Poštnina plačana v gotovini. Maribor, četrtek t3. februarja 1936 MARIBORSKI Štev. 36. Leto X. (XVII.) Cen® 1 Din VECERNIK UmcMMvo in uprava: Maribor, Goapoaka uL 11 / laleion uredništva 2440, uprava 2456 Uhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejemati v upravi ali po poiti 10 Din, doatavijen na dom 12 Din / Oglaai po ceniku * Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ,Jutra" v Ljubljani / Poitni čekovni račun iL 11409 99 JUTRA 99 Anton Aškerc Maribor je imel v ponedeljek svojo sicer za približno mesec dni zakasnelo Proslavo SOletnice rojstva Antona Ašker-ca- 0 tej prireditvi smo že poročali. Ob tei Priliki pa je dobro, ako si posvežiino sPomin in predočimo veličino ter po-men, ki ga ima Anton Ašekrc v naši zgodovini. Anton Aškerc je zorel v Mariboru. V tukajšnjem bogoslovju je ustvarjal svoje Prve pesnitve. Od tukaj je pošiljal naj-Preje Stritarju in Levcu proizvode svojega duha. Iz Maribora je zapel tako, da So postali drugod pozorni. Njegov pojav !e povzročil, da so ga mnogi vzljubili, Pa tudi mnogi zasovražili. 55 let bo od leža, ko je vzplamtel na obzorju slovenskega Parnasa Gorazd, gojenec mariborskega bogoslovja, katerega pesnitve 50 tako globoko zasekale svojo sled v Paši književnosti. Z njim je prešla v našo Poezijo realistična smer. Dotedanja stri-'erjanska in gregflrčičevska pesimistična solzavost se je umikala ob Gorazdovem Pojavu krepki realistični poeziji, ki je Prinašala tedanji mladini življenjski optimizem in polet. Več kakor pesnik nam je bil Anton Aškerc. Njegove »Balade in romance«, ‘Lirske in epske poezije«, »Nove poezije« itd. predstavljajo dragocen biser v Paši književni produkciji. Svojevrstuost I stila, snovi in izražanja je zbudila v te-I danji mlajši struji ogromno zanimanja, Pozornost ter je potegnila za seboj nešteto pristašev. Bil pa je Aškerc tudi mejni borec. Njegova vojna napoved ni peljala samo tedanji solzavosti v naši književnosti. Kopje, ki ga je s silovitim 2aSonom pognal v vrvež našega življe-'da, je obtičalo na vročem bojišču sve-ovnonazornih trenj in političnih struj. Psekaj kakor elementaren protest je pridalo iz Aškerčeve zakladnice duha' in !P'sIi. Njegova borbena natura, računala zgolj z danimi dejstvi in tuja než-P'm sentimentalnostim, je udarila z vso S|,L> na plan v jasnem, doslednem priznavanju neprikritega prostomiselstva, 'vobodoijubja in svobodoumja. Medtem, ie iz Gorice vstajal Mahnič in ustvar-lHl temelje slovenskemu klerikalizmu, se je nekdanji, v prvih početkih Še neko* ‘ko iirični maribontki bogoslovec Go-prelevil v puntarja, revolucionarja skerca, ki je bil v tem ogorčenem boju p Varnejši s svojo žolčno epiko in svo-odoumno filozofijo kakor nagromadena '-enost ali dokazevalna logika. ^ Ji malokaterem velmožu slovenske do vin e so se pisale tako protislovne kene kakor o Aškercu. Nedvomno ie, da Izvzema v slovenski književnost; in naši "mirni zgodovini pomembno mesto, ki s," Sa ne bo mogel nikdo oporekati, kdor 1 ne bi hotel nakopati očitka pristra- *1. S s v n in nsf rnnrnim začrtano mi- Pod smelimi krili Sokola matice lepo uspeli občni zbor Sokolskega društva Maribor matica — Častni uspehi lanskega sokolovanja — Klena poročila društvenih funkcionarjev — Mogočen potek sokolskega zbora ~ svojo ostroumno začrtano .eljKistjo in kulturno tvornostjo pa ie kerc utrl v našem življenju osnove ern progresivnim strujam, ki so njego- j vzgojo. Društvena aktiva znašajo Din V gornji mali dvorani Narodnega doma se je zbrala v častnem številu sinoči velika mariborska sokolska družina na 28. rednem letnem občnem zboru Sokola matice, ki je polagala obračune svojega u-spešnega sokolovanja v pretekli poslovni dobi. Sokolski zbor je otvoril in vodil zaslužni društveni starosta br. Franjo B u-reš, ki je po sokolskem pozdravu navzočega članstva in po počastitvi spomina največjega Sokola pokojnega kralja Aleksandra I. ter po radostnem vzkliku starosti jugoslovanskega Sokolstva mlademu kralju Petru II. in po počastitvi spomina v lanskem letu umrlih društvenih članov in članic, podal poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu. Mimo telesne in duhovne vzgoje je društvena , uprava posvečala lani posebno skrb koncentraciji gospodarstva ter tako vkljub krizi in raznim težavam dosegla ugodno bilanco. Tudi se je br. starosta v svojem poročilu bratsko zahvalil bivšemu mestnemu županu br. dr. Lipoidu, ki je mnogo pripomogel, da je dobilo društvo prostor za novo letno telovadišče, bivšemu starosti br. dr. Boštjančiču pa za bratsko pomoč pri transakciji posojila, ki ga je dolgoval ruški Sokol Matici za svoj dom. Tajnik br. Alfred Kralj je nato prečital savez-no poslanico, katere vsebina je posvečena sokolskemu bratstvu in pomenu veličastnega sokolskega zleta lani v Sofiji. RAZMAH IN NAPREDEK. Sledilo je tajniško poročilo, ki ga je z zanosom podal br. Alfred Kralj. Sokolsko društvo Maribor matica šteje 1462 pripadnikov. Lani so se matične vrste pomnožile za 64 novih članov. Društvo je priredilo javni nastop, tombolo, slavnostno akademijo, Miklavžev večer in Silvestrov večer. Sodelovalo in pomagalo pa je povsod kjer je javno nastopalo mariborsko Sokolstvo. V matičnih vrstah je lani pokosila smrt brate dr. Rostoharja, Karla Troho, Vilka Berdajsa, Ljudomila Nabergoja, Antona Gvajca, Stanka Uršiča, dr. Pajtierja, Simona Tihca in sestri Heleno Zemljičevo in Marijo Šorlijevo. Tajnikovo letno poročilo pa priča v ostalem o veliki tvorni sili društva in o lepem lanskem razmahu. MILIJONSKO PREMOŽENJE. Iz vestno sestavljenega blagajniškega poročila, ki ga je podal br. Franta Ko-v a f posnemamo, da je bila lanska društvena bilanca zaključena sicer z manjšim, a vendar aktivnim saldom. Skupni promet je znašal lani 478.775.88 Din. blagajniški žurnal pa 239.387.94 Din izdatkov, med katerimi je precej visok izdatek za vzdrževanje telovadnic in za telesno Vn • v bajni epiki zakopane nauke in mi-, l1a dognanja prenesli na politična in "Sa torišča, t^.'Anton Aškerc pa se nam prikazuje 1 kot vnet in neustrašen bojevnik za l"vice in svoboščine našega naroda. predvsem pa v Šmarju pri Jel- gre preko te ozkosti s priznavanjem iev ^ .razsre*em kotlu nacionalnih bo- Aškerčevih zaslug ter veličine njegovega > ki ga je predstavljala predvojna1 stvariteljskega duha. članstvu sokolsko zavest in bodrilo so-i kolski ponos. Prosvetno delo pa se je ši-spodnještajerska dežela, sc Anton Aškerc j rilo tudi izven mej društvenega območja, ni izkazal samo kot naš najboljši epik,! članstvo matice se je v častnem številu ofenzivni pesniški tvorec, ter novostru- udeležilo vseh narodnih prireditev ob se-jarski ideolog, ampak tudi kot zaslužen : verni meji in se zavedalo v popolni meri in neustrašen nacionalni delavec. svojega sokolskega nacionalnega poslan- Teh dejstev ne smemo izpustiti iz vida, stva. 1462 PRIPADNIKOV. Poročilo matrikarja je poda! br. Vladko Kralj. Koncem 31, decembra 1935 je bilo pri društvu včlanjenih 726 članov, 264 članic. 124 naraščajnikov. 82 uara-šča.inic, 92 dečkov in 174 deklic. Po poklicih pa je članstvo razdeljeno tako-le: državna nameščenca sta 302, privatnih nameščencev in delavcev je 230, učiteljev in profesorjev 146, dijakov 113, trgovcev 45, obrtnikov 41, privatnikov 59, zdravnikov in lekarnarjev 28, odvetnikov in notarjev pa 26. Tekom leta je bilo na novo sprejetih 127 članov, 34 pa je bilo črtanih, ker niso zadostili svojim sokolskim dolžnostim. Sokolsko zaobljubo pa je položilo 26 članov. GOSPODARJEVO POROČILO. Z društvenimi premičninami je lani gospodaril br. Jože 'Kad r m a s. Društveno imetje se je lani vkljub odpisu vrednosti z nakupom novega inventarja znatno pomnožilo. Ves društveni inventar je ob zaključku lanskega poslovnega leta predstavljal vrednost 80.197 Din. Največjo vrednost predstavlja telovadno orodje m inventar lutkovnega odseka. ZDRAVJE IN KREPOST. Kakor že nekaj let, je tudi lani varoval zdravje lelovadečega članstva društveni zdravnik br. dr. Pavlič. Dvakrat je-pre gledal vse telovadne vrste in z zadovoljstvom ugotovil povoljno zdravstveno sta nje. Mnogo pripomore k temu solnčno letno telovadišče, kjer imajo telovadeče vrste najlepšo priliko krepitve telesa in duha. Podčrtal pa je pomanjkanje prepotrebne moderne telovadnice, ker sedanje šolske telovadnice le za silo služijo sokolski telesni vzgoji. Ob koncii svojega poročila je izrazil željo, naj bi društvo čimpreje realiziralo svoj načrt za novo in moderno sokolsko telovadnico. MATIČNO KRALJESTVO LUTK. O lepem napredku društvenega lutkovnega odra je poročal br. Vojeslav I p a-v e c. Delovna bilanca lutkovnega odseka je bila lani aktivnejša od predlanske. Zasluga požrtvovalnih članov je, da se je lutkovi oder tehnično spopolnil ter se dvignil na dostojno višino. V lanskem ansamblu je delovalo lani deset bratov in sester in je odsek priredil 30 rednih popoldanskih lutkovnih iger, ki jih je skupno obiskalo 5050 otrok. Da je bilanca odseka aktivna, je k temu v veliki meri pripomogla Posojilnica v Narodnem domu, ki je lutkovnemu odru odstopila brezplačno malo dvorano. SOCIALNO DELO. Za socialni odsek matičnega društva jo poročal br. Josip Bratož. Akcija za prehrano siromašnih dijakov Sokolov se je tudi lani s pridom nadaljevala. Podpore je bilo deležnih 17 ubogih dijakov. —• Skupno je bilo lani razdeljenih 776 obedov lil 1145 večerij. V primeru s predlanskim letom pa je bil lanski uspeh slabši. To pa zaradi poslabšanja socialnih prilik. Mno-. go virov je lani zaradi redukcij prejemkov usahnilo. Ob koncu svojega poročila je socialni referent apeliral na vse navzoče, zlasti na imovitejše.člane, naj bi socialno akcijo podprli vsak po svojih močeh in uboga sokolska mladina jim bo iskreno hvaležna. Vsem pa, ki so ostali akciji zvesti, je izrekel najtoplejšo zahvalo. SOKOLSKE ČETE. Sokol matica ima pod svojim okriljem dve sokolski četi, pri Sv. Martinu in v Kamnici! Sokolski četi pri Sv. Martinu so bili ob ustanovitvi dani vsi pogoji za trajno sokolske delovanje. Samo članov je imela četa 48 in to samih mladih kmetskih fantov. Ko pa je bil premeščen učitelj sokolski vaditelj sč je moralo delovanje omej:ti samo na prosvetno delo. četa v Kamnici pa se bori z velikimi težavami. Sokolska ideja vkljub vsem naporom v to nekdaj nemškutarsko gnezdo še ni mogla prodreti. Odbor čete sicer pridno deluje in se trudi, toda brez tehnične in moralne pomoči ne bo dosegel zaželjenih uspehov. Četni referent br. dr. I r go 1 i č je v svojem poročilu apeliral na tehnični odbor društva, naj bi v bodoče posvečal vso skrb in skušal v svojimi vaditelji povzdigniti obe četi do življenske sposobnosti. NARODNO - OBRAMBNO DELO. __ Nekaj za našo nacionalno stvar žalostnih ugotovitev pa je navedel v svojem ' poročilu društveni n ar odno -o brarnb n i re-feient br. Franjo Zajc. V našem mestu in ob severni meji so še vedno na delu podtalne sile, ki skušajo zrušiti, ali pa vsaj kaliti naše narodno osvobojenje. Tujci kupujejo ob meji slovensko zemljo, skrivaj in sistematično pa se vrši protinarod-na propaganda. Sokolstvo ni prekrižanih rok in stalno opozarja narodne činitelje na nevarnost. Da pa bo narodno-obramb-no delo uspešnejše, je referent priporočal ustanovitev meddruštvenega narodnoobrambnega odbora v Mariboru, ki naj bo čuvar naših narodnih pravic in svetinj. POROČILO SMUŠKEGA ODSEKA, ki deluje v društvu kot samostojni odsek, je podal njegov načelnik br. Alf. Kralj. •Smuški odsek šteje 192 članov, ima 7 smu škili vodnikov, 4 vodnice in smuškega u-citelja. Priredil je lani 8 izletov, od teh dva za deco. Člani so se udeležili raznih obveznih in neobveznih smuških tekem in tečajev. Pri letošnj h V. smuških tekmah za prvenstvo SKJ, ki se bodo jutri pričele na Pohorju, je društvo zastopano po močni ekipi. Zaradi slabih snežnih prilik letos odsek ni imel nobene lastne prireditve. GRADBENI ODSEK. Poročilo gradbenega odseka je podal njegov načelnik br. Rado L e n a r d. Prizadevanje odseka, da bi dobilo društvo primeren prostor za povečano letno telovadišče, je rodilo lani uspeh. Društvo je dobilo potrebno zemljišče v Ljudskem vrtu, kjer bo najbrže še letos uredilo svoje moderno letno telovadišče. Zaradi nastalih razmer in zaradi drugih humanih akcij pa je odsek za enkrat prenehal z akcijo za gradnjo Sokolskega doma. Nadaljeval pa, jo bo, čim se prilike nekoliko spremene, predpostavljajoč, da mora društvo dobiti; vsaj v doglednem času svojo lastno streho, svoj dom. Razdelitvi diplom članom telovadcem; in telovadkam, ki sta jih razdelila br. načelnik Hvalec in s. načelnica Makučeva, so sledile VOLITVE Soglasno so bili izvoljeni: za starosto Franjo B u r e š, za I. podstarosto dr. Boris Mihalič, za II. podstarosto Ferdo Prelog, za načelnika Mirko Rajh, za I. podnačelnika D o b č n i k, za II. podna-čelnika Julij Urban e k, za načelnico Stana Makučeva, za I. podnačelnico Marjana H i n t e r I e c h n e r j e v a. za II. podnačelnico Vida Zemljičeva za tajnika Alfred Kralj, za II. tajnico Vida M i h a 1 i č e v a, za blagajnika Franta Ko v af. za II. blagajnika Leon Erha-t i č, za prosvetarja prof. Jože T r o b e j, za arhivarja Dragan Kramer, za I. go-1 spodarja Jože Kad r m as, za II. gospo-1 darja Mirko Šibenik, za matrikarja Slavko Ogrizek, za referentinjo za deco Mira 2 i v i č e v a, za načelnika lutkovnega odseka Vojeslav Ipavec, za četnega referenta dr. Irgolič za narod-no-obrambnega referenta Franjo Zajc. za socialnega referenta Josip Bratož,i za načelnika gradbenega odseka pa Rado Len ar d; za odbornike: dr. Heric Zmago Hren, Nace Vidmar, Valentin Varl, Peter P e r t o t. Jože H v a 1 e c. i Vlado Kralj, in ing. Vičič; za revizorja: dr. B o š t j a n č i č in Leop. H a 11 e r. za predsednika razsodišče pa dr. Fo r-n a z a r i č. Prav tako soglasno je bil sprejet tudi proračunski predlo g blagajnika br. Ko-vara za novo poslovno leto. Pri raznoterostih sta se oglasila k besedi brata S k a-z a in nadzornik T o m a ž i č, nakar je ponovno izvoljeni starosta br. B u r e š zaključil sijajno uspeli občni zbor s pozivom: »V novem poslovnem letu na ponovno sokolsko delo!« Pravici ie zadoščene! Rajič, Pospišii in Kraij obsojeni na dosmrtno robijo in deportacijo, Pavelič, Perčevič in Kvaternik in contuma-ciam na smrt AIX EN PROVENCE, 13. februarja. Proces proti morilcem blagopokoj-nega Viteškega kralja Aleksandra I. se je včeraj zaključil. Državni tožilec Rolle je v skoraj šeslurnem govoru zahteval za vse obtožence enako kazen, za krivce in sokrivce ter dejal, da je le smrtna kazen primerna. Ko so še govorili branilci, je stavil predsednik senata na porotnike 32 vprašanj, nakar je sledilo posvetovanje porotnikov, ki je bilo precej dolgo. Ob 20.45 je stopil senat skupno s porotniki v dvorano ter razglasil sodbo. Obtoženec so že poprej odvedli iz dvorane. Predsednik sodišča Loison je najprvo objavil govore porotnikov na posamezna stavljena vprašanja nato pa sklep sodnega dvora, po katerem so obsojeni: Mijo Kralj. Zvonimir Pospišii in Ivan Rajič na dosmrtno robijo in na deportacijo. Sledila je kratka razprava zoper dr. Ante Paveliča, Evgena Kvaternika in Ivana Perčeviča, ki so glavni krivci in organizatorji marsejskega zločina. Sodišče je ob 21.30 zvečer razglašilo sodbo, po kateri se dr. Ante Pavelič, Ivan Perčevič in Evgen Kvaternik in contumaciiam obsodijo na smrt Nervoznost med dunajskimi Segitimisti DUNAJ, 13. februarja. Razsodba v marsejskem procesu je zbudila pri dunajskih legitimističnih krogih precejšnjo nervoznost in je značilno, da je avstrijskim listom prepovedano objaviti razsodbo, v kolikor se tiče dr. Paveliča, Kvaternika in Perčeviča. Kakor znano, je bil Perčevič v direktnih stikih z legitimističnimi krogi in generalom Sarkotičem ter je nervoznost umljiva. Britanska oboroževalna triietka IIOARE NA VIDIKU. — NAPOVED »BELE KNJIGE«. VRSTI LETALSTVO, POTEM PODMORNICE. V PRVI LONDON, 13. februarja. Llporno se vzdržujejo vesti o spremembah v vladi, v katero naj bi stopil bivši zunanji minister Hoare. Tudi naj bi ponovno prevzel mesto ministrskega predsednika Baldwin. Doznava se, da bo vlada izdala »belo knjigo«, v kateri se bo dokazala potreba nujnega oboroževanja. V načrtu je oboroževalna triietka in se bo posebna pažnja posvetila spopolni-tvi letalstva, v drugi vrsti pa gradnji podmornic ter spopolnjenemu utrjevanju pomorskih cest. V zvezi s temi vestmi je značilno, da je ministrski predsednik Baldvvin včeraj zelo dolgo konferiral s Hoareom in lordom Svvin-donom, ministrom letalstva. GIBRALTAR, 13. februarja. V vojnih pristaniščih se opaža, da se vojne ladje pripravljajo na vrnitev v domovino. Po nekih vesteh se smer odhoda ne ve točno. Iz Atlantika je prispelo več vojnih ladij, ki pa niso ostale v pristaniščih. V zadnjem času so bili tukaj veliki manevri, pri katerih sta sodelovali mornarica in letalstvo. V Hbes!nljg dežu e f ——--- Beseda o mariborskih sejmih Lani so prignali na mariborske sejme 14.630 glav živine in pripeljali 6979 prašičev — Vol s tremi rogovi Slovel je nekoč Maribor po svojih sejmih za živino in prašiče in po dobrih sejmskih kupčijah. Na mariborske sejme so prihajali kupci od blizu in daleč. Bili so časi ko je na mariborskih sejmih kar mrgolelo tujih kupcev predvsem avstrijskih in italijanskih. Ko so pa pred leti zaprli meje izvozu naše živine in prašičev, tudi tujih kupcev ni več bilo in cene so padle v občutno škodo vsega našega narodnega gospodarstva. Tako so se lani sklepale kupčije izključno med domačini in o-koliškimi mesarji in rejci živine, ki so kupovali živino za zakol ali pleme. Sejmi so bilj vsak drugi, četrti in peti torek v mesecu za govejo živino in konje, ter vsak petek za prašiče. Če je bil na ta dan praznik, je bil sejem dan poprej. Prignali pa so lani skupno 14.650 glav živine in konjev, ter pripeljali 6979 prašičev napram 14.456 glavam živine in konj ter 12.098 prašičem predlansko leto. Lanski dogon živine in konj se ni bistveno razlikoval od predlanskega, občuten pa je bil padec pripeljanih prašičev. Sko-ro polovico manj kakor predlansko leto so jih pripeljali kmetje lani na sejme. — Vzroka je iskati v poraznem padcu cen, ker kmetje zaradi slabih cen ne prihajajo na sejme. Od posameznih vrst so prignali kmetje lani na mariborske sejme 3279. volov, 10.152 krav, 451 telet, 392 bikov in 376 konj in kobil. Prodanih je bilo skupno 1926 volov, 4315 krav, 140 telet, 220 bikov, 651 telic in 38 konj in kobil. Najnižja cena za kg žive teže je bila: za vole 2 Din, za krave 1.50, Din, za teleta 3 Din, za telice 2 Din, za bike pa 2 Din; najvišja cena: za vole 3.50 Din, za krave 2.50 Din, za teleta 4 Din, za telice 3.50 Din, za bike pa 3 Din. V primeru s pred-lanskm letom so lani cene na mariborskih sejmih znatno padle* in sicer povprečno za 75 par pri kilogramu žive teže pri posameznih vrstah goveje živine. Prašičev so lani pripeljali na mariborske sejme skupno 6979, predlansko leto pa 12.098. Prodanih je bilo lani 3787 repov in je bila najnižja cena za kilogram žive teže 5 Din, najvdšja pa 6 Din; predlansko leto najnižja 6 Din, najvišja pa 7 Din. Povprečne cene so bile lani na mariborskih sejmih: za vola 1800 Din, za kravo 1000 Din, za telico 1300 Din, za tele 300 Din za bika 1000 Din za konja 500 Din, za prašiča pa 300 Din, kar bi predstavljalo vrednost 18,863.200 Din. Če pa računamo, da je bilo lani na mariborskih sejmih prodanih skupno 7390 glav živine in konj ter 3.787 prašičev, dobimo znesek nad 10 milijonov dinarjev, ki so ga izkupili naši kmetje za prodano živino hi prašiče. Cene na mariborskih sejmih so merodajne za splošno ceno živine v vsem mariborskem okolišu. Od sejmov pa je v pretežni večini odvisno tudi kmetsko gospodarstvo. Naš kmet spravi lahko v denar po primerni ceni svojo rejeno in plemensko živino le na sejmih. Zanimivo in značilno pa je, da se napredek umne živinoreje na sejmih ne pozna, ker kmetje take živine ne priženejo na sejme. Če pa jo priženejo, je degenerirana in slabša od živine, ki ni umno rejena. Kupčija na lanskih sejmih je bila ustaljena do gotove višine, preko katere ni mogla, ker ni pogojev za dvig. Dvigniti bi jo mogel samo izvoz. Posebnost na nekem lanskem sejmu je bil vol, ki je imel normalno razvit tretji rog na čelu. NA JUGU SE NEKAJ PRIČAKUJE. — KURATI V ABESINSKI POSESTI? ADIS ABEBA, 13. februarja. Močno deževje je v zadnjih osmih dneh preprečilo vsako večjo akcijo na obeh straneh. Na severni fronti je nastopilo premirje, pričakujejo se pa borbene akcije v večjem obsegu ter je opažati, da gradijo Italijani intenzivno utrdbe in vršijo velike trausportc vojske po morju iz Eritreje ria južno fronto. Istočasno pa vršijo Abesinci ob reki Šebeh in v pokrajini Bali veliko koncentracijo vojske, da bi se preprečila eventu-elna italijanska akcija večjega obsega. Ves vojni materijah predvsem sredstva za obrambo pred tanki, prihaja na južno fronto. PARIZ, 13. februarja. Italijanski položaji v Kurati so v abesinski posesti-Abesinci so zavzeli položaje po vroči bitki, v kateri je padlo veliko število Italijanov. Položaj pri Kurati je važen, ker je Italijanom omogočal kontrolo pustinjske ravnine proti jugu v Ogadenu in ker predstavlja najvažnejšo točko pri eveniuclnem prodiranju proti Harrarju. — V Adis Abebi so veseli. Organizacija srednje Evrope HODŽA: V INTERESU EVROPE. DA SE KONČA ABESINSKA VOJNA. PARIZ, 13. februarja. Hodža je nadaljeval svoje razgovore s francoskim zunanjim ministrom Flandinom, kateremu je raztolmačil, kako on praktično gleda na vprašanje zbližanja med Avstrijo in Čehoslovaško. To zbližanjo bi bilo po njegovem mnenju priprva za reorganizacijo centralne Evrope. Do* slej se je dosegel med Hodžo in Flandinom sledeči sporazum: 1. da jc prl gospodarski in politični organizaciji Srednje Evrope potrebno sodelovanj1’ ne samo Anglije, marveč tudi Italije; 2. bukareška in beograjska vlada n»J bi opustili svoje dosedanje nepopustljivo stališče napram Avstriji. Radi teg*1 bo Hodža najprej odpotoval v Beograd, zatem pa v Bukarešto. PARIZ, 13. februarja. Dr. Hodža je izjavil uredniku »Journala«, da veruje v možnost gospodarskega sodelovanja Male antante z Avstrijo. To sodelovanje ne bi bilo naperjeno proti nikomur. V interesu rešitve vseh aktualnih evropskih vprašanj bi bilo, da se čimprej zaključi vojna v vzhodu1 ‘ Afriki. V vsaka slmuo in C« Aca piše pisma. Predsednik finančnega odbora Mita Di-initrijevič je ustanovil poseben radikalni poslanski klub, h kateremu ie doslej pristopilo 24 poslacev. Te dni je poslal Aca Stanojevič vsem radikalnim poslancem pisma, v katerih jih poziva, da se vpišejo v radikalni poslanski klub in da izstopijo iz poslanskega kluba JRZ. »Papež je Jud«. Pod tem naslovom piše tukajšnja »Delavska politika« v svoji včerajšnji številki: »Pod naslovom »Strahotno natolcevanje hitlerjanskega tiska«, »Papež ie Jud«, se »Slovenski dom«, ki je glasil0 naših klerikalcev, silno pritožuje v man’-' rah rjavega fašizma, k{ baje v svoje’0 tisku dolži papeža, da podpira z denarjef” Italijo v sporu z Abesinijo, da je paPc* pripravljen skleniti, za vsako ceno ko”' kordat z Moskvo in da papež dela na ten’’ da pridejo v Avstriji Habsburgovci prestol. Končno pa se je baje nek liitl”' rijanski mladinski list povzpel do trditvi da je papež — jud. — Čudno, kako grC' do ta natolcevanja našim klerikalcem 11,1 živce.« Sprememba zraka. .. »Delavska politika« piše v isti števil*” »Slovenec« se že pripravlja na membo zraka«. Kdor ne verjame, naj L>' ta njegov uvodnik z dne 7. t. m.« SBSRKES-.SfciFi! x -v JiiEič^iN58»ai tikuMmke m M&ke Moviu • Um I Kal pravi morilec KnapK Konradovo Je hote! samo poškodovati, ne pa usmrtiti Kljub temu, da v Mariboru zadnje čase "i manjkalo senzacijonalnih dogodkov, je včerajšnji zverinski umor sredi mesta do kosti pretresel prebivalstvo. Saj skoraj ni Mogoče verjeti, da se more kaj tako straš Pega zgoditi vpričo tolikih ljudi in pri be-jem dnevu. Kakor smo že včeraj poročali, je na državnem mostu mesar Ferdinand Ksiapič z mesarskim nožem zaklal branjevko Terezijo Konradovo, ki je bila na [nestu mrtva. Zverinski morilec je po svo km strašnem dejanju vrgel morilsko o-fodje v Dravo in mirno nadaljeval svojo Pot proti mestu. Toda pred Veliko kavarno ie stražnik Knapiča aretiral in ga v spremstvu ogromne množice ljudi odpeljal na policijo. Na kraju strašnega dogodka se je takoj sestala sodna in policijska komisija, ki je ugotovila dejanski stan ter odredila prevoz trupla v mr-tvašnico na Pobrežju. Morilca Ferdinanda Knapič/i so po kratkem zaslišanju odvedli v policijske za-Pore. Popoldne ob 15. uri pa je bil ponovno zaslišan. Zasliševanje je vod:l šef kriminalne policije g. višji nadzornik Cajnko. ^es dogodek, o čigar motivih je včeraj ^esto razpravljalo v različnih verzijah, ^am najlepše pojasnjuje morilčeva izpoved, ki jo v naslednjem prinašamo: I »Pred 8. leti se je moja mati Ana Kna-fiičeva, ki je imela takrat kot 681etna branjevka stojnico na Glavnem trgu. dala pri ‘ ‘Ljudski samopomoči zavarovati za posmrtnino v znesku 22.000 Din. Mati je večkrat izrazila željo, da naj bi ta posmrtnina pripadla meni in moji sestri Rozi poročeni Kapi, ženi železničarja v Voitsbergu v Avstriji. Toda bolezen in pa slaba kupčija sta mater prisilile, da je leta 1932. odstopila zavarovalno polico Tere- premije. V nasprotnem slučaju, pa mora Konradova izplačati rjd dvignjene posmrtnine meni in moji sestri Rozi po 3.000 dinarjev. Moja sestra Roza poseduje celo neko potrdilo, s katero se je Konradova obvezala izplačati že imenovana deleža. Leta 1934. je moja mati umrla, nakar je Konradova dobila 22.000 dinarjev posmrtnine v 3 obrokih ni pa izplačala niti mei. niti moji sestri po 3.000 dinarjev. Tudi mnogi opomini niso nič zalegli. To me je še tem bolj grenilo, ker sem moral plačati večji del pogrebnih stroškov. Gojil sem proti njej zaradi tega sovraštvo. Danes ob V* na 12. uro sem prišel iz Ruške ceste na državni most. kjer sem pred seboj zagledal Konradovo, ki je šla po desnem pločniku proti Glavnem trgu. Prevzelo me je tako sovraštvo, da sem izgubil vso razsodnost. Konradovo sem poklical po imenu in že izvlekel dolg mesarski nož. Skočil sem h Konradovi ter slepo vbadal v njeno telo. Bil sem tako razburjen, da ne vem kam in kolikokrat sem jo zabodel. Odnehal sem šele takrat, ko sem videl, da je žrtev omahnila. Vrgel sem tedaj nož preko ograje v Dravo iti odšel po mostu proti mestu. Pred Veliko kavarno sem bil aretiran. Konradovo nisem imel namena usmrtiti, marveč jo le telesno poškodovati in se s tem maščevati za njeno brezobzirnost, ki mi ni izplačala pripadajočega dela posmrtnine. Da je Konradova za zadobljenimi poškodbami umrla, doslej nisem vedel. Obžalujem njeno smrt, kajti umora nisem na- »Abesiniji«, ki ga bo imel g. Mirko .la-j vornlk iz Ljubljane. V soboto vse kar leze in ure v Narodni dom pride! »Primorski ples«. Foto amaterji pozor! Vsi na foto-pre-davanje, dne 14. februarja (petek) zvečer ob 8. uri v dvorani zadružne gospodarske banke. Okoli 100 diapozitivov bo tolmačilo njega značaj in uporabnost. Vstopnine prosto. Vabila v vseh foto-trgovinah. Diplomiran je na zagrebški univerzi in-žener šumarstva Fabjan Ferdinand. Slovensko obrtno društvo v Mariboru. Obrtništvo Maribora vabi vse tovariše ■n prijatelje obrtništva na svoj družabni večer s plesom, ki se vrši v soboto, 15. febr: ;ia t. 1. v Zadružni gospodarski banki v Mairboru, Aleksandrova cesta. Začetek ob 20. uri. Čisti dobiček je namenjen za ustanovitev Obrtniškega doma. Udeležence nedeljskega Orožnovega smuka preko Pohorja opozarjamo na avtohv?. ki lio vozi! v soboto, dne 15. tm. 3b 15. z Glavnega trga do Radvanja. Sirelovodna ?