Kupujmo vojne BONDE in ZNAMKE AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 10. 162 CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, JULY 13, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII Dobro jet ce vesle 1 Ameriški farmarji imajo 250,-p milj žice okrog svojih farm, I Je napojena z elektriko, živi-a ki pride enkrat v dotiko s ti-j j° zlco, se je potem skrbno ogib-r ker jo precej strese. Te vr-I ograja je najceneja, ker je f. naPeIjati samo en0 žico v ^erni višini od tal itn nobena val ne gre preko. * * * V Zed. državah je 49,000,000 * k. zaslužijo manj kot °? na leto. In samo 1,700,- je, ki zaslužijo več kot '000 na leto. * * * V Franciji, Belgiji in Anglija osem pokopališč, kjer spe rtno spanje ameriški vojak1, Padli v prvi svetovni vojii. vj 1929 je obiskalo ta pokopa-6,700 mater in vdov, ki so grobove svojih sinov ali F • Vse stroške je plačal ta-fl stHc Sam. I * * * P(!kar Poznamo zgodovino te-l0'Veta. to je kakih 6,000 let,-je Imenih na vesoljnem svetu i-'i' r,^llij°nov oseb. Danes nas 'I '^00,000,000 torej sedem b lzmed vsakih 100. ' 1 ,v * * * "jO jd^veških pljučih je nekako •L, "blČnih palcev prostornine 'L'1*' W je 10 krat več. kot pa 'aka n°rmalno vdiha in izdiha b * * * f:dat?k k ameriški ustavi, ki •j J0Ve?uje delo otrok, ni pr> < r ustavo, čeprav je bil pred- ; 'Lam Pred 20 letL Dozdaj ga i 'v ' ^eč sprejelo samo 2S dr- , , je potreba 36 držav • .pnicndrnent k ustavi. . . * * * 'j0|Vl dan invazije na Norman- ; 'a' ;U' rabila zavezniška bojna ] C 7fmse Pravi letala, ladje in ( 'b'ici laZnih vrst in velikosti I J°' i ,, * * * Cepi-av j Ivah 7 naednaModnih po-1, Iga d države ali Pa kaka' 'ti rJ->ZaVa' niso obvezane pla- : |t ? i ne za Poškodbo ali j %rn V v tujih deželah1, pa je naša vlada'i I8 0°0d0ajl ^ ■$2'100'00° V,i :|prirno s'ucaJih. Tako jej fen ;naša vlada Plačala za'' ,'Kfr1V0q?k0db0 nekega Arabca »o p^2500, Zd njeg0V° ' % * * d Zdajnjih 35 letfo je poleg ''Usiln Pet raznih držav po-j [,Jdtei15,-I>r0hibicij0- Vsaka iz-;i|tav0 2® Pa Uvidela' da s suh0 |hibi0ii! P!'lde nikamor in je Lel_Codpravila. Norveška «7 & ko Postavo od 1916 do ^L TJa od 1916 do 1925, 09 n73. par mesecev v letu Jh" n d 1916 do 1930 je imelo Padskih provinc Mala « m VSaka Prov'mca je ^miet. VpreČnosamo -j. * «• * ;jo25°fmraPrirVeiSVetOVne v0''ne je 'janih , °Skih mest tako raz-1 >oviii • 'llh niso n°benkrat! Nsal; * 80 jih enostavno' f 111 z zemljevidov. -----p ShTS0jnim vojakom fa rsinarjem 'todo'nnu^ Lovrenca bo v so- aša P°ld"e ob desetih vojaška! irjem\pok°jn™ Ralph Trsi-| hem' nJ* P&del v Italiji na1 huje P JU- družina Trsinar Kl?a 10505 Prince Ave. 'kojneo-s pnjate]ji in znanci pkem žZ^ «POminske maše Kratke vojne in druge vesti WASHINGTON — Med 1. aprilom 1940 in 1. julijem 1943 zaznamuje 25 ameriških držav porast v prebivalstvu, dočim ima v tem času 23 držav znižanje v istem. Država Ohio je padla za 0.3% v prebivalstvu. * * * HARTFORD, CONN. — V bolnišnicah so umrle nadaljne tri osebe na poškodbah, ki so jih dobile v cirkuški nezgodi. S tem je naraslo število smrtnih žrtev na 162. * * * BRUNING, NEB. — Nad tukajšnjim letališčem sta trčila eno vojaško bojno letalo in zračna trdnjava. Osem vojakov je bilo pri tem ubit'lh. ■S si: $ EL PASO, TEXAS — Sedem letalcev je bilo ubitih, ko je treščil njih bombnik v Mt. Franklin blizu El Paso, Tekaš. Pilota še pogrešajo. * * * RIM — V papeževi poletni palači Gandolfo je živelo pet mesecev več kot 15,000 beguncev, katerim je preskrboval živež in druge potrebščine Vatikan. * * # LONDON — Iz Italije je dospel v Anglijo ameriški vojni tajnik St'mson, ki si bo ogledal ameriške čete v Angliji in morda tudi v Franciji. * * MADRID — špansko časopisje priporoča, naj bi bil razglašen Pariz kot odprto mesto, da bi se ga obvarovalo razdejanja, časopisje trdi, da bodo zavezniki! iz Normandije kmalu dosegli Pariz. * * * NEW YORK — Radio iz Tokio je včeraj poročal, da je japonska vlada odposlala iz Tokia že 30,000 otrok na deželo, pričakujoč ameriških zračnih napadov. Močni nalivi včeraj so napravili konec suši in pomanjkanju vode Cleveland, O.—Po najbolj < vroči noči v zadnjih dveh letih, se je vreme naenkrat spreme- i nilo ,in clevelandska okolica je ; dobila včeraj močne nalive, ki 1 so zopet poživeli trate pred hišami in dali novo življenje ( rastlinju in v victory vrtovih. 1 Prišla je "meglica iz jezera" in s končala 18-dnevno suho in vro- ; čo dobo. j Voda v Baldwin rezervarju ] se je dvignila od 21 na 26 čevljev, v rezervarju v Parma pa od 14 na 22 čevljev. Nevarnost ■ pomanjkanje vode je zaenkrat '■ torej v Clevelandu in okolici i Sodnik je obsodil oba DeRighterjeva na zapor radi volivne sleparije Cleveland, O. — Sodnik Day je včeraj izrekel obsodbo nad Mr. in Mrs. John DeRighter, katera je porota spoznala krivim volivne sleparije v 22. vardi lan-j sko leto. Obsodil je vsakega od enega do pet let in sicer moža v državno jetnišnico, ženo pa v žensko poboljševalnico. Zaenkrat sta na svobodi pod $5,000 varščine, kef" je njun zagovornik vložil pri|ziv na apelat- no sodnijo. -- Nov grob Po dolgi bolezni je umrl v I mestni bolnišnici John Kolenc, star 49 let. Stanoval je na 3942 St. Clair Ave. Doma je bil iz vasi Belsko, fara Studeno pri Postojni, odkoder je prišel v j Cleveland pred 31 leti. žena Jennie mu je umrla pred osmimi leti. Tukaj zapušča sina Sgt. Johna in dve hčeri, Jean Zakraj-šek in Irene. Pogreb bo iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda, ičias pogreba še ni določen. Naj . počiva v miru, preostalim soža-Jlje. • J čevlji brez znamk . OP A je dovolila razprodati • nekaj čevljev brez racioniranja. . Ta razprodaja je dovoljena sa-i mo od 10. do 29. julija. Man-, del Sho Store, 6107 St. Clair ; Ave. ima lepo zalogo vsakovrstnega obuvala. odpravljena. V tej okolici je bila samo leta 1886 daljša doba brez dežja in sicer je trajala takrat suha doba neprestano 19 dni. Iz mnogih krajev države Ohio pa poročajo, da niso dobili nič dežja in da vlada silna suša. Ponekod morajo farmarji voziti vodo za živino. Mnogi potoki in reke so se posušile ali pa imajo prav malo vode. V hišo na 3236 Superior Ave. je včeraj popoldne udarila strela, ki je napravila do $100 škode. Ii raznih naselbin Duluth, Minn. — V bolnišnici ' St. Mary se nahaja rojak Frank, Indihar iz Gilberta. Podvreči se je moral operaciji, katero je sre-' čno prestal. Tam čaka na opera-! cijo George Muhvič z Elyja. Dobro sta prestali operaciji Mary Gregorič in Mrs. Grahek, obe z Elyja. Blaine, O. — Terezija Zupančič je dobila poročilo, da je bil njen sin Charles težko ranjen 7: junija, ko so ameriške čete in-vadirale Francijo. Odpeljan je bil v bolnišnico v Angliji. Chas. je stopil v armado kot prostovoljec v septembru leta 1940. Na dopustu je bil 28. aprila preteklega leta, ko mu je umrl oče. Kmalu potem je bil poslan v Anglijo. Hutchinson, Pa. — Valentin Lazar in njegova žena sta prejela drugo poročilo od vojnega de-partmenta, da je njun sin William v nemškem ujetništvu. Prvo se je glasilo, da je pogrešan od 25. maja. -o- v Določena cena bučam Urad za kontrolo cen v Clevelandu je določil maksimalno ceno sladkim bučam na 51/2 centa' pri funtu. Ta cena je v veljavi od danes naprej. Dar za domovino Anton Zalar je daroval $1.00 za župnijsko pomožno akcijo. Najlepša hvala. Mr. Zalar je odstopil od SANSa! Na seji 1. julija, ki jo je imel izvršni odbor SANSa v Chicagu, lit, je položil pred odbor svojo resigna-cijo Mr. Josip Zalar, glavni tajnik KSKJ. Mr. Zalar je imel pri SANSu važen urad blagajnika vse od časa ustanovitve. * Kot pravi zapisnik seje, je odbor resibnacijo Mr. Zalarja vzel z obžalovanjem na znanje ter potem takoj na njegovo mesto izvolil Mr. Cainkarja. Mi Mr. Zalar ju čestitamo k temu njegovemu odločnemu koraku. Zan j tam ni bilo več mesta, kakor ga ni za nobenega katoliškega iloveka, skupino ali organizacijo. Dodamo pa še to-le: Ko je pomladi enkrat Mr. Zalar predlagal na seji SANSa za tajnjka Rev. Vital Voduška, je predsednik Kristan vpil, da je to nemogoče, ker izvršni odbor SANSa nima pravice voliti novega uradnika v odbor. No, na blagajniško mesto, ki ga je pustil Mr. Zalar, je pa imel odbor "pravico" izvoliti drugega—Mr. Vincent Cainkarja?! Vidite, to je tisti SANS! Zato pa pri njem ni mesta za osebe, ki hočejo delati res za narod, ne pa za nekaj "prosvitljencev " ki si hočejo iz naroda tesati korito. Churchill pozivlje | Nemce, naj se rešijo jarma nacijev j London. — Premier Winston Churchill je povedal v parla-| mentu, da še vedno stoji na' svoji prejšnji izjavi, da bi bilo za nemški narod najboljše, če odstrani vlado nacijev. Poslanec Stokes je pozval1 Churchilla, naj pove, kaj more 1 j nemški narod v takem slučaju pričakovati od zaveznikov. To-(da Churchill je odgovoril, da se na to vprašanje ob tem ča-i 'su ne more odgovoriti. -o--- Mr. Lokar je posegel zdaj pridno v kampanjo John E. Lokar, izvršni tajnik župana Lauscheta, ki je manager Lauschetove kampanje za izvolitev guvernerjem, je že pridno na delu. Včeraj se je vrnil iz 10 dnevnega potovanja po raznih mestih južne Ohio, v nedeljo pa zopet odide v severne kraje države. Kampanjski urad na 401 Leader Bldg. je zdaj vsak dan odprt. Telefon je: CHer'ry 3927. Prva obletnica V petek ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega vojaka Stanley Ko-shak v spomin prve obletnice njego smrti v boju za domovino. V bolnišnico V Glenville bolnišnico se je podal včeraj Frank Kozlevčar iz 1439 Larchmont Rd. Obiski so začasno še dovoljeni, želimo mu, da bi se mu stanje kmalu obrnilo na bolje. Važna seja nocoj Podružnica št. 10 SŽZ ima nocoj svojo redno mesečno sejo. Podani bodo- polletni raču-1 ni in članice si bodo lahko ogle-• dale novo bandero. Udeleže rim' sp v vplikflm Številu Rusi ogrožajo Nemce na Baltiku Amerikanci so zajeli na japonskih vojakov Washington.—Mornariško poveljstvo p o v o č a, da znašajo ameriške izgube na otoku Sai-j panu 15,053 mož in sicer 2,359 ■ ubitih, 11,481 ranjenih in 1,213 1 pogrešanih. Ameriške čete so pa zajele na Saipanu najmanj 1,000 japonskih vojakov in nad 9,000 civilistov. To je največje šte-;vilo zajetih japonskih vojakov I od časa, ko so začeli Amerikan-|ci vojno proti Japoncem z na-! padom 11a Guadalcanal. Saipanu najmanj 1,000 in 9,000 civilistov Od 15. junija, ko so ameriški marini in pehota napadli Sai-pan, je bilo ubitih več kot 12,-000 Japoncev. Samo en polk marinov je na 10. julija pobil 711 Japoncev. Ameriška bojna monarica in letala že en teden neprestano bombardirajo otok Guam, prvo ameriško lastnino, ki so jo zasedli Japonci v tej vojni. To znači, da se bodo ameriške čete na tem otoku kmalu izkrcale. I Turčija debatira radi vstopa v vojno London. — Iz Turčije priha-i j a j o poročila, da so tam silno j živahne diplomatske aktivnosti, iv katerih zavzemata Anglija in I Rusija važen del. Namiguje j se,. da turška vlada debatira, | če bi stopila v vojno, j Nemce položaj zelo vznemirja in iz Berlina poročajo, da se nekaj važnega kuha v Turčiji. Turški vladni kabinet se je sinoči sestal k važni seji. Zastopniki Rusije in Anglije so v i neprestanih dogovorih s turškimi diplomati. O vsem poteku ! poročajo vladi Zed. držav. Predno se bo Turčija odločila za kak korak, bo zahtevala od zaveznikov zagotovilo o po-I vojni politični in terenski neodvisnosti ter, v koliko jo bodo j zavezniki oborožili, če bo stopila v vojno. Zavezniki ji rao-jrajo tudi natančno povedati, 'kaj se bo pričakovalo od nje v j vojni. -o- Plemenit dar , Peter Lustrik je daroval j JPO-SS št. 35 $10 mesto venca na grob pokojnemu Leo Be-jlingerju. Odbor se rojaku toplo zahvaljuje. Na operacijo John Hudoklin, 1065 E. 66. St. ! se je podal v Huron Rd. bolnišni-! co, kjer se bo moral podvreči operaciji, želimo mu, da bi jo srečno prestal. i Poslanik Fotič nima več diplomatskega statusa pri ameriški vladi Washington.—Državni tajnik Cordell Hull je izjavil, da dr. Konštantin Fotič, ki je bil poslanik Jugoslavije v Washing-tonu od leta 1935, nima pri ameriški vladi več diplomatskega statusa ali čina., Mr. Hull je rekel, da sta jugoslovanska vlada v Londonu in poslanik Fotič prekinila od-nošaje drug z drugim in ker ni nobena druga skupina ali kak odbor uradna vlada Jugoslavije, je s tem dr. Fotič nehal biti zastopnik vlade, katere ne priznava, kot je sam izjavil. NAD 30 LETI JIH NAJBRŽE NE BODO REKRUTIRALI New York. — Polkovnik Her-ohey, načelnik urada za obvezno vojaško službo, je izjavil, da-po njegovem mnenju ne bo potreba več rekrutirati za vojaško službo moških nad 30 let starih. A ko bo položaj tak kot je sedaj, potem bo bojna sila lahko dobila dovolj rekrutov pod 26 leti starosti, je izjavil Hershey. • -o- Zadušnica V petek ob 6:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete ma-•ša za pokojno Mary Zupančič v spomin prve obletnice njene smrti. Naii fantje-vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Vojak Leopold Furlan ima zdaj nov naslov in sicer: Pvt. Leopold Furlan, 25043545,1489 SCU, Kennedy General Hospital, Memphis, Tenn. ■t M Ni Mr. in Mrs. Košmerl iz Norwood Rd. sta dobila sporočilo od sina Franka, da je bil ranjen v Franciji v prvih dneh invazije. Nahaja se v bolnišnici. Upamo, da ne bo nevarno in da bo zopet kmalu zdrav, m m M A/C Anton L. Znidarsic, sin Mr. in Mrs. Anton Znidaršič iz 5814 Bonna Ave. je bil doma za pet dni. Dospel je bil iz Texasa. Zdaj ima nov naslov in sicer: A/C A. L. Znidarsic, 35066265, 2528 AAF Base Unit Section H Class 44-45, Midland, Texas. m m to' Ray Rakar, sin Mr. in Mrs. Martin Rakar iz Holmes Ave., odide 22. julija v bojno silo Kt-rir-n Snmn T?nv if> dobil V športnih krogih že dokaj slavno ime, tako v nogometu, kot žogometnih igrah ter pri bas-ketballu. Želimo mu tudi v vo-jaškeip stanu vso srečo in pa zdrav ' povratek domov k svojim dobrim staršem. to to to Michael P. Vrbanič iz 1044 E. 62. St. je bil ranjen v akciji nekje na Atlantiku. Pred odhodom k mornarici je bil uslužben pri National Acme Co. V New Yorku ima ženo in eno leto starega sina. to Ks to Poročnik Ray E. Rossman, iz 1212 E. 74, St., ki je bil poro-čan med pogrešanimi nad Nemčijo 28. rhaja, je zdaj po-ročan v nemškem ujetništvu. •Bil je bombardir v zračni trdnjavi. Odlikovan je bil z letalsko medaljo in višnjevim srcem že poprej. Pri letalskem koru je služil od decembra, 1941. Z novo ofenzivo proti Latviji so v nevarnosti vse nemške divizije Moskva, 13. jul.—Ruske čete so predrle nemško linijo med Polaskom in Pskovom na novi fronti, 93 milj široki ter v dveh dneh osvobodili več kot 1,000 naselij. Premier Stalin javlja, da so pri tej ofenzivi Rusi napredovali v dveh dneh več kot 22 milj. Vsem nemškim divizijam, ki se še nahajajo v baltiških provincah zdaj grozi zajetje ali uničenje. Nemci sami priznavajo, da nameravajo Rusi doseči mejo Vzhodne Prusije še pred koncem tega tedna. Do tje imajo zdaj manj kot 40 milj. Stalin je v dnevnem povelju naznanil narodu, da so ruske čete okupirale važno železniško križišče I d r i c o, 22 milj vzhodno od meje Latvije. Položaj nemških armad na 500 milj dolgi ruski fronti je tako brezupen, da je začel nemški radio že pripravljati narod na splošen umik nemških armad iz vzhodne fronte. * * * Amerikanci z vso silo pritiskajo na nemško linijo v Normandiji Gl. stan, 12, jul.—Ameriške čete, ki napadajo važno železniško in cestno križišče St.Lo v Normandiji, so se približale kraju že na poldrugo miljo. Obenem Amerikanci napadajo tudi mesto Lessay ob zapad-nem obrežju, kamor se naslanja levo krilo nemške armade. Nemško poveljstvo je poslalo za obrambo St. Lo parašu-tarje, toda ameriško topništvo je strlo koncentracije za linijo, dOčim je peljuita- potisnila nazaj sprednje nemške vrste. General Eisenhower je izjavil,da je napredovanje zaveznikov sicer počasno, pa stalno na vsej fronti. Sovražnik se neprestano umiče in pri tem trpi velike izgube z brezuspešnimi protinaskoki. * * * Amerikanci imajo samo osem milj še do Livarna v * zapadni Italiji Rim, 12. jul.—Ameriške čete so se danes prebile na osem milj do važnega pristanišča Livorno ob zapadni obali Italije. Angleška armada je pa začela obstreljevati pristanišče •Ancono na jadranskem obrežju. Od g^iega pristanišča do drugega je 150 milj razdalje preko Italije. Pri Anconi napadajo poljske čete, ki so pri-deljene 8. angleški armadi. Obe ti dve pristanišči bosta zelo velike važnosti za zaveznike pri ofenzivi na severno Italijo, kjer bodo poskušali Nemci napraviti zadnji odpor v Italiji. Poročila iz Švice so včeraj zatrjevala, da namerava pobrati Nemčija vse vojaštvo iz Italije. --o-— Smrtna kosa Po 7 tednov bolezni je umrla Cecilija Budina, roj. Jeraj, stara 62 let. Doma je bila iz Luč na Štajerskem. Družina stanuje na 7714 Goodman Ave. Tukaj zapušča žalujočega soproga Štefana. Pogreb bo v soboto dopoldne ob desetih iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia in v cerkev sv. Križa. Naj počiva v miiru, 1 scprogu naše sožalje. "AMERIŠKA DOMOVINA" XMIRICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) •1X7 St. Clair Ave. HEndcrson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published dally mcept Sundays and Holidays______ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto »8.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto «7.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do pošti, pol leta $4,00 Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznaSalcih: Cel« leto $6.50. pol leta $3.50. četrt leta $2.00 _Poaamema itevllka 3 cent«___________ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $«.50 per year. Cleveland, by mall. »7J50 per !«i U. S. and Canada, $3.50 lor 8 montbr. Cleveland, by mall. $4.00 lor 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 lot 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year: $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. _angle copies 3 cents _______ Entered as second-claaa matter January 5th, 180», at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879.____ No. 162 Thur., July 13, 1944 Demokracija - kdo te razume? Ali nam more kdo odgovoriti na vprašanje: zakaj se, prav za prav, bijejo naši fantje na raznih svetovnih frontah Ako bi kdo odgovoril, da se bijemo na Pacifiku zato, da se ubranimo rumene japonske nevarnosti, mu bomo potrdili. Ako bo pa rekel, da se borimo po džunglah Daljnega vzhoda zato, da bomo osvobodili razne narode japonskega jarma, mu bomo rekli, da ne ve kaj govori, saj nam bodo celo tamkajšnji narodi povedali isto, ko bodo rekli, da se borimo tam za interese belega človeka: Anglije, Nizozemske in drugih, kateri si žele ondotnih naravnih bogastev. Zed. države niso izgubile tam nič in s to vojno ne bodo našle tam nič, kot lahko ža naprej vemo. Toda, ker nam preti od one strani res japonska nevarnost, recimo, da je vojna tam opravičljiva, čeprav smo mi sami hiteli na vso sapo zalagati Japonsko z jeklom, železom in oljem, da je mogla pobijati Kitajce (katere skušamo zdaj na vse načine rešiti) in da je mogla napasti nas same oziroma naša posestva v Pearl Harbor ju in tam okrog. Saj je še 24. julija 1940 naš predsednik rekel, da moramo še naprej pošiljati razne vojne potrebščine na Japonsko, da jo obdržimo pri dobri volji. No, Japonci so 8. decembra istega leta, torej še ne pet mesecev potem, pokazali na Pearl Harborju, kako znajo vpoštevati našo "dobro voljo." Vrnimo se na evropsko bojišče. Ali se bijejo tam naši fantje za ideale demokracije? Po stališču, kakor ga zavzemata naša in angleška vlada, ki naj bi vendar predstavljali vzor demokracije, bomo odgovorili na to vprašanje z— ne! Po inozemski politiki.teh dveh vlad sodeč, bi rekli, da se bijemo za zmago totalitarizma in ne za demokracijo Tako državniki Zed. držav kot Anglije vsak dan bolj kažejo, da se boje komunizma, v čemer jim sicer damo prav in da se prav radi tega boje podpreti komunizmu nasprotne elemente. Da bi ustregli Rusiji smo v mnogih slučajih podprli komunistične elemente. Pa kako je to, da se naši državniki boje komunizma in prav zaio skušajo ustrezati Rusiji, ko je Rusija vendar odpravila, tretjo internacionalo ter izjavila, da nima ali noče imeti nobenega opravka več s komunisti izven Rusije? Ali morda mi sami ne verjamemo Rusiji, da je bila v tej izjavi iskrena in da je bila tista izjava o odpravi tretje in-ternoacionale pesek v oči demokratskim narodom? S postopanjem v Jugoslaviji in Grčiji sta Amerika in Anglija jasno pokazali, da skušata ustreči Rusiji, ker sta podprli skrajne levičarje, to se pravi komuniste. Čeprav je rdeči element v obeh teh deželah, v Jugoslaviji in Grčiji, v veliki manjšini, pa so naši državniki vendar dali oblast v dotičnih deželah v roke komunistom. Pri tem smo popolnoma prezrli demokratske elemente, to je ogromno večino na^-l-oda v dotičnih deželah. Ali je potem to boj za demokracijo? Angleški premier Churchill je nedavno izjavil, da ta vojna se ne bije za ideale. Vsak dan bolj uvidevamo, da je govoril resnico, čeprav nam to ne gre v glavo, ker Tni našim'fantom naprej in neprej ponavljamo, da se-borijo za demokracijo, za svobodo — torej za največje ideale, ki jih more človek imeti. Ako vzamemo torej Churchillove besede kot prave, potem našim fantom lažemo, pošiljamo jih v boj pod napačno pretvezo. Torej naši fantje ne krvave na bojnih poljanah za ideale, kot trdi Mr. Churchill. Rotem vzemimo, da se bore za one narode, ki so se uprli nemškemu jarmu in da jim hočemo v tem pomagati. Pogejmo torej vzroke vojne tudi od te strani. Ako hočemo pomagati onim, ki so se uprli Nemcem, kako je pa potem to, da nismo hoteli oborožiti Mihajlovičevih čet-nikov, ki so se prvi uprli nacijem in katerim je sam Mr. Churchill obljubil vso pomoč z znano izjavo — "Jugoslavija je našla svojo dušo?" M«sto da bi izpolnili obljubo, dano Mihajloviču, sta Anglija in Amerika presedlali na Tita, ki ga o bčasu vstaje v Jugoslaviji ni bilo nikjer in ki se je pojavil na terenu šele potem, ko je bila napadena Rusija. Takrat je bil Mihajlovič že v boju proti Nemcem in prav iz Londona se nam je zatrjevalo, da je Mihajlovič s svojim odporom zadržal toliko nemških divizij na Balkanu, da Hitler ni mogel udariti z vso silo na Rusijo in da je prav radi tega prišel prepozno pred Moskvo. - Ako nam je prav taista Anglija govorila tedaj resnico (in mi nismo niti malo dvomili na resničnosti njenih besed), tedaj je uprav Mihajlovič rešil Moskvo. In potem, ko so Mihajlovičevi četniki razbili vlake, v katerih so Nemci vozili preko Balkana vojne potrebščine za Egipt, se nam je reklo, da je prav to rešilo Aleksandrijo in Egipt. Tudi to zagotovilo smo Jakrat dobili iz Londona. Če je potem res, da bijemo ta boj samo zato, da pomagamo onim narodom, ki so se uprli nacijem, zakaj so naši državniki obrnili hrbet prav tistim borcem? Torej sklepamo, da tudi ti vzroki za vojno ne bodo držali. Vse kaže, da skušajo naši državniki ustrezati .samo onim, ki jih favorizira Moskva. Ergo, mi bijemo boj za totalitarizem in ne za demokracijo. Moskva je prav obsodila to vojno, predno je bila sama napadena, kakopak, ko je i;ekla, da je to imperialistična vojna. In če kdo zasleduje v tei voj-ni imperializem, potem je to Stalin, ki stopa natančno po imperialističnih stopinjah ruskih carjev. Naši državniki stopajo po jako opolzki in nevarni poti. V Italiji so skušali na vse načine podpreti eks-fašiste, v Jugoslaviji in Grčiji pa hite podpirati komuniste. Mesto da bi demokraciji, kot sta Amerika in Anglija, priznali in podprli svoje prave prijatelje, podpirata tiste, v katerih očeh smo bili vedno in vedno bomo — kapitalistične države. Demokratske države ne vidijo zdaj svojih pravih prijateljev in bojimo se, da nam tega po vojni ne bodo pozabili. Demokracja — kdo te razume? Ali je morda vse naokrog demokracija samo na jeziku in za vado in uspavanko preprostim ljudem, ki ne razumejo visoke politike? Ali naj daje ameriški narod vsakih 25 let svoje mladce mogotcem, da si bodo obdržali svoje imperije? Ameriški narod se bo tega enkrat naveličal. Zdaj je še čas, da stopi Stric Sam naprej in vzame besedo, ki bo povedala svetu, da je današnja borba za demokracijo in ne za totalitarizem, najsi bo že v rdeči, ali rujavi obleki. Naši borci, naš denar, pa naša industrija bodo odločevali v tej vojni, zakaj bi torej ne imeli nobene besede in zakaj bi se bali povedati, da je ta borba za demokracijo, ako smo s to besedo iskreni tudi v srcu in ne samo na jeziku. , Čas je že, da vzame iniciativo v roke Washington in da se že,enkrat neha tresti pred vsako rdečo sapico. Ali bomo mar z bojišč zopet odšli domov potem, ko smo pomagali dobiti vojno, kot leta 1918 in pustili Evropo, da se čez 25 let zopet stepe, da nas bodo zopet klicali na pomoč? Ako ne bo inozemska politika naših državnikov zavzela drugo smernico, bodo nesli ameriški mladci čez 25 let ali pa še prej zopet čez Atlantik svojo kožo naprodaj. Pa bodo zopet rekli: za demokracijo! Kakopak! Mr. Roosevelt, pokaži, da je ta boj res za demokracijo! Pokaži z odločno besedo, da so šli naši fantje prelivat kri na evropska bojišča za pravice malih in zatiranih, ne pa zato, da bodo mogočni še; mogočnejši! Mr. Roosevelt, pokaži, da si resno mislil, ko si dal svetu Atlantski čarter! Mali in zatirani se zanašajo nanj, ker je res v njem vsa pravica in resnica naslikana. Naj ne bo Atlantski čarter samo kos papirja, s katerim smo male in zatirane potegnili za nos! Naj bo Atlantski čarter tista svetla točka, na kateri bo temeljil bo-boči vesoljni mir. Ako se izpelje točke Atlantskega čarterja, ni nobenega vzroka, zakaj bi ne dobil svet stalnega in pravičnega miru. BESEDA IZ NARODA Oltarno društvo fare sv. Vida Nocoj, to je v četrtek večer po pobožnosti se vrši seja Oltarnega društva fare sv. Vida. Ker imamo na dnevnem redu več važnih zadev, zato se pričakuje polnoštevilne udeležbe od strani članic. Drage sestre, odložite za enkrat vse druge sestanke in pridite na sejo vse, ki le morete z doma. Slišale boste poročila s seje Zveze Oltarnih društev, ki se je vršila v Loraihu, Ohio zadnjo nedeljo. Med drugim pa moramo tudi urediti glede tistega krasnega ročnega dela— posteljno pregrinjalo—katerega nam je podarila Mrs. Antonija Leustik iz 1059 Addison Rd. Pridite, da se bomo pogovorile, kdaj in kako bomo to pregrinjalo oddale. Zato vas vse še enkrat prosim in vabim, da pridete vse članice in da se nam pridružite tudi ostale faranke. Pozdrav. Frances Baraga, tajnica -o- Obiščimo bolne V teh časih, ko odhajajo na vojsko mladeniči in mladi možje širom sveta, ko odhajajo v negotovo bodočnost vsi zaskrbljeni in zakaterimi žalujejo žalujoča srca staršev, bratov sestra in žena. Ločili so se, a ne morejo pa se v duhu ločiti drug od drugega. Zdi se, da je s tem vsaka naselbina postala nekakšna solzna dolina. Žalost je napolnila srca staršev, sorodnikov in prijateljev; da je to res postala tako rekoč solzna dolina. Žalostna poročila prihajajo od onih, ki so odšli, vojska je pač šiba božja, ki prinaša gorje narodom in vsemu svetu. Če bi kaj bolj premišljevali o nastanku vojske, bi se nad njo zgražali in s začudenjem vprašali: Odkod in zakaj vojska? Komu bo kaj koristila? Potoke 'krvi in solza se pretaka, jok in vzdihovanje, umiranje na bojnem polju in temu pa bo sledila še lakota in bolezni in tako bo umiranje tudi i doma. Če vse to pomislimo, ali ni to res dolina solza? Trpljenje in umiranje pa ni j samo na bojni fronti, pač pa je i tudi med 'nami doma, v nasel-| bini in sploh povsod. Bolnice so vse prenapolnjene, da je že težko dobiti prostora za nove bolnike in če pa že mora v bol-I nišnico, pa že gledajo, da ga j čimprej pošljejo domov. Takih j slučajev je danes veliko. So pa še drugi bolniki in reveži na tako zvani domači fronti. Bolniki, ki so vredni usmiljenja, nekateri v bolezni neprestano v postelji in to morda celo po več let, drugi zopet neozdravljivi — brez upanja, ker zdravniška veda ne more ničesar več storiti zanje. Taki so podobni onim, ki so v bolnišnicah na bojnih frontah, lahko pa da so še na slabšem. Oni) ki so na frontah in samo ranjeni, so v oskrbi vlade in ko se bodo po prestanem trpljenju vrnili domov,«bodo prejeli zato še posebno odlikovanje in nagrado. Tem sicer ne moremo v njihovem položaju ničesar pomagati razven, da z njimi in njihovimi sorodniki sočustvujemo, ker smo pač predaleč od njih. Namesto teh pa imamo podobne siromake tu v svoji sredi, v svoji naselbini. Zdi se mi, da se za take bolnike premalo zanimamo. Mi vse preradi pozabljamo na take, ker smo sami zdravi. Smo pač že po naravi taki. Dokler nisi bolan, sploh ne veš, kaj je zdravje. Sele ko zboliš, tedaj znaš ceniti in se zaveš kaj si izgubil, ko si izgubil zdravje. Malo pozno je, a ni pomoči, če je bolezen taka, da ni nobenega upanja-na ozdravljenje, je to nekaj neznosnega. Tak človek je vreden, da ga prijatelji obiščejo kaj bolj pogosto in ga tolažijo v njegovih bolečinah. Tako bolan človek je usmiljenja in pomilovanja vreden nas vseh zdravih lj udi. Obiski so za bolnika jako blagodejni. Če je človek težko bolan ima tudi težke domišljije ter misli, da je od vseh zapuščen, da zanj nikdo ne mara in da so sploh vsi že pozabil nanj in to dela potem bolezen še večjo in težjo. S svojimi obiski takim bolnikom lajšamo njih trpljenje in če se pa tak bolnik nahaja v bolnišnici, pa je zanj že nekoliko lažje, ker vidi poleg sebe tudi druge bolnike in .tako vidi, da ni sam v trpljenju. Na domovih pa so bolniki potrebni obiskovanja iz več vzrokov. Domači s® pri takih bolnikih vsi izmučeni, ker morajo paziti nanje noč in dan in jim streči, če pa pride kdo na obisk, pa mu bodo gotovo hvaležni, ker na ta način domači dobe vsaj deloma malo oddiha in ob enem pa bodo bolni vedeli, da imajo še svoje prijatelje, kateri ~imajo simpatije z bolnikom in družino. Nikakega izgovora bi ne smeli imeti za obiskovanje bolnikov. O tem si naredimo sodbo sami. Postavimo se na njih mesto in si mislimo: "Kaj če bi bil jaz na njgeovem ali na njenem mestu?" Kar bomo storili mi drugim, to bodo drugi storili za nas. Je pa pri tem še božje naročilo, ki svetuje obiskovanje bolnikov; to je dobrodelnost, ki je vzvišena čednost. Vse take križe in težave se da vpovabiti za dobra dela. Dobra dela opravljajo tisti, ki tem bolnikom dan in noč strežejo. Z bolnikom vred si pridobivajo zasluženje pri Bogu, če vse to vrše udano in z dobrim namenom. Prav tako si zaslužijo tudi obiskovalci, če gredo z dobrim namenom do bolnikov. Revež je, kdor je težko bolan, če pa kdo stori takemu ljubav, je z njim deležen zasluženja. Vsi smo zapisani smrti. Pred smrtjo pa je običajno bolezen, ki človeka pripravlja na odhod. Iz enega razloga bi katoličanje smeli želeti pred smrtjo bolezen, da bi se tako lažje pripravili za tako važen odhod v večnost iz te doline solz. Srečen je kdoi je bolan, če bolezen tudi vdano v voljo božjo "prenaša in v veri pričakuje rešitve, saj vsak ve, da bo moral umreti prej ali slej. Ker smo pa pač ljudje in že po naravi taki, da radi vidimo če kdo z nami sočustvuje, zato nam je zelo ljubo, če nas kdo obišče v bolezni. Znano mi je za dva taka bolnika, ki sta svoje čase imela mnogo dobrih prijateljev, sedaj pa v težki bolezni osamljena čakata odrešenja. Kdo ni poznal Louis Safrana, nekdanjega gostilničarja na E. 39 §t. Danes je brez ene noge in vse tako kaže, da bo tudi drugo kmalu izgubil, ker ga muči dan in noč in postaja vedno bolj nerabna. Res v žalostnem položaju se nahaja ta mož, še srednje starosti, ki stanuje na 1001 E. 62.. St. Drugi starček, ki šteje že nad 80 let pa je Svetetov oče iz 1062 AddisonRd. In je še mnogo drugih. Ljudje bi morali o takih sporočati javnosti, da bi prijatelji in znanci vedeli zanje. Seveda, ko pa tak zapuščen bolnik umrje, pa ljudje navadno porečejo: "Oh, ko bi bil vedel zanj, da je tako bolan, bi ga bil kdaj obiskal in sedaj mi je žal, da ga nisem. Prijatelj -o- Domača fronta •IIIIUIlMMIHla* če ' verjamete al' pa ne aiiiiiiuiiniiuiii Najin predlog, da bova ustavljala pod vsakim drevesom, ki bo metal svojo senco od desne strani čez cesto, se je Penicillin za spolne bolezni Začeli so uporabljati penicillin v zgodnjem sifilisu pri U. S, zdravstveni zaščiti, federalne varnostne agencije, in v nekoliko javnih zdravstvenih uradih, pravi J. R. Heller, Jr., zdravniški ravnatelj in predsednik PHS Oddelka za spolne bolezni. Izbrani pacijenti, ki imajo zgodnji sifilis, bodo dobili penicillin v centrih za hitro zdravljenje, katerih je v Združenih državah več kot 50. šest in# trideset centrov že sodeluje v penicillin programu. Centri za hitro zdravljenje so bili ustanovljeni v zadnjih dveh leti'h .kot del narodnega programa za kontrolo spolnih bolezni. Približno 20,000 pa-cijentov je bilo pripuščenih v centre. Penicillin je bil uspešno t uporabljen v zdravljenju gonoreje, na katero sulfa drug nima učinka. WSA (War Shipping Administration). skrajša čas ladij v lukah Uprava za pomorski prevoz je razkrila, da je en mesec pred invazijo zelo narastla potreba za ladje in otvorni prostor za prepeljavo dobav vojaških sil, ki so bile na tem, da uderejo na evropsko celino. Naraščujoče število tankov, zrakoplovov, pušk, municije, benzina, kurilnega olja, hrane, na ducate PT ladij in izkrcal-nih ladij, 210 tonskih "tugs" in na tisoče drugi'h stvari, ki so morale biti prepeljane na ladjah tja, kjer so bile potrebne. Vsi so pomagali pri skrajša-vi časa ladij v luki, to je od prihoda, s tem da se skrajša čas za nalaganje, odlaganje in popravila. Uradniki WSA, sodelujoč z! ladijskimi operatorji, morskimi personalom, in pa tisti, ki popravljajo so skrajšali ta čas prebivanja ladje v luki v treh mesecih pred invazijo, da so zvišali, takorekoč število ladij na 123 vsak mesec. To je pomenilo prihrano 3,700 ladijskih dni na mesec ob času, ko ni smela biti niti ena minuta izgubljena v prepeljavi raznega materiala preko oceana. Dohodninska izplačila v marcu $12,900,000 Dohodninska izplačila posameznikom so dosegla $12,-900,000 v marcu 1944, kot poročajo iz trgovinskega oddelka (Department of Commerce), medtem ko so bila v februarju 1944 le $12,100,000. Denar v prometu je dosegel novo številko $21,040,000,000 ob koncu marca, kot poročajo iz Federal Reserve Board. Peto vojno posojilo "Lady," pes, ki je vodil slepega 20 letnega George An-dersona, mladeniča iz Cascade okraja, je pomagal pri prodajanju bondov za peto vojno posojilo. Pri obhodu osemnajstih domov, je par dosegel obljubo za 22 bondov, ki so znašali skupno $3,850. V Pine Bluff, Ark., je neki črnec^ nameščenec v orožarni, stopil k stojnici za bonde, izvlekel iz svojega žepa papirnato vrečo in izpraznil $5,000, in $10, pa še $20 na mizo. "Za bonde," je dejal. "Kako vam je ime?" je vprašala prodajalka. "Kar Sam," je ta odgovoril. 24 dečkov in deklic, in noben čez starost petih let, so dosegli, da je njihov okraj nakupil največ bondov, v enem samem večeru. Svojim staršem so prodali $8,300 bondov, da so pobili kvoto $7,500. Donaldson, Pa., se maščuje za enega svojih sinov, Kapitana Paul Bernd, ki je japonski ujetnik, s tem da je več kot podvojil kvoto $12,000 bondov petega vojnega posojila. sijajno obnesel. Kdorjeto! vje tako lepo po vrsti zasfl je bil zelo moder mož. S| enkrat se nama je primef da ni bilo na dve milji nolf sence i*i Jim je že hotel obj ti avtomobilček nazaj, d4 šla vedrit pod senco na [Tu strani ceste, pa sem mu DsVa< ro preprečil s tem, da seiflte'. pokazal na veliko drevo, 100 čevljev pred nama. 1110 To venomerno vedrenj6Pr hladnih sencah je močno ®ro valo na naju, da sva poj ^ zgovorna in parkrat sva"P1 poskušala s petjem. Vefas sva odnehala, ko sva ugotl "In koliko je pa takfiPi nal?" ' ti '"Nič!" h "To pa res ni dosti- fl če bi se mi naselili tal letje? Kushlanu bi "t podlagi OPA pokazali "Jim, o tem bo treW( razmišljati, ker ni napfr j a. Vselej, kadar more3 F1 kakemu odvetniku en0?1 (lobiš nekaj mesecev fe ka na onem svetu. In »f® pustkov, bova midvai 1® vem, ■ zelo potreboval'1,,0 "No, tako hudo mea dokler ste v preiskoval- t ® zaporu, si boste zahtevali g C1,2 80stilne. Cene so: prvi P L", 6 deset, drugi pet fran- " ifcj tret.li tri franke na dan. ? Pj 81 izvolite?-; J iiišl'1 kaj stane navadna jet- ,J , bKa Juha?" !l J "T v •toni0 Vam moramo dati za" 1 Jovoli^ u°da zato Je L - zadostila bo. Jaz pa li Ig* reven, dobri mož, in imam ■ika h SOrodnike- Tudi bo jetni- s \0sl"ra,na sedaj bolj podobna v C7' kajti nahaj am o se rav-11 n» p0stu>" pripomni župnik i i Cu 6hom »a bledih ustnih, s »L VaJ ga debelo pogleda. Re- ] jbrtl "Kakor želite,' 'in se i C s k vratom. Na pragu se ] %dni °n.krat ozre in stopi po < %eže "Tako vam bom vsaj i ios doh°de Pirnesel in Pol°žil i.sp0{j H Jl'ega kruha na mizo go- 1 ter L ®odrnJa skoraj jezen, ; bled; i Je S svo-iim vedenjem prisilil Vnik V bedni sutani ti in ' da se ga mora usmilile 1)amu P°kazati sočutje. "To vaj SaCUden morilec," pravi ču- f2aPaW Plj.Sebi' ko zatvori in 4 Petin i Cehco- "Tak še ni bil barske V,ajvsetih letih moje je-lukot ta už|be noben morilec iile bit; V ,Št'-1]" Kriv pa mora s|er ni' VSaj važne dokaze zo-' bi ga , morajo imeti, sicer lelico 2Vnatelj ne bil poslal v' ti|e k;ij n: Na- ~ vsak dan le bol i m! Morebiti je pa-i1° bili Prekanjem hinavec kot A ne da rUgi> Pazi se' Martin, 4 Ko se Se Vj'eti na stare dni!" i^ekne LTrata Ječe zaPro, po-e Montmoulin in da- ruje Bogu bridko sramoto, ki : jo je v toliki meri vžil od sino- ' či. Dobre volje se sicer žrtvu- : je, ali pri tem vendar čuti upor < narave, katera nasprotuje vsar i kemu ponižanju in vsaki krivi- 5 ci. In moli za moč, da bi mo- < gel s svojim Zveličarjem tudi 1 še odslej okušati kelih sramote J in vse raje pretrpeti kot pa v najmanjši meri pregrešiti se ' zoper sveto dolžnost spovedne J molčečnosti, ki ga je v ječo 5 privedla. Dalj časa moli na kolenih in okusi slednjič tolaž- ■ bo in srčni mir. "Ne morem drugače ravnati; Bogu moram vse prepustiti in on bo že vse prav obrnil," si pravi. "V Tebe, o Gospod, sem zaupal: na veke ne bodem osramočen!" Ko je bil tako povzdignil svoje srce k Bogu, se vleže truden do smrti na revno ležišče in onemogel pade v težko spanje. Ko se zopet prebudi, je bilo že skoraj temno v celici. Čuvaj je moral biti tu, kajti na mizi leži pisalna priprava, zraven pa ima pripravljen vodni vrč in kos kruha. Na zatiki najde tudi skledo juhe in kos mesa, oboje mrzlo; moralo je < že dolgo tu stati. Vžije nekaj mesa in kruha, moli dolgo rožni venec, ki so mu ga na njego- i vo prošnjo pustili na vratu, po- z tem pa še dolgo hodi po celici, zbrano in mirno preudarjajoč, i kaj mu je storiti. Sklene še J zjutraj poslati kratko poročilo, ali prav za prav izjavo nedolžnosti v škofijo in prositi škofijski ordinarijat, da bi mu pomagal z besedo in dejanjem, ker se ne gre samo zanj, ampak za celi 'duhovski stan in za od vrnitev velikega škanda- c la. In kar je njegovo dušo še « prav posebno težilo, je bila njegova mati, zrl je v duhu, kako se je bila nezavestno pred njim zgrudila na trgu. Ali več ni mogel storiti kot jo izročiti Bogu. Prijateljev ni imel v Aixu ki bi jim mogel kaj pisati, da bi se zavzeli za njegovo mater. Nazadnje mu pride na misel, da bi se dobil med njegovimi bivšimi farani kak imovit in pošten človek, ki bi se hotel zavzeti za zapuščeno mater, če bi bila namreč ona tudi zadeta od groznega udarca. Po daljšem premišljevanju se spomni na nekega bogatega lastnika brez otrok, ki mu je še nedavno v hudi bolezni pomagal. "Njemu bom pisal, če pride tako daleč," sklene. S temi mislimi se vleže k počitku in Bog mu pošlje dolg in krepilen sen, iz ka-l terega se je zbudil šele, ko je ' mlado jutro že prodrlo v jetni-kovo celico. "Kako le morem tako dobro spati pri teh»okoliščinah!" pravi jetnik in urno vstane. Zmo-li kratko jutranjo molitev in začne premišljevati o Kristusovem trpljenju, kakor je bila pač njegova navada o postnem času. Danes premišljuje še dalje kot navadno. In nato se vse-de k mizi in napiše najprej pismo na škofijski ordinarijat, kateremu je pridejal kratko ■ pisanje polno otroške odkrito-, srčnosti in ponižnosti na nad-i škofa. Tudi materi piše, da bi i jo tolažil in osrčil. Nji mu pač ■ ni bilo treba zatrjevati svoje ) nedolžnosti. Skrbela ga je raa- - lo grožnja preiskovalnega sod-l nika, da bo dal tudi mater za-1 preti; toda skuša se pregovo- - riti, da je bila to le prazna gro-: žnja. Nazadnje mora tudi to i Bogu prepustiti; če bi zaprli - tudi mater in jo celo obsodili, r bi on vseedno ne imel pravice /'prelomiti spovedne tajnosti. r Ko konča pisma, hoče seči po i- brevirju, da bi odmolil svoje t hore. Brevirja pa še ni in žup-i, nik se spomni smehljaje.: "Ah, " niso mi ga še prinesli? Če mi - bodo prošnjo sploh uslišali? (Dalje prihodnjič) Nekaj receptov za nove ministre Po svoji izvolitvi predsednikom Zed. držav je Lincoln sprejel enega svojih agitatorjev, Johna Bunna, ki se je strašno razburjal, da je Lincoln imenoval svojega nasprotnika za ministra. "Kako morete takega tepca napraviti za ministra?" se je razburjal John Bu,nn. — "Zakaj ?" je vprašal Lincoln. — "Ta človek si domišlja, da je več kot vi, gospod predsednik." — "To je pa dobro," je odvrnil Lincoln, "če imate še kakega takega, le kar k meni ga' pošljite, vsi taki so vredni, da postanejo ministri." * V BLAG SPOMIN TRINAJSTE OBLETNICE SMRTI FRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Anton Frankovič ki je nanagloma za vedno zaspal dne 13. julija, 1931. Trinajst let že počivaš v grobu, ljubljeni soprog in dragi oče, toda leta mnoga nam spomina na Tebe dragi niso zbrisala, pri Bogu večno srečo vživaj. SOPROGA in SINOVA. Cleveland, O., 13. julija. 1944. , Grant je bil eden najboljših generalova za časa Lincolna. Kakor je pač to navada so se našli neki generali zavidneži in zahtevali, da Granta odstavi. — "Zakaj pa?" je vprašal Lincoln. — "Preveč pijančuje." — "Kaj pa pije?" _ "žganje." — "Kje pa Grant naroča svoje žganje, ki mu daje tako korajžo. Rad bi ga naročil nekaj sodov tudi za vas. gospodje.' — Z dolgim nosom so generali odšli. Anglež se je razgovarjal z Lincolnom in se samozavestno potrkal na prsa: "To pa moram reči, da si noben pravi Anglež ne snaži svojih čevljev sam, kakor si jih vi." Lincoln se je nasmehi jal in odgovoril: "Čigave pa potem snaži jo?" * Nekega dne je predsednik Lincoln dobil črne koze. Vsa Be-'la hiša je bila kontumacirana, nobeden ni mogel k predsedniku. Lincoln je v tem času zapisal v svoj dnevnik: "čudno, da sedaj ni nobenega k meni, ko bi lahko vsakomer nekaj dal. . ." * Tudi Lincolnovo vlado so kritizirali, kakor danes kritizirajo Rooseveltovo. številne delegacije so prihajale in se pritoževale. . Eni delegaciji teh kritika-strov je odgovoril: "Možje, recimo, da bi bilo vse vaše premoženje v zlatu na kanadski strani in zaupali bi nekomu, ki zna hoditi po vrvi, da ga prinese na ameriško stran. Ali bi vi šli in cuka-li to vrv ter upili nad možem, ki nosi vaše premoženje na vrvi: 'človek božji, bolj pokonci hodi, saj boš padel: ne na ono stran, malo bolj na desno se nagni!' Ne! Še dihati bi si ne upali. Trepetali bi in ga ne motili. Tako dela moja vlada. V rokah nosi vaše blago in zelo težko je spraviti ga na varno." * Plemenitaš je nekoč stopil v njegovo armado in je Lincolnu zagotavljal, da spada njegov rod med največje plemenitaške družine Evrope. Lincoln mu je odvrnil: "Da, da, vaš rod gotovo ne bo nobena ovira, da ne bi v naši vojski napredovali, če se boste dobro obnašali . . ." -o-- Pingvini na Južnem polu pol-zij ona trebuhu po ledu poslužujoč se pri tem svojih nog in kril kakor vesel. Po ledu drči-jo kakor smučarji, samo da je njihova vožnja hitrejša od vožnje naj bol veščega smučarja. -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE DELO DOBIJO LATHE OPERATORJI in učenci INŠPEKTORJI Plača od kosa 52 ur na teden MAšINgKI OPERATORJI in učenci PREVAŽALCI S TRUKI Plača od kosa in visoka plača od ure Ohio Piston (o. 5340 Hamilton Ave. (165) ženska dobi delo Išče se ženska za čiščenje in pranje 2 dni v tednu; stalno delo. Pokličite IV 2460. (x) MALI OGLASI Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA , IZDELOVAL-NIOA NAGROBNIH SPOMENIKOV Stanovanje v najem V najem se da stanovanje 3 velike sobe> vse moderno, jako pripravno za novoporočence. Poizve se na 16015 Midland Ave. (Jul. 12, 13,-15) Stanovanje iščejo Tri odrasla dekleta z materjo iščejo stanovanje 5 sob med 61. in 72. cesto. Kdor ima kaj primernega, naj se zglasi na 6026 St. Clair Ave. ali naj pokliče po 4 uri popoldne EXpress 2476. (163) Rodney Adams Heating Service Dajte si osnažiti svoj furnez zdaj. Mi popravljamo in zace-mentiramo furneze. Imamo dele za vseh vrst furneze. Inštaliramo tudi nove furneze ter inštaliramo pihalnike (blowers). Inštaliramo termostate na furneze za premog ali plin. Ekspertna postrežba na vseh vrst opreme. KE 5461 2160.1 Westport Ave. FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 935» 6% pivo, vino, žganje In dober prlgrl •/,ek. Se priporočamo ca obisk. Odprto do 2:30 zjutraj East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila ln barvanje važega avtomobila. Delo tofay ln dobro. ______ RE NU AVTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto ln prebarvamo da bo kot nov. Popravljamo body ln fenderje. Welding I J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenvllle 3830. tojni AJalnar CEMENTNA 1001 E. 74. St. ENdicott 4371 Charles & Olga Slapnik CVETLIČARNA Vsakovrstne cvetlice, sveže in v lončkih ter venci in šopki za vse namene. ■ 6026 ST. CLAIR AVE. EX 2134. V ČETRTEK, 13. JULIJA SIROM CELE NAŠE TRGOVINE Remnant Day pri THE MAY CO/S BASEMENT DON'T WASTE ELECTRICITY ! TURN OFF LIGHTS AND APPLIANCES WHEN NOT IN USE zjasni in strastno zagrabi Ar- prav, jaz koprnim po m, menijino roko. "Ja, ti imaš otroku!" v življenju, odkar je zgubil svojo drago Elizabeto. "Jaz mislim, moj ljubi Edward, jaz vem, kaj te vznemirja in kaj pred menoj skrivaš," reče Armenia nekega dne prepojena z ljubeznijo svojemu soprogu. "Ti koprniš po svojem otroku, kateri se nahaja na Wilson Castle! To vem jaz prav dobro! Toda veruj mi, da bodem jaz otroka ravno tako ljubila, kakor ga ti sam ljubiš, in da mi bode tvoj otrok dragoceno bitje, kateremu hočem biti jaz dobra in skrbna mati!" Te besede niso ostale brez vtisa na Edwardu. "Kaj takega hočeš ti storiti? O za to se ti prisrčno zahvaljujem Armerfia!" odgovori on, medtem pa se mu njegov obraz Sedaj je priložnost, da si nabavite gotove čevlje, ki jih ie dovolila OPA brez znamKJ DEKLETA IN ŽENE! Ali veste, da si boste prihranile precei denarja, če si naročite FINI FUR-COAT ali fino in najnovejše mode STERLING-SUKNJO iz čisto volnenega blaga, naravnost iz tovarne? SEDAJ NA WILL CALL Ne pozabite, prva izbera je vedno najboljša Ne odlašajte, samo me pokličite, da vas peljem naravnost v TOVARNO, na mojo odgovornost in brez zamere, če kupite kaj ali ne! Vam se vljudno priporočam BENNO B. LEUSTIG Se toplo priporoča MANDEL SNOi STORI 6107 St. Clair Ave. zraven Grdina Shoppe 1034 Addison Rd fl A C- M & V tej povojni Vse Električni Kuhinji bo — ;NIČ SENCE ali t e m n i h š kotov, kjer ne morete videti delat. Bri-ljantne luči brez žarenja bodo skrbele za to. NE BO POTREBA PAZITI neprestano na živež, ko se bo kuhal. Električna peč, z novimi in izboljšanimi pritiklinami bo opravila kuho avtomatično. NIČ SKRBI radi ohranitve živil. Novi, pod-zero predeli v električni ledenici bodo zamrznili sveža živila na- V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE NESREČNE SMRTI NAŠEGA ISKRENO LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA Stanley P. Koshak ki je žrtvoval svoje mlado življenje za ljubezen domovine in podlegel sovražni krogli dne 13. julija, 1943. Ena leto je že minilo, Sovražna krogla Te je zadela, od bridkega spomina dne, ko služil domovini si zvesto, ko žrtvoval si Ti življenje vedno v tujino naše misli hite, in sprejeli smo vest žalostno, kjer v m|iru'božjem Tiipofcivaš., Žalujoči ostali FRANK KOSHAK, oče, SESTRE in BRAT. Cleveland, O., 13. julija, 1944. TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN Sedaj se polasti Sir Noeta nekak hudi kašelj. On se bori za zrak, dihanje mu zaostaja, njegova prsa pa se krčevito dvigajo. Stari Willy mu priskoči na pomoč. Strašni,. nepopisljivi napad ga je popustil. Vendar pa je sedaj tako oslabel, da je sam Abraham Braddock zgubil vse upanje na zboljšanje, ali celo rešitev, in poslal nekega jezdečega sla na Virginia City, kateri naj bi tamošnjega zdravnika in Maršala Both-well, takoj privedel na Wilson Castle. Na priprošnjo in željo Sir Noeta je moral stari Braddock in služabnik Willy zapeti neko nabožno pesmico, med petjem pa je Noe Wilson sklepal svoji roki. Potem pa je na glas molil z Abraham Braddockom. Medtem vsakojakimi nabožnimi ceremonijami pa je nastopila noč. Sir Noe ni hotel v posteljo. Služabnik Willy je moral vedno več petrolejskih svetilk na-žigati, vedno več sveč bližje prinašati, ker Sir Noe se je pritoževal, da je tako grozno temno krog njega, medtem pa je vladala taka svitloba po sobi, da je bilo v nji svitlo kot po dnevi. "Povejte mi Braddock, ali bodem zadobil odpuščanje," zamrmra on komaj slišno z pojemajočim .slabim glasom. Bog je vsmiljen Mylord, kako ne bi on skesanemu človeku odpustil, kateri je samo mislil grešiti, in že samo radi nepravilne in poželjive misli toliko trpel," odgovori Abraham Braddock, "ne mučite svoje duše v ti uri z obupom zaupajte gospodu, v neskončno do-brotljivost in vsmiljenje in ta vam bode tudi dodeljena, vam bolj kot vsakemu drugemu, ker | vi ste napravili veliko dobrega, I in tudi vedno bogu služili!" "Hvala vam Braddock, hvala," zamrmra Sir Noe komaj , slišno, "vaše besede mi dobro! de— In sedaj se poslovim! | Pokličite vse "noter — pustite v rudnikih in vaseh praznovati, ) medtem ko bodem jaz z mojimi ostanki še na površini zemlje — plačajte medtem časom vsem delavcem pravilni zaslužek, kot bi opravljali svoj.e delo — dajte revnim in pohabljenim — in molite vsi za mojo revno dušo" -- Stari služabnik Willy, kateri je bil globoko potrt, in z bolečinami obdan, uboga takoj povelje svojega gospodarja in pokliče vso služinčad v dotično sobo bolnika. iSir Noe ni mogel več govoriti. On je še komaj prav slabo zamogel z roko mahati v znamenje poslovljenja, in pri tem pri njem stoječemu Abrahamu Braddock podelil vso moč, da govori on ljudem za njega. S tresočim glasom izpolni stari dušni pastir zadnjo voljo kralju srebra. V veliki sobi so stali v velikem krogu vsi nastavi j enci na Wilson Castle, nobeno oko ni; ostalo suho, ko je naznanil Abraham Braddock, da jemlje Sir Noe slovo. Vsi navzoči pokleknejo. Sedaj se nagne glava kralju srebra na stran in zdihnil je. (Stari zvesti služabnik Willy je hotel svojega dobrega gospodarja podpirati-- Toda sprevidel je, da je vsaka pomoč zaman, ker njegovo težko in redko dihanje je bilo vedno bolj in bolj oslabljeno— še en globok vzdih, in ni ga bilo več med živimi. Noe Wilson je dokončal svoje življenje. Stari Braddock, kateremu so ile vroče solze po njegovem vdrtem obrazu, stopi k njemu, ga blagoslovlja, in položi njegovo roko na glavo kralja sre-Dra ter glasno izgovarja zadnjo molitvico. Tiho ihtenje se razširja po celi, kot dan razsvitljeni sobi. Vse je ljubilo in častilo Sir Noeta, ker akoravno je bil strog, je pravica vedno zmagala pri njem in je stal vedno na strani ubogih, ter delil darove po potrebi. Kaj nam je sedaj storiti, ko je on prenehal živetii? Kaj imajo sedaj prebivalci iz Wilson Castla, Wilson Cityja in delavci po vaseh, na dolgo in široko za pričakovati? Navsezgodaj z j utraj dospe-ta zdravnik in maršal Bothwell iz Virginia City na Wilson Castle, in najdeta starega Abrahama Braddock in starega zvestega služabnika Willy pri truplu kralja srebra. Zdravnik je prišel prepozno, in ni mogel nič drugega kot koijštatirati, da je Sir Noe mrtev. Maršal Bothwell pa odpre eno uro na to, medtem ko se zberejo vsi uradniki in nad-delavci na Wilson Castle, ter se vpelje v rudnikih in vaseh nekaki odmor za časa pokopa, poslednjo voljo (testament) umrlega Sir Noeta. Sedaj naznani uradnim potom na glas, da je Jozua Wilson dedič vsih rudnikov, vasi in Wilson Castla, medtem ko je Edward Wilson lastnik velikanskih širnih poljan in zem- ljišč pri San Franciscu in Rich-, mondu, in to po volji rajnkega gospodarja. Nato prebere on penzije in darila. Ko je bila vsa ta ceremonija dogotovljena zapečati Both-well do povratka Jozuata vse miznice pri pisalni mizi, katere so vsebovale vrednostne papirje in druge take dokumente, medtem pa je stari Abraham Braddock v cerkvi na Wilson Cityju bral mašo za delavce, kateri so v veliki množini prihajali. — Novoporočenca. Edward ni še popolnoma nič vedel o težkemu udarcu, kateri ga je zadel, ker predno ga doseže obvestilo, traja precej časa. On je izpolnil želje svojega očeta in mu naznanil da se je zavezala Armenia, njeni zavezniki in prijatelji njegov načrt podpirati. Edward je s tem veliki del dolžnosti in ljubezni, katera ga je vezala na očeta dovršil, in se pokazal kot dobri sin napram svojemu lastnemu očetu. Tudi je našel srečo na strani Armenije in njeni kraljevski palači? On si ni upal taka vprašanja predložiti, ker so se še vedno vršili poseti prijateljskih družin v San Franciscu, kateri so se nanašali na novoporočenca. Vedno se mu je vsiljevala podoba blede, žalostne Elizabete med Armenijo in njega. Njo je ljubil, samo njo tako zvesto in goreče, da mu jo ni mogoče nikakor pozabiti. On jo je videl pred seboj in bilo mu je, kakor da šepetajo njena ustna: "Ti hočeš tvojo Elizabeto pozabiti? Ti si podaril drugi tvojo roko? Oh, kako hitro je tvoja vroča ljubezen oledenela. In kako si mi vedno zatrjeval zvestobo do groba, kako si mi ob-ljuboval lepe in srečne urice še pred kratkim, in kaj občuti tvoje srce---in sedaj je vse proč, vse je minilo brezi sladkih bolfečin, privija se ti druga okolu vratu, in tvoja, samo tvoja Elizabeta te ne lastu-je nič več!" To so bile neznosne misli, polne pekočih bolečin. Armenia je videla in občutila, da razjeda Edwardu nekaj strašnega njegovo dušo, njegovo čelo se mu je nagubančilo in videlo se mu je da strašno trpi, akoravno se je silil drugačnega napram nji kazati. In sedaj se je polastila tudi nje neka skrivnostna nemirnost in bojazen, katera jo je že tako dolgo mučila ,in katero je morala skrivati pred Edwardom. No, proč s temi neumnimi misli, jaz sem ja sedaj za vedno z njem zvezana, in midva ostaneva j a za celo življenje skupaj. Kako skrivnostna nemirnost napolnjuje sedaj Edwarda pri teh mislih! Bilo mu je, kot da bi ne mogel več doseči sreče ENdicott 3426 To je vaša kuhinja sanj Vsaka ženska sanja o posebni kuhinji, katero bi rada imela po zmagi _ krasno in vzorno kuhinjo, kjer bo delo prijetno in ki ji bo dala več časa za udobno življenje. gl0 — in jih ohranila zmrznjena za en teden, en mesec ali eno leto. NIČ OMIVANJA NA ROKO, splaknjenja ali brisanja posode. Električni pomivalec posode bo napravil vse razen, da ne bo posode spravil v kraj. NIČ PRENAŠANJA ODPADKOV iz hiše v posodo za odpadke. Električni stroj bo zmlel vse in to boste sprali z vodo v lijak. Dodatno, bo pa ta električna kuhinja vedno hladna in prijetna. Mrzel zrak bo obdržal toploto Po vaši želji ter odstranil vsak duh po kuhi. " Elektrika je zdaj poceni in bo še ceneja, ko bo prevzela več naloge za vašo hišo — ker več kot rabite elektrike, cenejša je vsaka edinica. 52 let se je nižala povprečna cena elektriki, ki jo daje The Illuminating Company za rezidenčno porabo, leto za letom — in danes se še vedno niža.—THE CLEVELAND ELECTRIC ILLUMINATING COMPANY ČEVLJI ZA VSO DRUŽINO: BELI, ČRNI; IN RUJAVI OD 10. DO 29. JULIJA J|