. Skrbel je pa lc za kavčuk. Kar so storili za krščansko omiko mod zamorci, so storili revni katoliški misijonarji. Pa tudi Anglija ni delala drugače v svojih kolonijah. Tudi njene grozote so vpile do neba. Zato je res svetovna vojska — svetovna sodba za prav vse, ki so delali krivico. Za prav vse, kar se bo gotovo še pokazalo! Je pa tudi velik čas pokore. Zato, učimo se! »pl ricfpi/ Sili LI5ieK mm Rekrut. Spisal Henrik Conscience. (Dalje.) 7. Marijina pomoč. Poznega popoldne istega dne sta potovala Katarina in njen prijatelj molče preko planjave onostran Gradi-ne. Oba molčeča in otožna, a nista raz-odela drug drugemu svoje pobitosti, ne, zakrivala sta si pobitost, besedice katere sta že pregovorila tu in tam, so Imele namen, da se pokažeta drug drugemu še vedno vedrega duha. In vendar je napolnjevalo grenko razočaranje njuna srca z bridkostjo: Kar sta bila nadaljevala svojo pot po veselem dogodku tega jutra, je bila iz-prala Katarina Janove oči že pet ali šestkrat. Nista šla mimo vode, ne da bi poskušala ako ima čarobno moč, katero je imel prvi potok. Toda žal! Ves trud ljubeznjive deklice je bil zaman, prinašal je samo nji in nesrečnemu mladeniču bolestno razočaranje, postal je le vir obupa in bolečin. Mogoče, da je varal vojak sam sebe, ko se mu je dozdevalo, da je videl svojo tovarišico; mogoče tudi, da je pogosto ribanje in zmivanje očes še pospešilo vnetje — vojak ni videl, zdaj ni bilo več, kolikor si je tudi prizadeval, da bi zagledal mračno podobo Katari-nino. Niti svetlobe ni mogel več prenašati in vselej ko mu je vzela Katarina senčnik od oči, je zaprl oči, ker je čutil silno bolečine. Vsled tega se je utrdilo v njunih dušah strašno prepričanje, da ju je varala domišljija, da je Janova slepota neozdravljiva in večna. Pač jima je ostala v dnu srca sreča negotovega upanja, ali to upanje je vrglo le posamne bledo žarke v gosto trnino njunega obupa — bolečina, ki je sledila razburjenim čustvom, je bila zatem le še bolj pekoča. Bil je drugi vzrok, ki je tlačil njuni duši s skrbjo. Od jutra sem sta naredila že osem ur hoda in bila sta oba silno trudna, posebno vojak, ki je stopal pogostoma naopak, je bil popolnoma oDošal. Vos onemogel, skoraj ne da bi se zavedel, da hodi, je kljukal ob palici za Katarino, klamajočih udov, kakor stvor, ki nima duše. Njegove noge so sc ožulile in ko bi no bil izgubil zavesti, bi bil čutil, da mu kaplja gorko po obuči, iz ranjene pete ie' tekla kri. Nič manj trudna ni bila Katarina, da bi govorila,-ne da bi se ozrla na vojaka. Ubožica se ni upala pregovoriti. V njenem srcu ni bilo tolažbe, njena blaženost je izginila, ugasnil je žar prihodnje srečo. Nepričakovana radost se je je bila polastila s tako močjo, da bi jo bila spravila skoraj ob razum — tem hujši je bil udarec razočaranja, potlačil je sicer pogumno dekle, da je hodila kakor sužnja, upognjena pod jarmom neskončnega brezupa. — Kaj neki naj bi rekla, da bi ojunačila svojega obupanega prijatelja? — Naj mu laska z upanjem in laže sama sebi? Tega ne more, zdelo bi se njemu in njej sami kakor zlobno žuganje in paralo bi jima srce. Zato je hodila nema, lenih korakov tja v en dan, pogreznena v žalostno premišljevanje, ne da bi se zavedala lastnega stanja. Ko sta hodila tako še dobre pol ure, je zdihnil vojak bolestno in zastokal: »Katarina, stoj! Jaz ne morem več!« »Tudi meni se godi tako,« je odgovorila Katarina, no da bi se ozrla, »bova pa malo ppčivala in prespala to noč v oni-le vasi.« »O Katarina, ustavi se!« je prosil slepi. »Smo čisto blizo nekega dvora, še dvajset korakov, Jan, tam je lep bukov gaj, posedeva v senci.« »Pa pojdi hitro za božjo voljo!« Prijela ga je za roko in peijala v bukov gaj, tam ga je posadila tako, da se je upiral s hrbtom na bukev. Ko ga je izpustila, je padel na travo, glavo sklonjeno. Za drevesom, kjer sta sedela deklica in mladenič, je bila uta, v nji je sedel star gospod, ki je čital debelo knjigo, njegov obraz je bil poln brazd, in tistih par las, ki so mu delali kolobar na glavi, se je svetilo srebrno. Kazalo je, da bi bil vojak, morda vpoko-jen častnik, kajti nosil je nekako suknjo, zapeto do vratu, na prsih se mu je svetil križec. — Ko je slišal šum za -seboj, se je ozrl in zagledal skozi bulto-vino listje vojaka in zalo kmetico, ki nosi njegovo culico na hrbtu. Presenetilo ga je to, a domislil se je, da bo to sestra, ki spremlja svojega brata in mu jo odvzela iz ljubezni breme. Ta dokaz priproste ljubezni se mu je tolikanj do-padel, da je motril'si'prijaznim sočutjem pod drevesom počivajoča popotnika. Katarina sc ni zavedala, da je padel Jan od utrujenosti v travo, sedla je poleg njega in govorila: »Jan, ti si tako tih in žalosten! Kaj ti je? Truden si, kaj ne? To bo hitro prešlo, boš videl Janček.« Vojak ni odgovoril, deklica ga je tolažila prijazno: »Potolaži se, Jan, in misli, da bova jutri doma. Od Verilooa sem je kakili 20 ur hoda, še tri ure, pa sva v naši vasi. Ako se spraviva zjutraj zgodaj na pot, nama bo to za izprehod. Saj sva vendar lahko zadovoljna, ker imava tako srečo, da te smem peljati domov od vojakov. Kar se tiče druzega, bodi čisto brez skrbi, že uredim tako, da ne boš imel toliko neugodnosti v svojem življenju, moj Jan. Pa zakaj ne govoriš ničesar?« Mladenič je premagoval svojo slabost in vzdihal: >>Sr,če'mi razgraja in oči me pečejo silno — pusti me, da počivam.« Nekaj hipov ni prelomil dekličin glas tihote, premišljevala je Jana in je prišla do zaključka, da tlači njenega prijatelja bolj žalost kakor utrujenost. Blagosrčna deklica je premagala svoje lastne bolečine, da bi tolažila slepega, z veselejširri glasom je rekla: »Reci Jan, si ti prepričan, da si me videl? Vidiš, to me potrjuje v misli, da je še kaj življenja v tvojem levem očesu, dasi si zdaj zopet čisto slep, to pride od vročine, ki ti je prisadila oči. Le potrpi, da prideva domov. Prodali bomo nekaj letošnjega žita in poslali bomo po viniškega zdravnika, da te bo ozdravil, saj je naredil že čisto drugačne čudeže na ljudeh, ki so bili že več dni mrtvi. Pomisli samo, Jan, jutri vidiva tvojo mater, deda in Ravleka, jutri te popeljem k vsem prijateljem, da jih pozdraviš. Ko se odpočiješ, te ne bo več zbadalo po očeh in boš zopet nekoliko videl. In potem bova molila skup- 110 pod lipo, da so zahvaliva Naši ljubi Gospej za njeno usmiljenje, kajti ne dvomi, Jan, ona me je uslišala in bo Kaj je to? Kri vidim na tvojih nogovi-cah! Gorje meni! In ti mi ne poveš ničesar o tem, ti ubogo jagnje!« Naglo ga je sezula in brisala mu je s svojim belini robcem kri raz nog. hotela mu je povedati, da je rana majhna in neznatna, ali ko ga je pogledala, se je stresla kakor trepetlika in je klicala plašno: »Ali, prijatelj, kaj ti je vendar? Ti blediš?« Mladenič je vzdihnil komaj slišno: Ne vem . . . IJri srcu mi je tako čudno . . . Zdi se mi. da tmirjem.« Hudo so se stresli njegovi udje. glava se mu je povesila na ramo, roki sta ob-v i seli na travi. Kričaje, kakor da je prišla iz uma, je pritiskala Katarina svoji roki na njegova prebledela lica in mu je privzdigovala glavo, po bukovem gaju je šel njen obupen klik: Jan! Jan! On umira! Revček! .Vode, vode, na pomot'! Slavila je pokonci in se ozirala z zmešuninii o-mi. tekla je v krogu od te strani na drugo, da bi našla kie vodo. Na krat je zagledala za gajem železno omrežje, v njem vrata odprta, ki so peljala h gospodskemu dvoru sredi vrta. Vsklik veselja se ji je izvil, tekla je hitro, kolikor je mogla, tja, da si bi izprosila pomoči. Ko je pritekla po vijugastih vrtnih stezicah v bližino visoke iiise sta prihajala ravno dva moža napram njej. Prvi njih je bil plešast sivolas mož, čegar obličje jc vzbujalo spoštovanje, drugi je bil prileten, a šc precej pri moči; od njegovega čela sc je vlekla brazgotina tja do ust, gotovo spomin v vojski dobljene rane, tista brazda pa je delala njegov obraz precej neprijazen. Ta je moral biti sluga in stari gospod njegov gospodar. Sluga je šel nekaj korakov za gospodom in je nesel vrč, stekleničke in platno. Gospod drugih — ie klicala obupana Katarina - dajte mi vendar malo vode ali jesiha. Tam za gajem leži ubogi slepi fant, omedlel jc in umrje, če ne dobi pomoči. Za božjo voljo gospod! liodite usmiljeni, storite "dobro delo in pojdite z menoj. O prosim Vas, kakor se Bog prosi!« Stari gospod se je nasmehnil usmiljeno, je prijel deklico za roko in rekel mirno: »Ne boj se dekle, saj ni nič hudega, to je samo navadna omedlevica; mi smo pa žc na potu, da rnu poma-gamo. Tvoj ubogi prijatelj je samo truden, te pojdi ne žaluj.« Skoraj, da ni razumela Katarina, kar j: je govoril. Bilo je prečudno, da je bila pomoč že pripravljena, predno jo naznanil kdo nesrečo — v svoji pri-prosti duši je pripisala Katarina to posredovanju Matere božje in je gledala veselo zavzeta v prijazni obraz, ki se ji je smehljal tako tolažilno. Gospod je hitel in govoril Katarini: »Ti si dobro dekle, hčerka moja, da izkazuješ toliko ljubezni uboeemi, vojaku. Odkod pa prideš z njim? - Iz Venlooa, kaj ne?« tU(( »Da, gospod, to je zelo daleč od tu « »Pa kaj si nosila ves čas cule, ki je imaš na hrbtu?« . . . »O gospod,« - sc je razsolzila e klica. »Oni ubožec je slep in hodi težko, ker ne vidi poti. Hodila sva hitro -■-- - ....... . Bog moj! kakor jaz sem močna in zdrava . . . B — Glejte ga — bled je in trd smrt.« .. ., Potok solza je tekel po njenih licin, sklenila je proseče roke in ihtela: »Saj vendar ne umrje, gospod?« Smehljaje jc odmajal stari gospod z glavo in sc je sklonil k mladeniču. Sluga je postavil steklenice na tla, je pokleknil in vzdignil z desnico Janu glavo, z levico mu je odpel zavratnico in suknjo, stari "ospod pa je umival omedlelemu obraz in roke. Katarina je klečala poleg njih in jc gledala jokajo kako sta stregla oba neznanca njenemu ubogemu Janu, spoznala jc, da sta Ia dva vajena hoditi okrog bolnikov, in da je stari gospod zdravnik. Ta misel jo jo tolažila in li ie vlila poguma v dušo. Na njenem obrazu je prisijal že mod jokom smehljaj, ki je bil izraz hvaležnosti in plašnega pričakovanja. Zelo čudno se ji je zdelo vse, tako tudi pogovor obeh mož. »Major,« je rekel sluga, »to je kakor pri Sabijani de Alba na Španskem. .Meni postaja tako težko pri duši, če sc spominjam na to.« Najin ubogi prijatelj, kapetan Steens, kaj ne? - je vzdihnil gospod, »daj mi .steklenico, omedlevica je globoka.« »Da, meni se zdi kakor da ga vidim še. Kapetan je ležal tudi tako, pod li-monovim drevesom — pustil je svoje kosti pri Vitoriji. To je bilo sekanje, streljanje in rezanje major, kaj ne? Tisti dan sva pobrala marsikoga in ga obvezala. Bil sem ves krvav od glave do peta in vi ste bili ravno taki major.« »Srce se oglaša . . . Takoj se bo zavedel.« Sluga je dvignil s prstom trepalnico omedlevičnega in opomnil: »Slep jc! Stara vojaška bolezen! Poznamo to. Ali poglejte levo oko, major, zdi se mi, da ni še čisto izgubljeno.« * Klik veselja se je izvil Ivatarininim prsam. Bila je sledila pozorno, kako se je vračalo življenje njenemu prijatelju, videla je da vzhaja rdečica na njegovem licu — in zdaj — zdaj se je jel gibati. Slepi se je zavedel. Otipal je obleko moz, ki sta sc ukvarjala ž njim in vprašal plašno: menof?« MmT ~ Kaj S° je z Raztegnil je iskaje roki in tožil- »Katarina, kje si Katarina?« hitelV veselo:^0 ^ ''okc in ravno0!?'1! hva,,i.1RoP*- ^ »I omedlel lavno tu. To je bila sreča, pri tebi «o dobr ljudje, ki pravijo tudi da ni iz gubljeno tvoje levo oko,« Mladenič je obrnil slepe oči v svoja dobrotnika in sc zahvaljeval: »Kdorkoli ste — Bog naj vas blagoslovi za vaše usmiljenje.« »Tovariš,« ga je prekinil hlapec > poskusiti hočemo, da vstanemo. Le p^ gumno, bo že šlo.« Prijel jc vojaka pod levo pazduho gospod ga je prijel pod desno, tako sta spravila slepega na noge. Katarina je menila, da sta izkazala zdaj ona dva žc dovolj uslug slepemu, priklonila in nasmehnila se jo veselih oči rekoč: »Gospoda moja, jaz sem ubogo kmečko dekle in naš Jan tudi ni bogat, ali bodite zagotovljeni, da sc vas bova spominjala v molitvi vse svoje življenj«-. Ne trudite se zdaj več z revežem prosim, pustite ga, naj se odpočije na travi, obvila mu boni noge z robci. Morava še v vas, tam prenočiva in jutri sva doma. Bog vama daj zdravje na tem svetu, na drugem pa večno zveliča nje.« »Ne, ne tiiko!« — je rekel stari gospod »pojdita z menoj, moja gos ta. sta. Nočem, da bi se zmučili tako pošteni ljudje na potu. Mladi tovariš ne pojile, dokler se ne okrepi. Videli borno, če mi ni nemara mogoče storiti kaj, da 1» poplačana Tvoja požrtvovalna ljubezen.« »Imamo šc par steklenic starega španskega vina, ki bi obudil celo mrtve k življenju,« — je dostavil sluga. — »To je edino zdravilo, katerega jc potreben naš tovariš. Le počakaj hčerka, prodno mine ura ga ne boš poznala več.« »Gospoda moja, gospoda moja,« -jo jccala deklica »storite kakor Vam veleva Vaše krščansko srce, jaz ne morem govoriti, tako me gane Vaša dobrota. Bodite tisočkrat zahvaljeni!« Podprt na obeli straneh se ic lomil Jan počasi naprej. Ko so prelezli na vrt jo smuknila Katarina k staremu slugu in vprašala šepetajo: »Recite prijatelj, Vaš gospod je zdravnik?« »Zdravnik?« — sc je nasmehnil ponosno sluga. »On je bil major ranocel-nik pod Napoleonom. Odrezali smo vež rok in nog kot bi jih moglo ležati tu, in to ni malo.« »Prijatelj — zna mar ozdraviti tudi oči?« (Konec prihodnjič.) Smrt. Beseda grenka polna groze, ki vzbujaš čute še groznejše, življenja ukončaš motvoze, pretrgaš niti šc močnejše, predhodnik tvoj jc jad in strah, za tabo sled, pepel in prah O smrt! Bodalo grozno duši naši, gospodovalec neizprosni vse živo sc prod tabo plaši, iu strah popada vse neznosni ker ti ustavljaš cvet in rast in vse potreš v pepel, propast. O smrti Od znanih bratov, krajev znanih spovajaš nas v dežele tuje in tvoja moč iz sob prostranih moža pobere v grob zasuje, počitka zate nikdar ni tvoj meč naprej, naprej kosi. O smrt! Iz krogov dece tvoja roka iztrga ljubega očeta iz krila materi otroka — I.jubav nobena ni ti sveta. Nevesti mladi tvoja moč moža odvede v večno noč. O smrt! Nobena solza te nc gane, in glas noben te nc izprosi, nc ganejo nobene rane, dari nihče ti vkup nc znosi, noben te ne premaga mož, da zadržala svoj bi nož. O smrt! Kot tat priplaziš sc v gradove, *•' kjer gostje rajajo v dvoranah, * najdražjega tvoj meč pozove, pusti ostale v bridkih ranah, in godba prejšnja, petja zvok ■' zveni tvoj meč v mrtvaški jok O smrt! V trenutku revne obogatiš, bogatim vzameš vse imetje, berača z bogatinom zbratiš v pogubo ali pa v življenje no vprašaš, kdo ima oblast vsak mora z glavo v tvojo past. O smrt! Ko ti potiplješ učenjaka, vsa učenost je koj zdrobljena, in daš soseda mu bedaka v deželi tvoji čast je ena v kraljestvu tvojem ni razlik prostak jo tam, kjer umetnik. O smrt! Na svetu mnogi znajo dosti, slavijo v vedah, umetninah, le ene ne v vedo modrosti, učeni tavajo v temninah, le tvoja roka prav uči, kako na svetu vse mini. O smrt! Za greh ti grozno si plačilo največji strah si naši vesti, pribodnjosti temnč strašilo in roDar na življenje cesti ti pot si k sreči v večni mir, in večne muke strašni vir 0 smrt! Ti črva kralju daš na glavo, vsadiš mu v nedrije trohnobo, da čast mu glodata in slavo, pogledov resnost in milobo če dober ali slab vladar v življenju bil je, ni ti mar. O smrti In dekla tvoja, smrt, trohnoba. ne prizanaša roki sveti enako ješ ga sredi groba, enako morala je umreti in če nosila je Bog&, tvoj črv je jesti ne nehd.. 0 smrt! Ti trosiš prah po svoji njivi Po svoji volji na okoli; pobereš knežji prah trohljivi in ga k beraču treščiš doli. Nedolžni in deviški prah poneseš z grešnim — groza, strah! O smrt! To z udi našimi počenjaš tako nas spajaš, vežeš, družiš, od samovlasli nič ne jenjaš, komu tako zvestobno služiš? Ti dekla groze in strahu ti služiš večnemu Bogu. O smrt! Priznanje kličem tvoji vladi, pa vendar prosim — to pojasni: smem li živeti v sladki nadi, da, ko zrahljaš pepel mi časni, poveš, me pelješ li v nebo? Ah, ali morda v večno zlo —? 0 smrt! A. Hribar. . p. Svldo Ranta. C. in kr. vojni kurat dr. P. Gvido Rant, frančiškan, je pisal »Slovencu« z dne 3. januarja 1915; Dne 10. decembra ob 8. uri zjutraj smo srečno prišli v Krakov, Že od daleč sem iz vlaka občudoval jutranjo zarjo v vsej njeni lepoti in nekak čuden vtis je napravilo na me solnce, ki je izza vzhodnih gričev izšlo popolnoma rdeče, kakor da bi bilo namočeno v krvi junakov, ki padajo tam zunaj na bojnem polju v borbi za drago nam domovino. Poslušal sem in poslušal, da bi zaslišal na jugu, vzhodu ali severu odmev bojnega vrišča. Pa od nikoder nobenega glasu. Rusi, ki so bili mesto že od treh strani obkolili v daljavi 15 do 20 kilometrov od trdnjavskega obroča, tako da je bila pot Ie proti Dunaju prosta, so se morali umakniti. Tako sem si mislil. Toda zmotil sem se. Komaj smo izstopili iz vlaka in se podali v kolodvorsko restavracijo k zajutreku, smo že slišali razločno in votlo bobnenje topov. Smo že v ognju, sem si mislil, toda še na varnem, skriti za trd-njavskimi forti, ki jih je okolu mesta 72. Že iz tega lahko spoznate, kako silno močno je utrjen Krakov, nekdanja prestolica Jagelonov. V Krakovu smo ostali do 12 decembra in čakali, kam nas bodo poslali. Življenje je bilo tu popolnoma mirno. Tu in tam smo opazili kak aeroplan, od zjutraj do večera je bilo slišati vsak dan včasih" bolj močno, včasih bolj polagano streljanje naših in ruskih topov. Rusko streljanje se popolnoma lahko loči od našega. Rusi oddajajo strele v salvah, to je, osem topov ustreli naenkrat, naši streljajo posamezno. top za topom in zato mislim tudi z večjim uspehom. Moralni učinek je gotovo večji pri ruskem streljanju, pri našem pa materialni. Ob pol 8. uri zjutraj smo odšli dne 12. decembra proti mestecu Vielička, ki leži približno 20 km jugovzhodno od Krakova, Jaz sem imel na razpolago avtomobil. Pred četami se je odpeljal z avtomobilom g. general baron Karwinsky s svojim adju-tantom, 50 korakov pa jaz v avtomobilu, katerega je vodil g. Medic iz Ljubljane. Bolj ko smo se bližali mestu, bolj razločno se je slišalo streljanje. Poveljstvo kora, kateremu smo bili prideljeni, nas je poslalo še kakih 6 km naprej do vasi Pšebječani. Vozili smo se tja in sem, naprej in nazaj, dokler niso prišli naši bataljoni za nami. Štab je bil nastavljen v neki kmečki hiši, kjer smo ob pol 7. uri zvečer kosili in večerjali obenem. Ko srno se približali vasi, je gromelo na vseh straneh. Dva do tri kilometre od nas se je vršil hud boj. Pokanje pušk in prasketanje strojnih pušk je bilo podobno repotanju stroja za čistenje žita. Začelo se je mračiti. Radovednost me je gnala na prosto, da bi si stvar nekoliko bolj natančno ogledal. Šel sem na mali griček par sto korakov od našega stanovanja, Nekaj časa sem se oziral okrog sebe. Kar zagromi na zahodu, da se zemlja stresa. Kaj je to? Po zraku v polkrogu nad menoj šumi, žvižga, stoče, tuli in se vije, kakor bi divjal na nebu vihar. Nek čuden čut se me je polastil. Naš motorni top (30.5) je oddal na bregu pri Vielički strel in vrgel v daljavo 12 do 13 km proti sovražniku svojo smrtnonoeno kroglo, ki stre vse, kar zadene. Ostal sem dalje na svojem mestu, dokler se ni popolnoma stemnilo. Sedaj sem mogel šele natančno videti, kje stoje naše in kje ruske baterije. Moštva se sploh nič ne vidi, je vse zakopano v strelskih jarkih. Bliskalo se je v polkrogu tako daleč, kakor so segle moje oči. Bila se je odločilna bitka na celi črti od severa do juga. Na vzhodni strani se zasveti, ogenj švigne iz neke hiše, zadel jo je ruski šrapnel. Temno nebo žari od plamena, nočni mir moti mogočno in silno streljanje. Ko š- č-1'azas:uzene !ta. s tazioT-m: e. v .i.;. .». ;r •; pno : ;.-»d..: H-zni e bil ookazan u;" sa. :a. Popolca« se ;re- e se v j on o : zaje liise e i .. HI-:;:..:: lc: mu JUV. ni o i iktur .. n x:uii Strašilu: Znv ž. au .::: r.on snu iirniii :r : iT..u bil au_ amen ' ;urnos:a vaii i.-aniontki rir s:: Krošč. v sa—; ■ .anu so mienjo. ci; .u. ;;ur mule. i zon is - j ..mei e toc o na ;,: :caz-.:—lii ;omke ir.ir-i: • poino u-. ■ n icn 'iix ;•: .aieu:: pu .'.som :-;er «i jiiue loterij«, 2i -i ;a niiii. ; ■;>• nenh .:••: na p<;K.;cant n«'1" ji m mi-;: a. : :cieze Štab -e i zenediktink v i rak: v :d sela -. is prazno spre- jeli m p • ;;s::.. o skrbnica mi je pripo vedovala, da so se Rusi dostojno obnašali in ničesar vzeli razen nekaj malih prašičkov. Pač pa so pobrali po hišah, kjer ni bilo go-spocarev ali gospodinj, vso živino. Rekli so. da imajo tako komando. Samosian e bii od na: h krogel zelo razdejan. Rusi so postavili n- dvorišče svoje bateriie. Ko e bila naša artil:e-a o *em obveščena, e namerila svoje topove na samestan. Nune jo se -red par dnev. umaknile, le dva du-ncvniia. sun -rastra :n služabništvo e ostala. Nesreča e icieia. da e ;ranaia :z veiikegi upa zadela prvo naastnpie. |a pop na -azut ibiia ;oa duhovnika 3 nm.a siuzaomc:. \ar e bii igeni z nasut -o- neznosen, so se začeti Rusi v "o . i amika i. Sledovi bombardirala so ;a razločno v.deii. NTa sa-vse razdejano, poino Idi TTKf. n-a m os ta: sen: i.ipi — ki. z -ir'a steptana skih patrono-.-: pra; razt.-fara obleka Ijuc e k: se vrača ke. ki gredo veseli tov p r : :i trdniavi .-"••« * » 1 i racate in -stan =c srapnelov Ceste so škod: me F-a in !■ ie sv 'o vnia-Sk.-i «!-, .-., ioa pok r.ta z razt re- iena 3 stremimi j ar- 0vsod vse polno rj- 1 -v: pse ranili ;ka-l ;ic. cesui aodiio u ; ogi ' svoja zapuščena •ečamo rzs.\e ■;:.; □li- arsivu naših ba ne - osre. inii Avs- fr,- -: v 5e : ■ -s .aa-razkioane in po-:i v jarku kom." ki za ve-dco končal. - - - n r- — nju nas motita ob častnik.;. poslano - - ' 40 lrml c ;ai "l" uri" posivi s roveFeni. da^ -e brirfaiT raz- lelkom, za so ■ ______' Svatba v Nantesu. Šumi Loara udarja ob stene velikega trgovskega skladišča, posluša... kako ;':-.or'en;e prihaja izza zamazanih mokrot-nih sten1 — Zdaj jasna beseda, kateri sleci umer:n; smeh izobraženi.'; /udi. zdaj šumenje molitve, zdaj vihar jeze, zdaj stok bolečin, ::k žalosti . . . In onkraj skladišča je pripet čoln. Nemiren je. Čaka li težko polnočne ure. da vkrcajo vanj dragoceno blago iz skladišča, živo blago? — Da ga pripeljejo sred reke, kier se globi globina navzdol in ne vrača več kar izgine v n:i. kar lazi in gomazi v temnem dnu. pa se razgiblje in oživi?... Čudni časi. časi francoske ljudovladc, vlade krvavega konventa. Ribani in pod-vedni golazni izročajo plemstvo dežele, čudi se Loara. zgraža se Evropa, armade zaveznikov. Angležev. Nemcev. Avstrijcev se bore zavet jakobinsko krvoprclitje — i .-i—-ava predsto;mška trojica sodbe od-inra za javno varnost« nadaljuje sne' i na p - - - •i '.epe Francre. strank so umrlf^ očiščen zmernih zastopnikov ljudstva, r-vija lahko svojo strašno moč v sirah ^ traniim sovražnikom. Tako se pogovarjajo v skladišču. Na. tlačeni so v zaduhlem nečednem prostem sede. stoje in leže. Gospe, kmetice, mel ščani, plemiči, kmeti — vse kar je sum. Od trama na stropu visi so-.ražna tri. kolora. V* kotu pod njo leži par bolnih žen poleg njih sedi še mlada gospa v črni svil leni ogrinjači, v obrazu beda in obup. \'a tleh poleg bolnic kleči angeli v človeški podobi, nežnopolta mlada dek :ca, njej sledi pogled jetnikov, od nje ne obrne do-gleda orožnik pri železnih vratih vhoda presliši in pregleda marsikaj. Pogovarjajo se o svojem p. 1 iaju, o pnhcdnjosti Francije, ne o svoji — k a l e ri jc- nameriena samo še pot do gv. otinc ali v Loarino globino . . . Da bi deloval konvent uspešno, je . anovil dva odbora: za javno varnost in za blaginjo dežele. Ta dva odbora morata očistiti deželo notranjih sovražr. o v. Podpira iih pri tem sodni stol, sestavi ;n iz porotnikov in sodnikov jakobinske;?, misije-nja Mesto javnega obtožitelja držav, r.c^a pravdnika zavzema krvavi Fouquier Tainville. na čelu sodnega stola ie krvava trojica: zavratni in zavistni Rcbespierre, krvoželjni Couthon in svobodnjak .'ust. Kdor ugovarja nakanam te trojice, j« izgubljen. Jakobinci imajo v vseh sekci:ah policijsko nadzorstvo v rokah, podrejena jim je poleg narodne garde tud: armada sansenlotske drhali. Najbolj sigurno sredstvo za ■ ničenje nasprotnika ima konvent v postavi zoper osumljene. Zadostuje obrekovar-e iz jeze ali zavisti, ovadba vohuna. Vohun je pa-trijot. aristokrat le izdajalec. Sovražniku domovine piše on:, postava smrt. Pa kdo je sovražnik domovine? Vsakdo, ki ljubi mir in red. ki ne preganja duhovnikov, ki ne ovaja plemstva in si ne izmišljuje zarot. Da se le zdrzne ob krvavi moritvi, da le reče naš kralj:, dovolj je, on je aristokrat in naziv aristokrat' je toiiko kakor smrtna obsodba. Nežna mladost, sivi lasje. sUh, spol, ne ustavijo rabeljnovega noža. Prve dni strahovlade so morili po Parizu po 30 do 40 na dan. to pa ni zadostovalo krvavi trojici . . . Kajti bližale so se volitve. Kdor ic mrtev, pa ne ugovarja, kdor je pobit, ne vstane več. Armada, la^na in bosa, plačana s cunjastimi asinjeti, ni ustavila prodiranje sovražnika. Prestopil je meje. Povod, da je uvedel konvent veliko preiskavo zoper izdajalce domovine — in našel jih jc tri tisoč. Rabelj je imel zopet delo. Zavezniška armada se ;'e bližala Ver-dunu. V Parizu se je začela septemberska moriia. Bande morilcev so pobijale kar na javnem ljudi ali so jih vlačile v ječo; da bi pa imela cela stvar lice pravice, so napravil! v ječah neko izredno sodnijo, ki |e obsojala jetnike. Vlekli so jih kar na dvorišče in postrelili ali razsekali. , Nepopisne grozote so se vršile. Glad r. zbesnelih zverin si jc iskal utehe v krvi. 2;nske hije-e so silile svoje otroke, da P1' ie;o kri i>.ristokratov — v stok umirajočih v !;rk zabodenih je vreščal smeh razbrzdanih žensk, se jc mešalo petje in vri- kanje raztrganih pijancev. Štiri dni jc tra-Kla morija — v Parizu so pomorili 1400 iumljivih oseb«. Za blaginjo in varnost brodovo. L Grozna bajka ali resnica? I, Resnica, grozna resnica! t Uporniki, ki so se borili zoper nečlo-fcško krutost ljudovlade, pobiti ob Loari fcbližini Nantesa. Po dolgem hrabrem boji, ko so pričakovali zaman Angležev na tomoč, je nehal njih odpor — armada fenscuilotov je razmesarila 15.000 mož! Potem je prišla kazen nad vasi in ■esta. Nantes! Krvava je tekla Loara mimo pbe. Mestni trg je bil poplavljen krvi. Še t ni bilo dovolj vladnemu Carrieru. Samo 00 glav je obsojala in pošiljala izredna odnija na dan v smrt — samo 200 glav! Treba je bilo kaj drugega. V Lijonu [anonade — v Nantesu utopljenje . , . . Jarrier je ukazal nalagati obsojence na oln, veslati jih do najglobokejšega mesta • Loari, tam so jim pomagali rablji s suli-pmi v vodo , . . To so imenovali krvavi krst. Iznašli o pa še drug način: Dva po dva jetnika, avadno žensko in moškega, zvežejo sku-aj, hrbet na hrbet, odpeljejo jih v čoln, ki na vratica v ribini. Ko pridejo na pravi te&j, odpre veslač vratica in zvezana obsojenca padeta v vodo, se borita, si hočeta Ppmagati vsak na svojo stran, toneta . , , To imenujejo nanteške svatbe. Vsak dan se izpraznijo ječe. Na tisoče aristokratov je požrla to jesen Loara, na tisoče je poslal v smrt urni nož na trgu. Pride ljudovladin uradnik z listo imen. Kliče . . , Oni, ki so poklicani, se poslavljajo smehljaje, s šaljivo besedo. Vsled grozot je izgubila smrt svojo grozo, K svatbi kliče zdaj svat v temni noči, ajti belega dne je že sram take morije, a trg vodi orožnik popoldne one, ki so se orili zopet ljudovlado. V zgled in strah. Šumi Loara pri skladišču — pO -ulici opoče voz. Od kod, v kaki obliki se prikaže smrt? »Da bi že skoraj prišla!« prosi sivolasa bolna žena na tleh, nežna deklica privzdihne: »Reši nas, Jezus!« — njena mati pa vzklikne: »Ne, ne, ne! — Ne umreti! — Sofija, veruj mi, naju še čaka sreča, vrne se stari čas, kralj bo povrnil svojim zvestim, tvoj ženin je mogoče še živ — in če tudi ne, dobiš druzega, kaj ti ne, Sofija?« Deklica vstane, prekriža roki in pogleda očitaje mater, rahlo ji govori: »Čaka naju sreča, mamica, čaka večna sreča. Zakaj se bojiš smrti? Kaj ni ona naša rešiteljica. Ali bi ti hotela živeti v tej Franciji Jakobincev in morilcev, trepetati vedno za svoje življenje? Upam, da se bo usmilil Bog Francije, da se bo vrnil red — ali, draga mamica, mi dve ne bova doživeli tega. Chevalier d'Angot je že tam, naju čaka ... Ti in jaz, zapisani sva smrti, ker je bil moj zaročenec sovražnik teh ljudi — ti in jaz bova plačala dolg drugih ...« »Ne, ne! — Jaz nočem umreti!'— Bojim se vode, tako je mrzla in globoka! Reši me, Sofija! . , .« Markiza Dinant, gospa v črni svileni ogrinjači, se je razjokala. Rahlo jo je objela deklica, ljubo jo je tolažila, opominjaje jo Križanega, Prijatelji jetniki in jetnice so poslušali njen sladek glas, orožnik pri vratih ni trenil očesa od nje, tiho je šlo po širnem skladišču: »Sofija Dinant.« (Dalje.) Za naše gospodinje. Kokoši se gnoje oči in grlo (difterija). Oči izpiraj z 2-odstotno taninovo raztopino ali z izkuho hrastovega listja tri- do štirikrat na dan. Grlo in jezik moči večkrat z limoninim sokom. Daj kokoši večkrat na dan malo medu, za pijačo par žlic ruskega čaja, za hrano pšenične otrobe, oparjene z mlekom, Loči žival od drugih, pazi, da nc pijejo druge iz njene posode in drži jo na toplem. Hlev je treba razkužiti s 5°/o kreolinom in potrositi s čistim peskom in šotinim prahom. Jajca se ne smejo umivati za prodajo, posebno ne ona, ki so odbrana za pleme. Res, da se proda čisto jajce lažje, a snaga se začne pri gnezdu in pri kokoši, pri celem hlevu in dvorišču. Umazano jajce obriši s suho krpo in umij preden ga ubiješ. Prsna prašna kopel je kokoši živa potreba, ker umori mrčes in oživi kri. Za zimo pripraviš kokoši lahko cestnega prahu v nizkem zaboju in jnu primešaš malo žveplenega cveta. Kokoši grči v grlu. Drži živalico na toplem, dajaj ji redke ovsene juhe in po pet žlic medu na dan. Vodo za pijačo pr.e-vrej in vrzi vanjo malo janeža. Voda za pijačo perutnini bi morala biti pozimi vedno prekuhana, ne smela bi stati na vlažnem umazanem prostoru. Kakor hitro se pokaže pri perutnini kaka bolezen, prevrej vodo in par brinjevih zrn, daj perutnini stolčenega brinja in malo česna med oparjenimi otrobi. Perutnina dobi črevesni katar, * , ni)i. fccieč w punta. afco i. •"-> • . ič Yale.ii; '. • ..... bila o i rv.". *'. a. iu !. ' *:« na \ero celo sc^uikovo dnij " - t.—, •■ .i-v.h;-.! m pofcHs Sv«i Vi o V. \ne: IU >'. r ' ; - ' ■ • — C Sv. Biccca. - £ »kVMmu kjer je s novsts s* v bom ali Adalbertom. CtSkint Skotan. Gc>« :e razširjal fveUi vero luoi «« » leta 1006. na prei»Tj|jp-nBM t.-.e>i i lo »crt- ■ r! . -■-■- " - • — ■_ fv. Selnce v. t. u. 13 m. — r. Luna v T. -I - J. 15. • Sv!i r^rrttn -. Jrrf:- — . V : -r.'i ■.-.--. fT. Ciril :. i;.- ; Sv. Eirezs S rs ii. - . S- : ST. C-e.igiU, p i Sveta Asj?p?. Solze: v " ■ u:.-. - : Luči v. 7. >: 4SUfc->—«. 1» i:>rvi3*$a. '. Sveta Jc:i aa irijskJ — . St Ciril AUii.s- — sve t Luna i;. MtoiMK FlrTij.-n El-:?-' G-.-iJM* i > ■ ii. ■ • ila '. . Ml-;- * : . m T ierotlemu to "r.'• '•■, n fudnvsM rr.axnik r "V. r - .. Svc i Sv. *'a«et ! —4. SKRIVALNICA. 3. sKspfBs volom rnMi obsegsioča 16 vojnih in S velikonočnih slik. je pravKar izsia. Sukc so iivlme risbe domačih umet- _ v- -- < __one r.a- S - - • Grctfc rčičeve poc- N O P f ...,-• .,, Po b.r.i . Oliki- .. L> - - *........ - . - - j.'-- 5-:; s-.c: so r.a- K I pivganja divje race iz njih -kriva- lišč? Razprodajo n založništvo je Dre vzela uprava G.as- nika" v Liuibiiani. Cona mr.li skunini 5 l o icomr.cii mm u> Uupu.e F. C ve V. v Kamniku. S, ,;e ccoo ;:t množino. l'53 e K i'20. veliki skucini s 24 ko- i sc ve ja množina icj suhih -•-. i-rasto\ih lic.-k, - slik, K 1'iO. Znčsek treba poslati | | y||y ,icbci«» večinoma i 1 fc *3>Cf»fe Adrosa: Črnci .' .; -t.: . .. ___ r ar . .ia oa na-ret Pri Išče se poitena riši Uizrija. S-tei- ^ » ti * >Li*4 i i* . era: — Te;; iu Uvi- St. ST2..e_r;-i_ — " Sre.2 Ecz- ___.U. ..................... ~ . . L. U 7 "-i- C .2. 2 . '■ . . - . " — ^ Z . „ C "1 -B:^: :ubu" cznačc::c cccc so neveljavne. Slovenci. scg:.-lc le po dom?čem Na ta r.ačLi podpirate tudi si.v:r.ike uireirv-ze ki so bai zadnii •š5 uvaževč:v2 ia cocoorc v.-;dni. L- l «. hilt VjC, T ?.v?*o :» 'irzi -orc. v Te':e za- TJ t ki-hijsiska oex v -r ' j:.it it', ki * r.a tudi kruli j,v' 1 clcolikc I be im i.tsluv Fr.ania pl. I.appai, ...-.rana ccrica, Gctenjsko iS asttsri ^::: .11« f'-Hi t ■ i? vo r. r . » r —--. i.tsr.-I, vo - ri»a«, i' r. o sorhe, zelo m . ;ir»kt. ^d^išRi - -ji; t ".tami mSSfVtrSf^ a* rro- i •7-:. •• "olov.cno v o varni«® ceno r-o ^ 2 SO V.er.a*. " !■' isnoCcV«.;' ralop. t : »palce odeje • r.o 1» . . • • S i ras-.h apalalJ) cJei -• '•'•••■ S ,„ : tltic oic.e •• r.o 1» . r-ras-.h apaliiih ojei 1 1 zis»u:> *pa'a:!> o-leJ »• " 1« n. o p il j, a po ) ovzet a M. Svoboda, Drna.' 1112, Ilicssoas-e 13-M ji« - ... škrf Prsne bolezni, oslovski r^ J i — ^ « ld Kdo naj jemlje Sirolin ? i. vs^ influerici iM it- M >'. -, ■ .£.-—V''I agluhost Šumenje v ušesih, teče-tije iz ušes, katar v uše-Uh, ne prirojeno gluhost idravi naglo in sigurno bal.sam.kosm.ušesno olje Orikon udov iti uspehi. Vsak dan tahvalnice. Cena K 3-—. Edina zaloga H. Vetter, Wlen III. Kttbeckg. 15. 193 Ruuerte s firmo, ■ pismo, - -račune Itd - Izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška: : tiskarna : v Ljubljani. Kaua 50% ceneje! Ameriška Stedllna kava, lepo dišeča, izdatna in štodljiva, 5 kg- vreča sapo- skušnjo K 10'- pošt. prosto po povzetju. Pol kilograma prvovrst.finoga čaja za 2 K pošlje A. Sohapira 473, izvoz kavo in čaja, Galanta. rja m draginja je vedno večin, zaslužek pa majhen. Ako ho-čoto z malim trudom gotovo 10 K na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu znamko za 10 vin. in svoj natančen naslov na: JOSIP BflTIČ i Ilirska Bistrica 30, Kranjsko. ItiST preti cHuženjti Bo moramo tembolj zavarovati, ker nastopajo !xdaj z večjo močjo bolezni, kakor škrlatica, ošpice, koze, kolera, tifus. Zato naj se uporablja povsod, kjer so take bolezni, razkuževalno sredstvo, ki mora biti v vsakem gospodinjstvu. JfNajbolj priljubljeno razkuževalno sredstvo sc-: dan j osti je neoporečno IJYSOFORM ■fci se dobi brez duha, nestrupeno in poceni v ...ysaki lekarni in drožeriji po 80 vin. Učinek Lysoforma je hiter in gotov, radi česar ga priporočajo zdravniki za razkuževanje na bolniški Bostelji, za izpiranje ran, oteklin, za antisep-fine Obveze. Lgsoiorm-milo prijetno toaletno milo, ki vsebuje. 1 °/0 Ly-- soforma in učinkuje antiseptično; lahko se rabi ga najobčutnejšo kožo. Naredi kožo mehko in prožno. Zanaprej boste rabili samo to izborno 1 milo, ki je le navidezno drago, a je uporaba prav ekonomična, ker milo dolgo traja. Komad •tane i K. Lgsoform s poprovo meto je močna antiseptična ustna voda, ki slab duh iz ust takoj in gotovo odstrani in zobe beli in ohrani. Lahko se tudi rabi na zdravnikovo odredbo pri katarih v grlu, kašljanju in nahodu za grgranje. Par kapljic zadostuje na eno kupico vode. Originalna steklenica stane 1K 60 vin. Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravjc in razkuževanje" pošlje na željo zastonj in poštnine prosto kemik Ilubmann, Dunaj XX, Petraschg. 4. Senzacijska novost! I cc najfinejšim! 9 optično brušenimi, prvovrstnimi lečami. optičnih A VB predmetov ki so vsi spojeni v enega se popoln, skup zlože, zavoljo tega zelo pripravni za nositi v žepu. Vojno kukalo „Idcal* jo porabilo za: oporno kukalo, vojno kukalo, kukalo za turiste, za vsako okd^ preiskavanje oči, vratu, nosu, mikroskop z objektivnim nosilcem za najmanjša živa bitja itd., kompas ki dobro kaže, čitanje, povečalno steklo, dvojno lupo za preiskovanje, daljnoglod pripraven za vsako oko, stereoskop, panoramo razgloanic, iotograflj itd., zrcalo ki je vedno pri roki. Doslej riibil še nobeden aparat tako mnogostransko uporaben.. Oena kosu s popisom 3 K, 3 kosi 8 K. Prodaja po povzetju izvoz novosti M. S woboda, Dunaj III/2, Hiessg.13-404. Priporočamo cenjenemu občinstvu edino domačo tvrdko IGU. VOK špeciialna Imovina šivalnih strojev in koles. Ljubljana, Sodna lil. 6, katera ima po ugodnih conah in obrokih od strokovnjakov priznano najboljše šivalne stroje v Evropi in to so »PFAFF« v veliki izberi in zalogi. PDoh o vezenin vsah (as brezplačen. Pridni posredovalci se iSieio. !! Agitirajte za „Domoluba"!! Zo Balkan nnmenie-nc a zarod' nastale volne i evarnosti Erldržane, z pristne rosne Himalajo volne, iorc' silnr motne in 7.a zimo neobhodno potrebuj, 200 cm doifje in ca 140 cm široke, v sivi, ru nvi, rumeni in drap-barvi z le-p mi barvanimi bor-aurami, se bodo razprodajale Ie malo časa za polovično tovarniško ceno po le K 3'90 komad. Te himaia,a komske odeje so dvakrat toliko vredne in se bodo pr di-iaie no en Cndo-» vito nizkih cenah samo dokler bo kai zaloge in sicer: 1 komad himaiaja konjskih odej stane le K 5*90 3 komadi „ „ „ „ „ K 11-50 6 komadov „ „ „ „ „ K 22'— 3216 Samorazprcdaia po povzetju: M. Swoboda, Dunaj ISfi 2 Hiessgasse 13-401 Slamoreznice za pogon z roko ali s silo, vrati 1 a, mline za moko, stis- \ kalnice za sadje in grozdje, motorje, reporeznice, patentovane brzopa- j rilne kotle različnih sistemov, sušilnice za sadje, kotle za žganje dobrega \ domačega izdelka, sejnine stroje ter vsakovrstne druge poljedelske stroie j slovitih tobaren, zajamčeno brezhibnih, po znano j najnižjih cenah priporoča edina domača raz- j pošiljalnica poljedelskih strojev Fr. Stupica v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 1. Velika zaloga izvrstnih pečij od najenostav-neiše do najfinejše izpeljave ter razne želez-|g| nine, orodja, strojev za industriio, stavbnega materijala i. dr. 1456 M Cene najnižie! Postrežba poštena in točna! Ceniki interesentom brezplačno na razpolago. Ustanovljeno leta 1883. Ustanovljeno leta 1883. registrovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Rentnl davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za pošl- ffigji o ljanje denarja na razpolago brezni plačno položnice poštne hranilnice. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 V2p 15 ali 22 '/2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila poti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezenlujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K. Načelstvo: Prodsednik: Andrej Knlf.ii, preJcit in stolni kanonik v Ljubijoni. I. podpredsednik: II. podpredsednik; Ivan SnSnik, stolni knnonik v Ljubljani. Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani.. člani! Fran Borštnik, c. kr. profesor v p. v Ljubljani; Dr. Forflo Oeknl, stolni kanonik v Ljubljani; Ivan Dolenc, o. kr. profosor v Ljubljani; ar. Jo£ol Gruden, stolni kanonik v l.iubljani: Anton Koblar, dekan v Kranju; dr. Jakob Moliorič, odvetniški kandidat v Ljubljani; flr. Fran Papež, odvetnik v Ljubliam- B.Remec, ravnatelj trg. šolo v Ljubljani: Anton SuSnlk, c. kr. gimn. profesor v Ljubijnni; dr. Viljem Sckvveltzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš Ušenlčnik, proi. bogoslovja v Ljubljani. Fran Vorbic, c. Ur gimn. prof. v Ljubljani. Nadzorstvo: ; Predsednik: Anton Kržič, o. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — Člani: Anton CaHei, katebet v Ljn-* - ----—---—'-----t Ljubljani: K. Gruber, c. kr. fin. rač. oflčijal "v Ljubljani j Avguštin Zaje, o. kr. bljani;Ivan Mlakar, profesor vi ratS. re viden t in posestnik v Ljubljani. 'r ,sfT * Herbabnij-jev podfosfornato-kisli Apeno-železni sirup Ta je 2o 44 lot uveden, zdravniiko preiskuien in priporoten , rtni sirup. lldstl-aujtre slez, poniiljuje kašelj ln vzbuja slast Pospešil e prebavo in redite* in ie izborilo sredstvo za ivoriiev krvi in kosti, posebno pri slabotnih otr^eih. Cena steklenici K S-SO. po ro*« 10 vinarev vet za zavitek " "i.'ij. "'' " ' "' V i..."—-"' . i.i zlato Bvotlnjo. _ ___ Na UJ. mednaroCni 'tumacovtiškl razstavi odlikovano z v oliko zlalo bvouujo. ....... . i- mx H-- wt __ Herbabnij-jeva aroniaiiciia esenca io 47 let preizkuienn, lajša holcflno in krepi nilfciee. talin in odpravita bolestno ntanje v tli-nkih in niiiieah kakor tudi nervozne I i.letino Nndiil.jo je pri-izkii/cn.i kot oZiv. linlofc in nkrepfnjote sredstvo pri velikih naporih Cona ctehlonlcl K 2- .jo i t i iu vin. vet za zavit,-I, Razpošilja no vsak dan. k SANATORIUM • EMOMA / I ZA-N; TFJCIJZ • IN• KIRURGICNS ■ EOLEZM. M • PORODNIŠNICA. LJUBLJANA • komenskega-uuc a- 4 ^ENSiNiCLVJUC/V-i k, ^-FR.DERGANG Toplo prlpcročamo vsem rodbisinm krasne ostasike blaga za oJjIckc, suS-nje, bluze, srti;cc itd. Novih lepili vzorcev : 5 kg zavoj K 13'—, lepša vrsta zavoj K 14-najlepša vrsta zavoj K 20— j franko po povzetju pošilja: A. JELINEK, I. češka tkalnica v Jiniramovš (Morava). Zelo ieplo rrForcteno! 3214 Klici rtsku$:. lupi vrovič ŠS3?" Obleče so lahko cela rodbina I "1&M Edino dober šivalni stroj jc samo „Gritzneru za obrt in rodbino. 10 letna garancija I Josip Pefel Ljubljana za vodo, levo, blizu frančiškanskega mostu. 3'I65 Semenska trgovina in vrtnarstvo = AL KORSIKA v Ljubljani ——— 3:eiv/eisova cesta aii Vrtača St. 3 naznanjam častitemu občinstvu kol mojim cenjenim naročnikom, da je izšel moj novi cenik za I. 1915 in sc tudi brezplačno clcbi. V zalogi imam vsa najboljša krmilna, zeienjadra incvctiična semena. Za otilr.o naročbo se priporočan z odličnim 127 spoštovanjem KI. Itorsika. p. a. dež, čivM. in rprine. rczO. In