IUgil»*r«d «t th« ^.P.O., Svdnev. tranimiuion by poet f as a periodical. >; £ >: $ >; >; ♦; ♦; ♦: >; >; ♦; ♦: >: ♦: M >; >' >♦ % p i >; i MISLI * (Thoughti) Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji Ustanovljen 1952 leta Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M. Tel.: FA 7044 ■k Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej ★ Naslov: MISLI 66 Gordon St., Paddington, N.S.W. ★ Tisk: Mintis Pty. Ltd., 417 Burwood Rd., Belmore, Sydney. Tel. 75-7094 >. 'fi >. :♦ >: >: >: >! >: >! >; >: >: >; >- KOLEDAK April — Mali traven 1 S VeKka Sobota ★ 2 N VELIKA NOČ — Vstajenje Gospodovo 3 P Rihard 4 T Izidor £ S Vincenc Ferer . 6 č Ivo, Krescencija 7 P Radivoj, Donat 8 S Albert, Julija ★ 9 N Bela, 1. povelik. 10 P Apolonij 11 T Leon Vel., Rada 12 S Julij. I, papež 13 Č Kristian, Ida 14 P Valerijan 15 S Helena ★ 16 N 2. povelikonočna 17 P Anicet, Rudolf 18 T Apolonij 19 S Konrad 20 č Klavdija 21 P Anzelm, c. učenik 22 S Soster in Gaj ★ 23 N 3. povelikonočna 24 P Jurij, Fidel 25 T Marko evangelist 26 S Klet, Marcelin 27 č Peter Kanizij 28 P Pavel od Križa 29 S Robert, Pavlin ★ 30 N 4. povelikonočna v> >; >; >; >; >; s >: >; >; o p. jr 2 w in W OS D- W co e a TJ D tn Ji B 'u a .2 v S UREDNIK SPREJEMA PRISPEVKE ZA APRILSKO ŠTEVILKO DO 5. APRILA 1961 KNJIGE DOBITE PRI “MISLIH” VEČNOST IN ČAS — £ 1-0-0. Izbrani spisi umrlega dr. Odarja. Poučni in razmišljajoči članki. Zelo priporočljivo. LJUBLJANSKI TRIPTIH — £ 1-0-0. To izredno povest imamo spet v zalogi. Priporočamo. JA. — 3 zvezki po £ 1-0-0. Ahčina, že večkrat priporoče- SOCIOLOGI Odlično delo dr. no. TRI ZAOBLJUBE, krasna povest Janeza Jalna iz časov, ko so nastajale Brezje z Marijo Pomagaj. — 10 šil. SLOVEN IZ PETOVIJE, zgodovinska povest Stan-• ka Cajnkarja iz časov sv. Metoda. — 10 šil. SOCIALNA EKONOMIJA, zadnje sijajno delo umrlega dr. Ahčina. Dobili smo novo zalogo in knjigo najtopleje priporočamo. £ 1-10 0. ČLOVEK NA OBEH STRANEH STENE. Moderen roman, spisal Zorko Simčič, izdala Kulturna akcija. — £ 1-0-0. IZBRANI SPISI pisatelja Finžgarja II. zvezek. R°' man “Iz modernega sveta” in več drugih B°' vel — £ 1-0-0. IZBRANI SPISI pisatelja Finžgarja I. zvezek' Dekla Ančka, Divji lovec itd. Vezana £ 1-0-®' NA BOŽJI DLANI — £ 1-0-0. Kociprov roman Slovenskih Goric iz časov nemškega navala. Velezanimivo! DNEVI SMRTNIKOV. — Izbrane novele, izdal« Sl. Kult. Akcija v Argentini £ 1-0-0 BARAGO NA OLTAR! — £ 0-10-0. Ves pomen Baragov in vse delo za njegw’ Bell Park). BALLARAT: Spovedovanje na veliki petek marca) od 1 — 3 ure popoldne in po pob®1* nost vel. petka v stolnici sv. Patrika. MORWELL (Gippsland): spovedovanje na veli^ sredo ob sedmih zvečer v cerkvi Srca JeZl> sovega. ADELATDE, S.A.: Slovenska maša na cvetno !»«• deljo (26. marca) ob štirih popoldne cerkvi Srca Jezusovega (Sacred H«® church Port Road, Stop 7, Hindmarsh1 Spovedovanje od dveh dalje. Veselo alelujo vsem! P. Razilij EURAM in čestitke p. Baziliju “EURAM” JE USTANOVA v Združenih državah, ki si je postavila za cilj: rezpečati kolikor mogoče veliko slovenskih knjig — prevedenih v tuje jezike. Znano je, da se med vsemi Slovenci najbolj bavi s prevodi slovenskih knjig v tuje jezike dr. Ferd. Kolednik. On je tudi predsednik ustanove EURAM, ki ima svoj sedež v Columbusu, Ohio. Drugi sodelavec je prof. Edi Gobec. EURAM je skrajšano iz treh angleških bes® EURopean-AMerican-Books. Razpečava slovensK liteVarna dela, ki so prevedena v angleščino, fr®11 coščino, laščino, nemščino itd. Največ je Jurži® 1 Finžgarja, Jalna in še nekaj drugih. Prav te dni se je v tej imenitini zbirki Pff vodov iz slovensščine znašel tudi p. Bazilij, dobro znani TIPKAR v Melbournu, čigar T®, ČEK IZ POTOKA (nam enako dobro znan!) I izšel v nakladi EUROMa preveden v francošč'n° V knjigi je, kot čitamo, tudi dosti lepih slik Slovenije, ki jih je EURAMu posodila v ta nafl*c SLOVENSKA DRŽAVA v Torontu. Našemu TIPKARJU t i t k e ! SLOVENSKI CERKVAR V ZAHODNi AVSTRALIJI Dr. Ivan Mikula ohl-"NA SVIDENJE VSAKO LETO!1” Le s tako JUbo so me Slovenci pustili tik pred božičem 1957 iz Pertha. Obljubo sem doslej izpolnjeval. Rojaki Poigjg v Perthu in v prostrani W.A. pa se menda vajo z nezadovoljnostjo, ker že kar predrz- Pol ^er^a^°' “Vrniti se morate med nas vsakega ? kta, saJ se samo ob vaših obiskih zberemo H naše Marije Pomagaj in imamo svojo božjo ; ^aJ se samo tedaj znajdemo na sestankih zabavah.” da^ ^>er^'*1 Je daleč, daleč. Z vlakom sem že tretji ^ na poti. V Albury sva se na postaji srečala z ^ r- Z. Hribarjem. V Melbournu me je gostoljub-]{jeSPrejel p. Bazilij; vodil me je do g. Hojnika. er sem dobil v popotno torbo okusne spominke v,. umetnosti; dalje me je vozaril do dr. |ah® 'čevih, mojih nekdanjih župljanov v Hodi-na Koroškem v tistih nemirnih povojnih be-n8«h letih. Dr. Franc Mihelčič me je stresel na aJ° in v vlak, sam ves zagnan med svojo služ-ži ^rve^a direktorja plovne družbe “Sitmar”, dru-Pra dolžnostmi, ter poavstraljenju svojega iz ,Jnega študija na univerzi. Sledila je za vožnjo Dar ya druga noč dremanja na vlaku skozi so-in t° ^°'etno n°č- V Adelaide sta me gg. Dežman Vin e.Senk° tovorila, da sem v malo urah mogel jf.j .“Vsaj nekaj rojakov: Dr. Frankove, Šubičeve, 2a^n'k°Ve’ i. dr.; smem še omeniti gospo Marijo lie ’ ^ Je istočasno vršila dva poklica, gostoljubni U *ce *n skrbne šivilje, da se na vzhodu do-e rane ne poneso na zahod... (]0 Adelaidu je šele četrtina poti od Sydneya tj ertha za mano. Perth je še daleč, daleč hitim jjj z l>rzim avijonom. Kratek pogled na razbelje-lesStni Adelaide’ na suhi sivi Port Lincoln, na jjjoj. Ce se morje. Pogled na neusmiljeno življenje-^ n° puščavo zastirajo bele megle, kot morje lice ^ne> lahko se zibajoče. Nebrojne bele meg-§tev ZoPet sličijo ogromni čredi ovac, medtem pre-Ijjj am *n beležim svoje rojake v zahodni Avsfcra- w -Saj smo povsod v božjih rokah, na zemlji, na So){ na Planinah... Najbolj trdno pa menda vi-})0v v zraku, nad višino najvišjih gorskih velikane ^am ostane samo še mogočna roka božja, da bie*n'e® opreti na tehniko. Brevir, molek, podoba Jezusovega ali Marije Pomagaj zadobi v rokah zračnega potnika večjo vrednost od zlata in draguljev. Gledam na uro. Pa tega sončnega dneva in brzega poleta še ne bo konec! Tedaj napove mikrofon: “V pol ure pristanemo v Perthu, sedaj je sedem”. Seveda, pozabil sem uro pomakniti nazaj za dve uri, zato sem hotel imeti sončni zaton prezgodaj! Sedaj je sonce padlo za megleno plast. Nato se spustimo niže, pod megleni strop. Tedaj se v zlatem plašču razgrne Indijski ocean, sonce nocoj vanj zahaja vdrugič. Vedno smo hiteli s soncem, potem nam je prvič zatonilo v megle, sedaj drugič v morje. Za nami se vali mrak, nanj pritiska noč. Tam doli se bliščijo saline, reke, jezera, komaj požete planjave, sončni zaton jim izpije svetlobo. Kalamunda griči opašajo Perth, zahodno obrežje sili v morje, v loku se spuščamo niže, vse luči pristanišča, velemesta in letališča sredi busha zažare, ne nam, ampak noči za sprejem in V pozdrav, ali pa v odpor... V Perthu, po vsej W.A. je nastopila huda vročina. Stanovitno se je dvigala nad 100°, celih deset dni je nihala med 105 in 113°, komaj par-krat smo šli na beach. Peneči se vaiovi, v oseki in plimi se boreči z bregom in plavači, so dajali prijeten hlad, a na pesku je odzgoraj žgalo sonce in odspodaj vročina. Noči so bile ob razmaknjenih oknih, vratih, stenah in vseh mogočih prepihih vlažnovroče, kot jih z vremenom stalno nezadovoljni Sydneyčani ne poznamo. Perthu in južnoza hodnemu kotu “zlatega zapada” se pozna, da je točen zemljepisen opis: Otok med puščavo in morjem. Tembolj moramo ceniti marljivo podjetnost prebivalstva in razgibanost naših slovenskih rojakov. Lepo in trdno drugo domovino so si zgradili, lične domove sredi bogatih vrtov, kot prava narodna žlahta so med seboj rodbinsko in prijateljsko tesno povezani, složen narod bratov in sester. Svojemu napornemu delu in trudu prosijo božjega blagoslova, zabavna družabnost, vesela pesem, hladen požirček, poskočni valček ob zvočni harmonki — vso to in še kaj več jim počitek in življejne sladi. Tri nedeljske božje službe smo obhajali v prostrani najličnejši cerkvi St. Mary’s v Leederville, kjer se vitek zvonik dviga nad gričem in jezer- Dalje str. 71 V OBLAKIH MED SYDNEYEM IN MELBOURNOM- VI v/ kaj je povzročilo nesrečo? i. TA ZGODBA NI OD DANES ali od včeraj. Dogodila se je 21. marca 1931. Pretresla je Avstralijo do mozga, potem je šla počasi v pozabo in za dolgih 27 let ostala skrivnost. Ob 301etnici ne bo odveč, če jo zopet povemo. Letalu je bilo ime I. “THE SOUTHERN CLOUD”. Imelo je tri motorje, največja hitros: mu je bila 94 milj na uro. Nositi je moglo težo 10,225 funtov. Ni imelo radia in nobenih inštrumentov, ki bi se pilot v temi ali megli po njih ravnal. Letalo je bilo Fokker monoplan, tudi za tiste čase precej primitivna reč. Pilot Shoebridge je pa bil v svoji stroki pravi mojster. Do tistega dne je preletel že 4600 ur, ni se bal frčati pod velikim mostom v Sydneyu, ki sicer tedaj še ni bil dovršen. Res je bilo tisto jutro vreme kaj slabo, toda tak pilot se zlepa ne ustraši poleta iz Sydneya v Melbourne. Vestno je pregledal časopisna poročila o vremenu, drugih ni kaj prida imel. Lepega dne niso obetali, da bo pa med poletom zadel na vetrove, ki drvo po 80 milj na uro, ni bilo nikjer zapisano. Brez slabih slutenj so odleteli z letališča Mascot in se usmerili proti Melbournu. Poleg pilota je bil še izvežban pomožni pilot, potnikov je bilo vseh samo šest. Odleteli so zjutraj ob pol devetih, nad Mittagongom so jih ljudje videli med oblaki, Melbourne jih pa ni dočakal. Prav tiste ure je iz Melbourna v Sydney potovalo letalo THE SOUTHERN SUN. Po 'navadi sta se letali srečali in drugo drugo opazili, tisto jutro pa nič. II. Ko v Melbournu niso dočakali letala, ne ob času in ne p# morebitni zamudi, so seveda dvignili alarm. Začelo se je poizvedovanje in iskanje na debelo. Nad tisoč iskalcev se je razkropilo po pokrajini, ki je imelo letalo frčati nad njo, v zrak se je dvignilo 20 letal. Z največjo natančnostjo so uradno preiskali nad 40,000 kvadratnih milj sveta, privatno pa sam Bog ve koliko. Toda bilo je vse zaman, za izgubljenim letalom nobene sledi. Pač so se javljale priče, ki da so videle 1«' talo tam in tam, slišale njegovo brnenje v tej ali oni smeri — celo prav nad melbournškimi predmestji se je baje pojavilo. Uradni preiskavi vsi ti pričevalci niso mogli koristiti, pa naj je bilo res, kar so zatrjevali, ali pa le živa domišljija — leta' lo se ni dalo odkriti. Iskanje so uradno zaključili 30. marca z i*' javo, da je nadaljnje iskanje brez pomena, ker zdaj gotovo nihče od potnikov ne more biti vec živ. In časopisi so dostavili: Zelo verjetno je, da bo usoda letala in potnikov ostala za veselej nepojasnjena. In tako se je tudi zdelo — do leta 1958. To leto je pa stvar pojasnilo, vendar komaj napol. III. Thomas Souter, zaposlen pri delih v Sno\'-y Mountains, je rinil v džunglo jugozahodno od Ca' bramurre, da bi si kot fotograf amater našel i*' rednih prizorov za svojo kamero. Zašel je v g<>' ščo, kamor verjetno ni še nikoli stopila noga belega človeka, morda niti aborigenova ne, dasi komaj 7 milj od imenovanega kraja. Začuden je obstal. Naletel je na ostanke nekakega letala, ožgane, razbite, zarjavele, napol pokopane v kanie-nitem svetu. Med okorelim ogrodjem so poganjala mlada drevesa do 20 čevljev visoko. Pozneje je povedal: če bi bil ostal ali zavil v drugo smel' le 5 metrov poprej, bi ne bil ničesar opazil... Seveda so takoj napravili uradno preiskavo^ So tudi brž zaslutili, da ne more biti kaj drugega — tu je torej pokopano letalo “TH^ SOUTHERN CLOUD”. Ostankov je bilo še vedno precej, samo človekih kosti za štiri vedra. Piloto- vi čevlji so bili še nestrohneli, enako kosti njegovih nog v njih. V neki termo steklenici je bil® še nekaj tekočine. Ena sama ura je bila še tolik0 nepoškodovana, da so videli, koliko kaže: 1.15. Toda kdo ve, če se je ura ustavila točno ob padd1 letala, ali pa prej ali potlej? Našli so tudi en rožni venec. Najvažnejša najdba je pa bila kovina^ sta ploščica z napisom: Clyde C. Hood, Capit®' Theatre, Sydney. Da je bil ta mož med potnik’’ je bilo splošno znano. Tako ni moglo biti več dvoma, da je vzel v tisti džungli svoj konec TH$ SOUTHERN CLOUD — 200 milj od Sydneya n® svojem poletu v Melbourne 27 let poprej. Zakaj? Po kakšnih poizkusih? Kako da prav tam? Ob katerem času? Vsa ta in taka vprašanja so še vedno skrivnost. 70 Misli, Mareh, lSM^* MIKULA n okolici. Tam je 1959 zažupnikoval vsem 0vencem, Hrvatom, Italijanom prijateljsko vdani Prelat mgr. Albert Langmead, poprej 20 let žu-Pnik v Osborne Parku, kjer smo se poprej Slo-Verici zbirali k božji službi, k procesijam, zabadam. Tam smo 8. dec. 1957 slovesno ustoličili na-0 Marijo Pomagaj. Mgr. Langmead je Slovence ®°,1, naj osredotočijo svoje cerkveno in družab-0 z>vljenje v njegovi novi župniji Leederville. Slovenskim družinam v Osborne Parku je Ma-P°niagaj posebno draga. Zato sem jim hotel nraniti žalost slovesa in tudi nobenemu rojaku Za*16 ^r*s°ja'> bi zlahka selil Marijo Pomagaj. 0 sem naprosil avstrijskega Maksa, da sva ne-zeno prepeljala tihega sobotnega večera 14.1. °stno podobo v Marijino cerkev v Leederville, ^erni zvon je v pozdrav in poklon pozvanjal 6 Marijo! Okrog naše Marije Pomagaj smo se novi cerkvi takoj udomačili in radi zbirali, lrot da c niča nikdar ni bilo drugače. Kjer je Marija Pomo- Slovencev Kraljica, tam smo njeni zvesti r°c' srečno doma! ^ako smo naši Materi povedali v pesmi in mo-■j, ln v — pridigi, zahvalni pridigi, prav zares! 8111 v daljnem Brisbanu je bil avto, brsteča dru- žinica in duhovnik v njem, razbit v težki prometni nesreči.. . vozili smo se od razvitja zastave Marije Pomagaj. Ali smo res samo po naključju ostali nepoškodovani?! Zastovonoša Branko, ki ss nikoli ni branil Marijine zastave v Sydneyu in jo častno nosi pri naših procesijah, se je vozil po strmi poti iz Wollongonga koncem minulega leta. Voz zdrkne preko obronka, strmoglavi v globel, prevrnjen na streho obvisi na skali. Branko in prijatelji so nepoškodovani. Naročili in obhajali so v St. Patrick’s, Sydney, sv. mašo Mariji Pomagaj v zahvalo?... “In tu v vašem Perthu”, je pridigar nadaljeval, “pred vašimi očmi je Marija pravkar izpričala svojo materinsko pomoč. Vsi poznate ogromne kamnolome v Wanneru, vam vsem je drag znanec in prijatelj delavni Johnny, nada in opora staršev, vsa družina je tu z nami zbrana v pobožni zahvali pred Marijo Pomagaj. Radio in tisk vam je prinesel poročilo in sliko velike nesreče v kamnolomu. Iz zasutega in stisnjenega kamijona se je Johnny preril skozi skale, tekel milje daleč klicat na pomoč na kraj nesreče, potem se je zgrudil. Pozdravljen je ohranjen svoji družini in nam — mladi častilec Marije Pomagaj!... Med nami je še druga ugledna družina, mogla bi se danes pripeljati z najboljšim lastnim vozom, pa je morala zaprositi prijateljsko družino za lift do cerkve. Največ je pred leti prispevala za to našo milost- Dalje str. 75 •Ha ^aVk° Tajnšek je lani iz Pertha s soprogo Ro-°hiskal starše na Gornjem Štajerskem. Le-j1® zadnji dan januarja sta oče Jožef in mati le Ja **avila zlati poročni jubilej. Slika kaže po-i-ov *el’h zlatih poročencev tudi obilico lepih da-* k* sta jih prejela od številnih sinov in hčera, razkropljenih po raznih deželah. Nekdaj so živeli vsi skupaj na domačiji v Velenju v ljubki Savinjski dolini. Tudi MISLI kličejo svojima naročnikoma v daljni deželi: NA MNOGA LETA! 'NEUKROTLJIVI'' RAPOTEC It. Bernard ZADNJIČ SEM ZAPISAL, da se je “obrnilo”, •pa tisti obrat ni bil nič proti temu, kar se je “obrnilo” medtem. In vendar sem izrekel čestitke — kaj naj napravim zdaj? Tisoč čestitk bi komaj zadostovalo. G. Stanislav Rapotec je je s svojo sliko “ME-DITATION ON GOOD FRIDAY” na razstavi religiozne umetnosti v Sydneyu odnesel prvo nagrado. To je zgodovinsko dejstvo, ki se ne da utajiti, pa naj kdo sodi o njegovi umetnosti tako ali tako. In res —< zelo različno sodijo in sodimo. To še nikakor ni usodno. Dejstvo je, da je naš človek stopil v ospredje med avstralskimi umetniki in je to dosegel, ker je mož “neukrotljiv” — in-domitable — kot je zapisal eden njegovih avstralskih ocenjevalcev. To drži. Ne vem, koliko naših ljudi si je ogledalo njegovo nagrajeno sliko, še manj vem, kaj so tisti, ki so jo videli, ob njej in o njej mislili. In kaj — o g. Rapotcu. Podpisani je sliko videl, pa bi težko povedal, kako je vplivala nanj. K sreči mu je pa istočasno prišlo pred oči, kar je napisal pisatelj Karel Mau-ser o pesmih Vladimirja Kosa, ki misijonari na Japonskem in — poje. In se je začuda vjelo. Torej : MOHORSKE KNJIGE Kar hitro so pošle! Dobro znamenje, da rekordno število 300 letnih darov ne zadostuje. Moramo na 400! Nova pošiljka prihaja. Z njo prihajajo tudi doplačilne knjige kot “Mojca bere” — za naše otroke, da se vadijo in izpopolnjujejo v mili materinščini — ter prekrasna knjiga “Kristusovo živ-ljenje”, ki ji doslej ni para v našem tisku. Mnogi novi mohorjani pogrešajo prvi del Mau-serjevega romana “Ura s kukavico”. Naj le pišejo ponj, kmalu bomo mogli postreči. Marsikdo je obžaloval, da letos nimamo pratike. Tudi s to bomo mogli kmalu postreči, saj tudi “Nova družinska pratika 1961” z barčico iz Trsta po morju v Avstralijo plava... Dr. I. Mikula — BU 6230 Convent S. Heart Rose Bay,. N.S.W. MAUSER O KOSU “Posebnost zase je pa gotovo spet Vladimir Kos (v letošnjem ZBORNIKU), ki gre tebi nič meni nič svojo pot. še vedno premišljujem p°^ tega svojega starega znanca iz študijskih let. čudnega slovenskega samosejca, ki gre v svoji abstraktnosti od vseh najdlje. Zdi se mi, da je v besedi prehitel že Picasa v sliki in da gre že po takih potih, da mu mi, vsakdanji ljudje, že ne moremo več držati koraka. Nočem soditi, po pravici pa rečem, da manem oči, ko berem njegove verze. Včasih ne ujamem več misli, čeprav bi jo radi in so me tudi njegovi verzi iz Japonskega zmedli in spravili v zadrego. Umetnost ima pač tisoč obrazov.” JAZ O RAPOTCU “Posebnost zase je pa gotovo spet Stanislav Rapotec (na letošnji BLAKE razstavi), ki gr® meni nič tebi nič svojo pot. Še. vedno premišljujem pot tega svojega novega znanca iz prvih avstralskih let, čudnega slovenskega samosejca, ki gre v svoji abstraktnosti od vseh najdlje. Zdi se mi, da je v sliki prehitel že Kosa v besedi in d* gre že po takih potih, da mu mi, vsakdanji ljudje, že ne moremo več držati koraka. Nočem soditi, po pravici pa rečem, da manem oči, ko gle‘ dam njegove slike. Včasih (?) ne ujamem več nii" sli, čeprav bi jo rad, in so me tudi njegove slik** na samostojni razstavi zmedle in spravile v za' drego. Umetnost ima pač tisoč obrazov.” Na isti razstavi religiozne umetnosti, v oddelku za kipe, se je letos (menda prvič) pojavil drug Slovenec, kipar Milan Vojsk, ki živi s svojo družino v Enfieldu. Razstavil je troje del. Njegova “darujoča” Madona, izrezljana iz lesa, je izredno lepa in mora na prvi pogled ugajati, ob “Zadnji večerji” pa spet ne veš, kaj bi rekel-Vse pa kaže, da bo Avstralija še marsikaj videla tudi iz delavnice tega našega umetnika — in nii z njo. VESELO ALELUJO * v v . • * Kfl voščijo ., vsem naročnikom, bralcem in prijateljem . MISLI SLIKA |E MNOGE GANILA . PRIČUJOČO SLIKO JE OBJAVIL dne 30. J®n. 1961 svetovno znani tednik NEWSWEEK Pod njo je bil napis: Kaos v Afriki: Stradajoči otr°čiči čakajo na kupico mleka. Poznejša številka imenovanega tednika prina-nekatere odmeve med bralci. Gotovo jih je do-še mnogo več, le nekatere je objavil, kakor sPloh vedno le nekaj pisem objavi. Oglejmo si jih! “Tista slika stradajočih otročičev v Congu J® resničen odpirač naših oči, spoznanja in src. “Očiček na levi predstavlja najbolj pretresljiv Prizor, ker jih je kdaj prišlo pred moje oči. Ko bi bil da nem samo en otročiček v takih okoliščinah! To-v resnici je le simbol vseh lačnih otrok po šir- SVetu — K. Frost, Merdian, Idaho.” “Tisoč in tisoč besed v dnevnem tisku o °ngu je že šlo mimo mojih oči, vendar me nobe-še tako žalostno poročilo ni tako oplazilo, kot a slika. Ne spuščam se v puhlo sentimentalnost, Razmišljam o enem: vsa mizerija vesoljnega sveta ^stisnjena v to vsega usmiljnenja vredno drobno skupinico. — M. J. Finley, Chicago, 111.” “Več pove ta slika, kot vsi članki, ki jih be-*n°. Kako je prizadet poedin človek v zmešnja-n Conga, nam slika nad vse boleče pokaže. Pani, da so mnogi bralci z občutkom pogledali na tistega malčka na levi — trebušček napihnjen od praznote, nožiče sama kost, obrazek z rokami zakrit. Ali se morajo umori nedolžnih res nadaljevati iz roda v rod? — G.JI. Mundel, Waverley, Pa.” “Nobena slika me še ni tako pretresla kot ta. Pogledam svoje zdravo in lepo rejeno 5 mesecev staro dete, potem tistega malčka na levi, pa začutim, da moram nekaj napraviti tem siromačkom v pomoč. Iz vsega srca upam, da bo slika pretresla še druge, kot je pretresla mene. Mi Ameri-kanci se kratkomalo ne zavedamo, kako dobro nam je. Ali je kje kakšna organizacija, ki se je zavzela za pomoč stradajočim v Congu? — Mrs, Thomas 0'Connell, Bellignham, Wash.” Na tu gori stavljeno vprašanje odgovarja urednik NEWSWEEKA: “Več organiziranih skupin zbira pomoč gla-dujočim v Congu. Med drugimi: Ameriški Rdeči Križ, Church World Service, National Catholic Welfare Conference (NCWC), United Nations Congo Famine Relief, in Congo Protestant Relief Agency.” Za nas pa velja: Tudi če ne vemo, kam bi kaj poslali za direktno pomoč lačnim v Congu, lahko darujemo za katerokoli dobro stvar s pravim namenom, pa bo Bog obrnil tudi v korist potrebnim v Congu. Saj so oni, kot je zapisano v enem gornjih pisem, samo “simbol” za tisoč in tisoč potreb na tem božjem svetu. L^r. ^ e /t etrov ČASOPISI V JUGOSLOVENSKIH jezikih, ki izhajajo v zunanjem svetu, ne smejo v Titovino, ker “očitno predstavljajo tujo propagando”. Tako smo imeli priliko brati v februarski številki MISLI po poročilu v KLICU TRIGLAVA. Vendar bodo izjeme tudi v tem pravilu, se nam zdi. Taka “častna” izjema je vsekako v Sydneyu izhajajoči mesečni časopis “Jugoslavensko Australski List”. Pardon, to je le njegov podnaslov. Pravo ime, z velikimi črkami natisnjeno, mu je: YUGOSLAV AUSTRALIAN JOURNAL. Kako vemo, da je ta list izjema v zgoraj omenjenem smislu? Prinaša priznalna pisma od prejemnikov tam preko, na primer iz Zagreba in Makarske in še od kod. Če bi lista tam ne prejemali, bi ga ne poznali in bi mu ne mogli dopisovati. Toda zakaj je ta list tako častna izjtma? Samo enkrat ga prelistaj, pa se bo posvetilo. To je bratec tržaškemu Novemu listu: Verjetno niti slika Slovenca dr. Mirana Lindtnerja, ki jo časopis prinaša na prvi strani, ne bo spremenila tvojega spoznanja. Če ga ne bo le še bolj utrdila? TROJE VRST ŽENSK je poznal ameriški milijarder Vanderbilt. Vse bi bilo dobro, če bi ne bil tega javno povedal. Ker pa ni znal držati jezika, je na nekem banketu prehitro zinil in si nakopal veliko zamere. Svojo misel je izrazil tako: V prvo vrsto spadajo tiste ženske, ki so lepe. V drugo tiste, ki so pametne. V tretjo vrsto pa vse ostale. PAMETEN KANDIDAT pri volitvah za kongresnika v amei'iški državi Alabama. To je neki John Bcrkes, ki je malo poprej prišel iz blaznice — ozdravljen. Na volilnih shodih je kazal ljudem uradno potrdilo, da ni več neumen, in je klica) svoje protivne kandidate na korajžo: Pa naj kdo od njih pokaže pismeno potrdilo visokih oblasti, da ni blazen! Od vseh, ki se potegujemo za izvolitev, ga imam samo jaz. — če je bil tudi i-es izvoljen, pa ni bilo v poročilu. TITA IMAJO KITAJSKI tovariši, kakor znano, precej v želodcu. Obtožujejo ga, da da je komunističen odpadnik in da marksizem po svojo razlaga. Tito jim je odgovoril, da so prav rdeči Kitajci najmanj poklicani presojati, kdo je pravi marksist in kdo ne. V svoji rdeči Kitajski počenjajo pod firmo marksizma in komunizma reči, da se zaradi njih Karl Mara v grobu obrača. VEČ KOT 800 JEZIKOV govore afriški črnci, ki sedaj dobivajo več in več samostojnih držav. Med njimi so taki, ki delajo propagando za zedinjeno Afriko in neodvisnost od ostalega sveta. Ko pridejo na posvetovanja, se ne razumej°> razen če se poslužujejo jezikov svojih bivših evropskih gospodarjev. TOPLE SAPICE, ki so v mrzli zimi pihljale iz Kremlja v Belo hišo in vsaj deloma tudi nazaji se z bližajočo se pomladjo bolj in bolj ohlajajo. Kar je najbolj značilno — ohladil jih je vroči Congo, čeprav ne samo ta. Vročina v Congu ni samo od sonca, je tudi od politike, domače in svetovne. Združenih Narodov organizacija najbolj čuti to vročino, saj že kar gaga v njej. če ne bo ta huda afriška vročina “Združene” — razdruži-la? Hruščeva in Kennedyja je že toliko razdru-žila, da Nikita ne misli več na romanje v Ameriko to pomlad, pa tudi Kennedyja v Moskvo ne vabi. Koliko je v tem škode, bo pokazala bodočnost. Zaenkrat lahko ugotovimo eno: ameriška policija se je globoko oddahnila, ko ji ne bo treba spet organizirati 40,000 mož za stražo nad dragocenim življenjem sovjetskega diktatorja. GRAŠČINA MIRAMAR pri Trstu je o božiču slavila svojo stoletnico. Za božič 1860 se je vršila v grajski kapelici prva polnočnica, nekaj ur poprej sta se nastanila v gradu nadvojvoda Maksimilijan in njegova soproga. Nadvojvoda je preživel v gradu le dobra tri leta, toda takrat grad še ni bil dozidan, imel je le pritličje. Prvo nadstropje so dozidali šele leta 1871, ko je bil Maksimilijan že 4 leta mrtev. Zidava vsega gradu je stala 305,000 goldinarjev, kar bi menda zneslo danes nad 200 milijonov lir. ECVADOR IN PERU, dve sosedni državi v Južni Ameriki, se že okoli 20 let prepirata za nekaj tisoč kvadratnih kilometrov zemlje ob reki Amaconki. Na tistem ozemlju živi le nekaj tisoč Indijancev, ki belih ne pustijo blizu. Tako dotie-na zaplata zemlje ne more obetati koristi ne eni ne drugi državi. In venimata na meji obe državi za “narodno obrambo” do stotisoč vojakov, ki se mrko gledajo, njih vzdrževanje pa izžema državne blagajne, ki bi lahko denar založile v sto drugačnih in zarees koristnih podjetij. DR. MIKULA iraš, Boris”? “Vse, vse mu bom povedal!”... °> meni se to ne bo posrečilo, naj pa bo vsaj ne-aJ drobcev? V mladi družini Supancovega Hanzija govori cek že prve besede in namerja že prve korake |vVe'*k* svet- V družino mizarskega strokovnjaka ana Cireja se je priselila tretja hčerkica. Dru-^ ® Vinkota Tomazina je dobila drugega sinčka. ^aJbrž bo še kaj več naštevanja, menda Boris le vsega telefoniral... Bolj podrobno smo bili ob-sceni; Mehanik Tomislav Burmaz iz Makarske sv peljal pred oltar v St. Brigid, W. Perth, Jo izvoljenko Jožico Pikelj iz Celja; njuno jjjjJen3sko zvezo je blagoslovil Fr. Tom Tomič. 0 srečno! V Manjimupu sta nesla k krstu botra in « 'n ^omana Tajnšek tretjo hčerkico Mirka tefanije škrlec v Quinimupu, slovečem zaradi °mnega drevja. Krščena je bila za Elizabeto. st tlma in Lucija Filipič sta botrovali v cerkvi gj ^i'ancis, E. Perth, 21.8.1900 rojeni Anici, dru-Zelo^erkici Toneta in Dore Etres; mala Mary je do Vese*a svoje e manjše setrice Anice... Mla-gf??r°čencema Aleksandru Donatti in Veri roj. vm^°j se je rodil prvenček, ki je bil v Leeder-Mary’s, krščen za Roberta. Osebno zani-in pJe C*an roJstva: 29. oktobra. Mogel bi biti moj kija ° a Vuga ter Zigmuntovih dvojčkov Franci ln Milice “dvojček”, ako bi se bili eni in dru-rodili eno leto, oziroma 56 let pozneje. Sedaj SmQSl Sami bglite glavo, kolikeri in kakšni dvojčki *ko se vs' uJemali z Robertom, bi bili ^at*0 petorčki! Zakaj skoro? Petorčki od štirih V *r. 'n očetov. Zamotana uganka. Najbolj l-az-novica v pogledu rojstev pa je brezdvo- mno srčno zaželena hčerkica Slavkota in Anice Tomšič v Osborne Parku, Vilma Marija, rojena 29.1.; veselo sporočilo smo slišali iz ust vzrado-ščenega očka na slovenski zabavi, čestitamo staršem in bratom Ediju in Franki ju, ki sta pridna mašna strežnika! Ne branimo se niti “večjega” prirastka. Tako je z “Oceanio” priplula iz Slovenije gdčna. Pepca Štrukelj, setra gospe Žnidaršičeve. Sorodniki in Hribarjevi so jo 30.1. v Fremantle prijazno sprejeli in pogostili na svojem gosposkem domu v Floreat Parku. Želimo obilo sreče v novi zemlji, kjer veljajo iste postave ljubezni in srca!1 G. dr. Koce je sebi in marljivima hčerkama zgradil lično vilo v Floreat Parku. Ob blagoslovit- vi novega doma nedeljski popoldan 29.1. sem g. doktorju in poslancu prisrčno čestital na krasnem uspehu, pa tudi, da mu je pokojna gospa Stana vzgojila hvaležni hčerki, ki kljub težavnemu študiju (Manja na univerzi, Silva v High School) vzorno gospodinjita in oskrbujeta svojega prezaposlenega očka. Na univerzi v Perthu prednjačijo Slovenci. Manja Kocetova in Anica Jazbarjeva se pripravljata za profesorski poklic, Franki Hribar za far-macijsko kemijo, poleg pa prakticira kot kemist, Saši Zadnik polaga izpite iz matematike in fizike zelo odlično, naš doktorant v industrijski kemiji pripravlja svojo tezo. Malo nad 300 Slovencev v W.A. zmore 5 univerzitetnikov. Ako bi hoteli držati standard drugod, bi morali imeti v Sydneyu ali Melbournu vsaj po 50 študentov in študentk na univerzah. Slednjič ni društveno delovanje ali rovarjenje merilo kulturnosti naroda, ampak njegova mlada inteligenca! Tudi v High School se smemo v Perthu ali Kalgoorlie ponašati z večjim številom nadebudne mladine. Tako so dosegli lani najboljše uspehe Silva Koce, Mili Lunder, Lili Božič, Jerica Jazbar, Palma Racman, Martin Tomazin in drugih več. Naši rojaki v W.A. nimajo dohodkov, ki bi dosegali plače v vzhodnih državah, pa vendar žrtvujejo za boljše šolanje svoje mladine v neprimerno višji meri. Čast jim in mladini, hvaležni staršem s pridnim študiran jem! Žalostne ve«ti se žal tudi vrivajo v sončno poročilo. G. Mario Sfiligoj je izgubil v domovini ob Soči kar dva brata, Franca in Henrika. G. Stanko Tavčar žaluje za svojo sestro Marijo Valerijo por. Širca; padla je 23.11.1960 v Pliskovici pri Sežani na lastnem posestvu v apnenično jamo. Najmlajšega brata gospe Anice Tomšičeve je pri pokladanju krme domači konj v ponorelosti udaril s kopitom k smrti; starši Tomšičevi pri Sv. Petru na Krasu so morali žrtvovati svojega sina- Konec str. 91 Izpod Tr i g I a v a V SMLEDNIKU za Šmarno goro so imeli novo mašo. Novomašnik je bil domačin Janez Bobnar. Za duhovski poklic se je odločil šele v zrt lem življenju, saj je dolga leta opravljal rokodelsko delo. Toliko bolj vesela ga je Cerkev, toliko bolj veseli verniki, ki so se v velikih množicah udeležili lepe slovesnosti. V CELJU so ustanovili novo župnijo, ker je dosedanja postala odločno prevelika. Novi župniji so dali za farno cerkev kapucinsko, ki je posvečena sv. Jožefu, znana daleč naokoli. Tudi dušno pastirstvo v novi župniji so prevzeli kapucini. NA VIČU, v znani cerkvi sv. Antona, so popolnoma prenovili prezbiterij in postavili nov glavni oltar, že dolgo vrsto let so razpraljali o tem, da so ob gradnji cerkve leta 1908 napravili veliko pogreško, ker se glede glavnega oltarja niso držali arhitektovega načrta. Oltar je namreč stal prenizko. Zdaj je vse to popravljeno in vsa notranjost cerkve napravlja vtis, da je vsa nova, ne samo njen glavni oltar. Pravijo, da napravlja vtis katedrale. Novi dltar je 27. novembra posvetil škof Vovk. BIRME se širom po Sloveniji zadnje čase redno in nemoteno vrše. Le to je zlasti za škofa Vovka neugodno, da se morejo birme vršiti samo ob nedeljah, ko otrokom ni treba v šolo. Ob delavnikih bi ne smeli k birmi. Tako mora škof imeti po dve ali celo tri birme na isto nedeljo in hiteti iz ene župnije v drugo. Povsod ga slovesno sprejmejo in ljudje prihajajo od vseh strani. Znano j., da škof trpi na sladkorni bolezni, vendar zmaguje obilico dela, včasih laže, včasih teže. FRANC SALEZIJ FINŽGAR, starosta slovenskih pisateljev, je dne 9. februarja 1961 slavil 901etnico življenja. Rodil se je 9. febr. 1871 v Doslovičah, župnija Žirovnica na Gorenjskem. Kakšne zunanje proslave so mu priredili, trenutno še ni poročil. V ŠENTVIDU nad Ljubljano so na zemljišču, ki je nekoč pripadalo škofovemu zavodu sv, Sta- nislava, zgradili “srbsko vas”. V njej strnjeno nastanjajo Srbe, ki prihajajo v Slovenijo za zaslužkom. To dejstvo podpira mnenje tistih, ki trdijo, da oblasti hočejo Slovenijo sistematično “pojužnjačiti”. NA LJUBLJANSKI UNIVERZI so številni dijaki iz južnih krajev prišli z zahtevo, naj jim profesorji predavajo v srbohrvaščini. Poročilo pravi, da so se slovenski dijaki — domačini — krepko uprli takim zahtevam. DR. METOD MIKUŽ, dobro znani duhovnik iz časov partizanstva v gozdovih, zdaj predava na univerzi zgodovino “osvobodilnih bojev”. Podoba je, da je duhovništvo pvfstil. V 9. zvezku Slov. biografskega leksikona, ki je izšel konec leta 1960, je dr. Mikuž opisal življenje in delo škofa Rožmana in generala Rupnika, škofova krivda je v tem, pravi Mikuž, da se ni priključil revoluciji« ampak je postal kontra-revolucionar. In to v času, ko je velikanska večina naroda bila na strani komunistične revolucije... Zanimivo je, da uradn’-razlagalec “osvobodilne borbe” ne očita škofu Rožmanu izdajstva in podobnih reči, samo s11 greh mu pripiše: s komunisti ni šel! Po naše povedano se pa to pravi: Škof je storil samo svojo najbolj priprosto dolžnost, ko ni potegnil s komunistično revolucijo. Preteto čuden škof bi bil> če bi bil ravnal po Mikuževih željah! Dr. Mikuž naj bo vesel, da mu ni bilo treba pisati za biografski leksikon takrat, ko so škofa Rožmana sodili na 17 let. Takrat bi bil pač moral — proti svoji vesti, kot zdaj vidimo — zapisati o škofu Rožmanu vse kaj drugega, ne samo to, da je — kontra - revolucionar... Upajmo, da bo Mikuž dovolj dolgo živel, da bo mogel popraviti tudi sedanjo svojo trditev: za komunistično revo lucijo je bila “velikanska večina Slovencev... joj! CELO O RUPNIKU se Mikuž v biografskem leksikonu dokaj milo izraža. Kljub vsemu, kar js Rupnik storil, pravi Mikuž, “mu ne moremo štet' kot kvizlinštvo, pač pa je bil Rupnik pravi kontra-revolucionar.” Torej tudi Rupnika v glavnem samo ta greh teži, vsaj po mnenju dr. Mikuža. Kako se ta uradno-znanstvena in znanstveno-uradna izjava v leksikonu ujema z vsemi dosegaj veljavnimi uradnimi in neuradnimi izjavami o Rupniku kdo nam to bo znanstveno-uradno razložil? Morda le dočakamo čase, ko bo Mikuž sam mogel napraviti. OBISK PRI PISATELJU KSAVERJU MEŠKU Župnik Alojzij Vauti oskrbuje župnijo Sele na Koroškem, župnik Ksaver Meško župnijo ■Sele na Štajerskem. Vauti pripoveduje, kako je lani obiskal Meška. — Ur. PO PLEBISCITU SE JE MEŠKO preselil v Ugoslavijo, da pastiruje v mariborski škofiji. Os-al Pa je s Koroško v trajni zvezi. Vsa leta si je opisoval z dr. Ivanom Lučovnikom, po njegovi sttlrti pa z dekanom Koširjem. Letos (1960) spomladi ga je ta hotel obiskati in je povabil še me-ne s seboj. Kapelski gospod Pavle je naprege. Sv°j avto in na binkoštni ponedeljek popoldne srno prispeli na Prevalje. Tamošnji dekan Močil-^'k je v svoji prijaznosti bil takoj voljan spremiti v Sele k Mešku. Peljali smo se tja, dokler je 10 mogoče, zadnji del pota v hrib pa prehodili Peš. Malo proč od cerkve stoji skromno pritlično ZuPnišče. Ko potrkam, mi veli prijazen glas: “Naprej!” Vstopim in že mi stoji nasproti Meško. Sele pozdravljajo Sele!1” je bil moj pozdrav. . Še me je po 40 letih poznal! A že so vstopi moji tovariši. Pozdravljanje in rokovanje ob Veselem svidenju je bilo nadvse prisrčno. ★ Meško je kljub svojim letom še duševno iz- (l MINISTRSKI . ommonvvealtha” 2ies kd; redno čil, dobrega spomina, tudi telesno še dobro ohranjen, le noge mu pešajo, da more hoditi le počasi in s kratkimi koraki. In še opravlja svojo dušnopastirsko službo, le pri previdevanju bolnikov ga mora nadomestiti sosednji mlajši sobrat. Še čita, še piše. Nam trem Korošcem je vsakemu pokolnil zvezke izbranih spisov, ki jih je ravnokar prejel iz tiskarne. Razume se, da nam je v svoji gostoljubnosti postregel z vsem, kar je hiša premogla. Sam je v selski samoti in ne more dalje od doma, zato mu je bil naš obisk izredno ljuba sprememba v vsakdanji enoličnosti. Razkazal nam je ljubko cerkev in raztolmačil to in ono v lepem planinskem svetu tam pod Uršljo goro. PREDSEDNIKI britanskega — med njimi avstralski Men-so se pravkar zbrali v Londonu na svoje posvetovanje. Videti je, da imajo pred očnn asti dvojno zadevo: Kako na novo urediti odno-Se Commonwealtha do UN — Združenih narodov . In kaj napraviti z Južno Afriko, ki je tudi čla-v!Ca ^ommonvvealtha, pa mu s svojo umazano polko do črncev ne dela časti. Kakor utege biti točka delikatna, je pa druga še toliko bolj. ^°Javlja se mnenje, da je treba Južno Afriko iz ttimonvvealtha izključiti, ko si ne da nič dopo-^aati. Drugi pa pravijo: Potem bo še slabše. je sedaj, vsaj nekoliko lahko vplivamo na ne-bo^en^*Vega Vervoerda, če ga pa izključimo, kaj • Sicer pa — ali predstavlja članstvo v Com-°n\Vealthu zgolj kak ministrski predsednik ali astvo dotične dežele? Ob teh in takih vpraša-. ’ bodo verjetno hodili okoli problema Južne •ke kot mačka okoli vroče kaše. Le kako in Meško kot tretješolec ptujske gimnazije Četrti zvezek njegovega izbranega dela, ki ga hranim kot drag spomin na ta obisk, rad jemljem v roko, še rajši pa poslušam, ko mi ob dolgih zimskih večerih berejo iz te knjige. V njej je pisatelj zanimivo orisal svoje življenje od mladih let preko kroga slovenskih književnikov — sovrstnikov, službovanja na Koroškem do bridkih doživljajev med drugo svetovno vojno. Meško pušča na dolgi življenjski poti za seboj močno sled: plodovito književno delo, trud in trpljenje kot delavec in trpin za narodov blagor in božje kraljestvo. XXX DOSTAVEK: Četrti zvezek Meškovih izbranih spisov, kakor tudi ostali štirje, se dobe pri MISLIH za ceno en funt in dva šilinga za poštnino. Priporočamo! — Ur. aJ se bo ta kaša ohladila? NIC MI NE ŠKODUJE... V OKTOBRU 1925 SO PRIPOVEDOVALI po časopisih, da je umrl najmočnejši človek na svetu, ki mu je bilo ime Sigmund Breitbart in so ga imenovali “kralj železa”. Mož je razkazoval svojo silo le po največjih evropskih mestih. Lomil je železne drogove kakor slamnate bilke, trgal verige z zobmi, zabijal žeblje v les z golo pestjo, nosil na svojih plečih avto, v katerem je sedelo pet oseb... Z zobmi je vlekel tovornjak, ki je bil natlačen z ljudmi... Toda ta evropski Samson je umrl star komaj 42 let. — Zakaj? — Zastrupila se mu je kri. Nekoč se je v gledališču, kjer je razkazoval svojo moč, zbodel v koleno ob rjast žebljiček. Najprej se za to še zmenil ni; zdelo se mu je malenkost. Ko je koleno oteklo, so drugi poklicali zdravnika, ki je takoj videl, da je položaj resen. Najboljši zdravniki so že naslednji dan zmajevali z glavami ob njegovi postelji: “Noga mora proč, če ga hočemo rešiti.. Sigmundu so odrezali nogo, a zaman! Ubog, neznaten žebljiček ni miroval, dokler ni podrl tega orjaka in ga spravil v grob. Majhen, neznaten žebljiček iz železa, katerega je Sigmund lomil kot trhel les... Nauk žebljička... Kaj neki pomeni ta zgodba? Da, mnogo nam lahko ta rjasti žebljiček pove! Marsikateri katoliški fant ali katoliško dekle ima sebe za tako trdnega v krščanskem prepričanju, da samozavestno zagotavlja: “Nobena reč me ne more omajati! Lahko imam kakršno koli brezverno družbo, lahko berem katero koli knjigo ali časopis in še tako umazana knjiga me ne umaže. Sploh mi zlepa nobena reč ne škoduje...” Podobno je gotovo mislil tudi močni Sigmund Breitbart, ko je lomil železne drogove in se norca delal iz njih. Če bi mu takrat kdo pokazal droben žebljiček in mu rekel: “Tale te bo ukrotil, bo tvoja smrt,” bi se mu bil jekleni borec gotovo smejal. Strup neopazno deluje... Prav tako brezskrbno delajo tisti, ki berejo brezverske ali protiverske časopise. Nekega dne se skoraj neopazno kakor mali žebelj zabode v spomin, v dušo, čudna, kriva misel, ki si jo bral v knjigi ali v časopisu. V začetku se tega komaj zavedaš, če se sploh kaj zavedaš. Dušeslovci pravijo, da se je bežna misel vtisnila samo v podzavest. Zdelo bi se, da bo strupena misel ostala tu in se vedno skrivala v podzavesti. Toda bridko res je, kar pravi neki modrijan: “Nobena misel ne umrje.” Z drugimi besedami povedano: V tebi je nastalo, se zgostilo in utrdilo drugačno, nasprotno prepričanje, ki uniči tvoje dosedanje mnenje in tvojo dušo lahko pahne v pogubo. Zdaj bi bilo treba dati odrezati tudi naj dražji ud po pravilu: “Ako te tvoja noga ali roka p°' hujšuje, jo odsekaj in vrzi od sebe...” Potrebna bi torej bila temeljita in neusmiljena operacija tvojeg-a duha! Morda pa je že prepozno? Zdravniki bodo morda rekli nekaj takega, kot so rekli najmočnejšemu možu sveta: “Prepozno smo bili poklica- • ♦ *♦ ♦♦ ♦♦ *♦ ♦♦ ♦♦ *'♦ ♦'« ♦ ♦♦ ♦♦ ♦ *♦♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦» ** it |SYDNEY! » 8 }.! 8 j.t 8 a g 8 8 N.S.W. SYDNEY! “KLUB TRIGLAV” vabi na veselo zabavo!!! Velikonočni ponedeljek 8.00 zvečer MACCABEAN HALL, DARLINGHURST Lep sprejem in prijazna postrežba Vsi dobrodošli! Na svidenje! JOŽE VODIŠKI in MARIJA URŠIČ sta se vzela OBA ČRNA KOT DVA ŽUŽKA. Slovensko ''■sta znala govoriti, slovenske ljudi sta pa poznala °ročila sta se po krščansko. Nazadnje izvemo **ekaj o njiju — dobro preberite- — v letu 1858. ^ako jima je odtlej teklo življenje, ne vemo povedati. Gotovo pa je, da sta že davno umrla. V svojem jeziku sta znala katekizem in tudi ^rsikakšno nabožno pesem. Na primer tisto o angelovem oznanjenju: Gabriel adiniki: Koroman ko do mufi! Mun kodo, nabudija, Maria, do farana. To se pravi po slovensko: Gabriel izreče visoko besedo: Pozdravljena, tako naj vedno bo. Milosti polna, Gospod je s teboj, Marija, tako te pozdravljamo. Kot vidimo, se je dalo v njunem jeziku vse laJŠe povedati kot v slovenskem. Človek bi ko-***aj verjel, da je to jezik črnih Barijcev, zamor-e£a plemena globoko v Afriki, nedaleč od izvi-’'°v Belega Nila, okoli 5. stopinje severne širine, orej blizu samega ekvatorja. Prav tako nista zelo aleč prog državi Uganda in Congo, o katerem andanes toliko beremo in slišimo. Kako sta prišla ta dva zamorca do svojih sionskih imen? V mesečniku ZGODNJA DANICA, ki je tiste Case izhajal v Ljubljani, se bere pismo iz Hartu- a> glavnega mesta v Sudanu. Pismo je poslal ne*nški misijonar Kirchner, ki je po odhodu Slo-nca Knobleharja vodil katoliške misijone v on-n'h krajih: “Prej je misijon kupoval zasužnjene otroke; aJ. ko je suženjstvo odpravljeno, pa sprejema-, sirote, zapuščene otroke. Izmed prejšnjih (od-Pljenih) misijonskih gojencev jih je že precej raslo v fante in dekleta, ki delajo v misijonu in . misijon. Razen dveh ali treh vsi delajo čast Itl veselje svoji krščanski vzgoji. Jožef Vodiški nič, se je to leto (1858) po krščansko poročil z Marijo Uršič (zamorsko dekle je dobilo to ime po odkupitelju Jerneju Uršiču, župniku v Kamni gorici). Zdaj delata v Gondokoru; on je za zidarja, ona za kuharico. Življenje obeh je brez graje”. Ko smo to poročilo prebrali, vemo že dosti več, pa tudi zmerom bolj zanimivo postaja. Zdaj bi bilo najbolje reči tistim, ki ste to do sem brali in se zanimate: “Vzemite v roko knjigo, ki jo je spisal dr. Franc Jaklič in ima naslov: IGNACIJ KNOBLE-HAR IN NJEGOVI SODELAVCI, pa boste zvedeli vse okoliščine in še veliko več. Knjiga se dobi pri MISLIH za en funt.” Verjetno le malokdo med nami še ve, da je pred dobrimi sto leti, podobno kot Baraga med Indijanci v Ameriki, misijonaril Slovenec Ignacij Knoblehar med črnci v Afriki in to globoko doli pod Egiptom — v Sudanu prav blizu do ekvatorja. Tudi njemu, kakor Baragu v Ameriko, so sledili še drugi slovenski misijonarji, toda vsi do zadnjega končno postali žrtve ljubezni do bližnjega v takrat silno nezdravem podnebju. Vsi so pokopani tam doli, le Knobleharjev grob je v laškem Neaplju. Ustanovili so tri misijonske postaje, med r.ji-mi je najbolj globoko na jugu tista v vasi Gon-dokoro, kjer smo naleteli na Jožeta Vodiškega in Marijo Uršič. Tam je nekaj časa misijonaril Korošec Jernej Možgan, Slomškov duhovnik. Verjetno je prav on začel z njuno vzgojo. Kot pove Kirchnerjevo pismo, so prve misijonske gojence dobivali tako, da so na javnem trgu v Hartumu kupovali zasužnjene otroke. Srce se ti trga, ko bereš, kako so trgovci ravnali s temi nesrečnimi žrtvami. Za odkup tega ali onega so darovali potrebni denar razni posamezniki tudi na Slovenskem in otrokom so slovenski misijonarji dajali slovenska imena in priimke ter jih vzgojili — ali vsaj vzgajali — po krščansko, pri vseh namreč ni bilo uspeha. In tako je prišlo, da sta “se vzela” v Godo-koru, globoko v črni Afriki, Jože Vodiški in Marija Uršič. Poročil ju je pa že nemški misijonar, ker so bili tisto leto že vsi slovenski — v grobu. Brez vsega sadu pa njihovo neverjetno težko življenje in delo vendar ni bilo. ^°dkupnjno zanj so nabrali v župniji Vodice pod art>0 goro), ki je v vseh ozirih izvrsten mlade- “MIR LJUDEM NA ZEMLJI” « BREZ KRIŽA DO USPEHA — SVETUJE SATAN ČUDOVITO LEPO JE ŠKOF FULTON SHEEN razložil tri skušnjave, ki jih je satan nastavil Kristusu. Ta evangelij nam Cerkev bere na prvo postno nedeljo. Satan ni bil do dna prepričan, da je Jezus Sin božji. Vendar se mu je vse zdelo, da bo tako. Zagotovo je pa vedel eno: Kristus si hoče pridobiti ljudi, da bi vanj verovali in šli za njim. Vedel je pa tudi, da je poglavitni Kristusov namen — ljudi oprostiti iz verig greha. To mu ni bilo všeč. Če se ljudje izmotajo iz greha, je satanova oblast nad njimi izgubljena. To se ne snie zgoditi! Vrhu tega je satan vsaj slutil, če ne jasno videl, da hoče Kristus ljudi odrešiti s smrtjo na križu. To se mu je zdelo nepotrebno naravnost nespametno. Ta satanova misel se je zelo ujemala z marsikaterim človekom, ki še po 2,000 letih sprašuje: Ali nas ni mogel Kristus odrešiti na kak lažji način? čemu križ, čemu smrt na njem? Tak človek se ne zaveda, da mu misli tečejo po istih kolesnicah, kot so tekle satanu tistikrat. Kristus naj si le pridobi popularnost med ljudmi, naj le postane slaven, naj le postane Odrešenik — toda križa nikar! Treba mu je dopovedati, da so še drugačna pota za dosego cilja. Oprijel se bo mikavne misli, svoje življenje obrnil v drugo smer — izneveril se bo nalogi, ki mu jo je naložil Oče. Satan se že naprej veseli, kako zvito bo dosegel svoj namen. Vse tri skušnjave so skrivale v sebi isto zvijačno misel. Prva skušnjava Po dolgem postu v puščavi je bil Kristus lačen. Kot človek lačen človeškega kruha. In je bilo toliko okroglih kamnov ob robu puščave, začuda podobnih hlebom kruha. “Ako li Sin božji, reci, naj bodo ti kamni kruh!” Kdo bi si ne želel, da se kamni res spremene v krušne hlebe? Saj ni lačen le Kristus, množice S trnjem kronan ljudi so lačne po svetu, kako bi planile po hlebih in se vanje zagrizle! Glej, Kristus, kakšna imenitna misel me obhaja:1 Vem, postati želiš socialni reformator. Odpraviti hočeš zlo s sveta, lepše življenje hočeš pokazati ljudem. Toda zakaj in čemu po poti križa? Kruha jim daj, kruha, da si napolnijo želodce' Boš videl, kako te bodo slavili, kako bodo di*li za tabo! Res, čemu po takih ovinkih — preko Kalvarije? Udari pot po bližnjici, še danes imaš lahko vse za seboj in dosegel boš namen svojega pri" hoda na svet... Kristus je bral skrite satanove misli: Kruha vsega bo dosti, greh bo pa ostal. Ljudje bodo hvalo peli Kristusu, na tihem pa še dalje men* služili... Pa je satan zaslišal odgovor: “Človek ne živi samo od kruha, ampak od v**1" kc besede, ki izhaja iz božjih ust. Tako je pisano. In je seveda prišla iz božjih ust tudi beseda 0 križu in tako je bilo jasno, da ni bližnjice opravičenja od greha, da ta pot vodi le preko Kalvarije. Očetova volja je to. Močan je bil ta odgovor, satan za hip ni vedel naprej. Ugnati se ni dal zlahka, zamislil je drugo skušnjavo. Druga skušnjava Čakajte no, Kristus navaja besede svetega P'sma. Kakor da bi satan tega ne mogel! Dobro, ce £a nisem mogel ujeti s svojo modrostjo, bom Pa še jaz uporabil božjo besedo. Noče postati nstus le nekak komunistični komisar, ki obeta *g°lj kruh, duš mu ni mar — mu bom pa malo u6ače na dušo popihal. Vzel ga je in postavil j*8 vrh prelepega templja — Judom tako svetega aja — in mu rekel: y .. ®* Sin božji, vrzi se dol, zakaj pisano je: ^°Jim angelom je zate zapovedal in na rokah te 0 nosili, da se morda z nogo ne zadeneš ob ka- Z drugo besedo: če si res tako do konca po-0vljen, da se nočeš spuščati v materialne za-bo'6' Je Preskrba s kruhom, tu je pred te- J nekaj čisto duhovnega. Zaupajoč v božjo moč tod ^ Ve^ čudež vpričo ljudstva: Vrzi se dol, a tik preden zadeneš ob tla, te bodo zagrabili Keli jn os^aj nepoškodovan. Kako bodo ().rmeli. kako hitro te bodo oklicali za kralja! Tu- Po tej poti se lahko izogneš Kalvariji in križu, to • Se ^ro navduši ob drznem junaštvu. Pozabi je .na križ, saj z njim ne moreš dokazati, da ai velikega v tebi, ko bi umiral zavržen in ^Puščen... ® to satanovo mislijo so se malo kasneje po- poln tek: T,!1. ujemali tisti, ki so klicali na veliki peče si Sin božji, stopi s križa... 2Coo^ *° satanovo mislijo se ujemajo v vseh bi b..le‘ih tisti> ki izzivajo Boga in pravijo: če s !. ®°S> bi ne dovolil, da ljudje spet in spet žjjo vojne... V . ®atanu in vsem, ki so njegovih misli, je lstus odgovorili: jjo ^'"ano je tudi: Ne skušaj Gospoda svojeg.i se ni dal odvrniti — od poti na Kalvarijo. Izn Tretja skušnjava ova ga vzame hudič na zelo visoko goro, VAcillie IIUU1L na 1U VlbUKO £<. lllll P°kaže vsa kraljestva sveta in njih slavo pravi: “V .v »e to ti dam, če predme padeš in me moliš ” sta . (*rzna vztrajnost satanova! Dva poskusa Ce!, ^Podletela, prihaja tretji: poskus koekzisten-ŽjVj. °“ro *n zlo naj si podasta roki, mirno naj Uav]? (lru£ poleg drugega. Kristus je prišel usta- li svoje kraljestvo kot krotko jagnje, ki naj tajjir*Vovan°. Spet nepotreben ovinek! Zakaj ne SVoi skleniti pogodbo s satanom, pa boš imel *'kraljestvo že danes?! °da kako je mogel satan ponujati kralje- stvo sveta komurkoli? Kdaj mu je Bog prepustil vlado nad svetom? In vendar je sam Kristus dejal, da je satan “knez tega sveta.” Pač zato, ker je svet tičal v grehih in s ponavljanjem grehov so ljudje oklicali satana za vladarja sveta. Ni čudno, da si pogubljenec lasti oblast, ni čudno, da predlaga Kristusu, naj se mirno z njim pogodi. Ves svet lahko ima, le odrešenja s križem naj ljudem nikar ne vsiljuje. Kako miroljubno lahko vladata drug poleg drugega Kristus in satan — mirno sožitje, prijazna koekzistenca se bi reklo takemu stanju. O, saj zna tudi satan biti skromen! Nič rad se ne razkazuje, še najbolj vesel je, če ljudje pravijo: Boga ni in satana ni! Dobro ve, da so taki vsi že njegovi... Na vse to bi bil Kristus lahko odgovoril satanu podobno, kot je pozneje rekel Pilatu: Moje kraljestvo ni od tega sveta... Toda satan ni bitje, da kdo izgubljal besede nad njim. Najmanj Kristus. Zato ga je na kratko napodil: “Poberi se, satan, zakaj pisano je: Gospoda svojega Boga moli in njemu samemu služi!” Pogodba o koekzistenci s satanom bi pomenila — služiti mu. Propasti je morala tudi tretja skušnjava. ★ Kristus je stopil z vrha gore prav tako nedotaknjen od skušnjave, kot je poprej stopil iz puščave in z vrha templja. Satanu je dovolil, da ga je skušal, nam v pouk, da nas posvari: z zlom nobenega kompromisa, pa naj satan svojo skušnjavo zavije v še tako zapeljivo barvo! Kristus je šel svojo pot — nazadnje tudi na pot na Kalvarijo. Ko je opravil svojo nalogo, je po VSTAJENJU odšel na drugo goro, kjer so po njegovem naročilu čakali nanj apostoli. “In Jezus je pristopil in jim spregovoril te besede: “Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji Pojdite torej in učite vse narode; krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal/ in glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.” V tem je MIR LJUDEM NA ZEMLJI, ne v poskusih, da bi se napravil s satanom — kompromis. .. TONČEK IZ POTOKA Povest Spisal p. Bazilij, ilustriral Fr. Gorše Tonček je izvlekel iz žepa očetov sveder in ga nastavil na deblo precej pod luknjo. “Tu nekako se je menda oglasil.” “Meni se zdi, da je tukaj zacvilil.” Mojstrsko so se zedinili za kraj in Tonček je zavrtal... “Dovolj! Sem že čez steno.” Odvil je sveder. Toda šibica je bila predebela in Marko je moral znova izvleči svoj pipec. Vsi trije so staknili pravo. Marko jo je obelil, da je bila še tanjša, nato sta jo kar oba fanta potisnila v zavrtano luknjo. “Zdaj pa le venkaj, če se ti ne ljubi prenašati ščegetanja,” so se smejali otroci. Če Neži se je zdelo vse skupaj zelo zabovno. Polh se je zopet oglasil. A zdaj so zaslišali iz duplje še drug glas in Tonček se je ves razvnel. “Dva sta, dva! Živio!... “Bosta šla ven, bosta šla!” je drezal Marko, da je pod pritiskom kar čutil zavaljen polhov tre- bušček. Končno je bilo polšjemu paru dovolj šale. Drug za drugim sta se med glasnim mrmranjem pognala iz svojega domka — naravnost v vrečo. Trije lovci so od veselja zakričali: plen je bil njihov. Saj bi živali skoraj vrečo raztrgali, tako sta skakali v njej. Vendar ni nič pomagalo. Tonček jo je prevezal z vrvico, da je mogel nemoteno in brez posebne pažnje izdreti žebljičke, Marko je medtem odprl zabojček. Tonček je nasttavil vanj odprtino vreče in jo razvezal. “Brž v zabojček, potem lahko naprej spita,” se je smejala Neža in pomagala dečkoma. Potem so veselo nadaljevali pohod. Lovca sta tila danes menda zares slepa. Zopet je nežasta Neža zaklicala, da je našla duplino. Ko sta si jo ogledovala, je bil Marko ponovno mnenja, da je prazna. Luknja je bila vseeno malo prevelika. A zdaj Poberetov niti ni čakal, da bi Tonček poskusil s sekirico, če se bo oglasil kak stanovalec. “Bosta videla, da ni nič,” je rekel, stopil na štor ob drevesu in segel z roko v dupljo. Joj, kako je zatulil!' Komaj je izvlekel roko iz polhnje, kajti na njej je visel — debel polh. Držal se je z zobmi za kazalec Markove desnih-Kot klop... “Au, au!...” se ga je zamam otepal nesrečnež, da je Neža vsa prestrašena skočila pet meti'Ov od njega. Tonček pa je debelo gledal ples in vedel, ali bi se smejal ali sočustvoval. Saj je Pri' jatelj sam rinil z roko v polhnjo. Kdo mu je rekel! Zdaj pa ima, kar je iskal! “Kaj takega pa še ne! Vsaj na tla ga nika1-ne otresi, če si ga že venkaj izvlekel,” se je koH' čno spomnil, nastavil zaboj ter mu priprl vratca-Marko je kričal kot za stavo, tako ga je drža-la nadležna past. “Boš izpustil, boš izpustil!...” je Tonček polh*1 potiskal v zabojček ter ga s šibico tepel po gla^; Morda je hotela živalca še krepkeje zagrabiti al1 pa se je utrudila: polhove čeljusti so izpustil6 svojo žrtev in debelušček je zletel k ostalima dvema ujetnikoma, da so vsi trije zacvilili... “Ojej, kako boli!...” je cvilil tudi Marko in takoj nesel ranjeni prst v usta. Kri mu je močn° tekla. “Še noht bi mi kmalu odtrgala, hudoba!” “Vidiš, ni samo lisasti polh nevaren, ampa^ tudi njegovi bratci,” se je šalil Tonček in dodal' “Tri smo pa le ujeli. Juhuhu!...” Marko bi tretjega prav rad prepustil svobod>> da bi imel le cel prst. Toda zdaj nič ne pomag8; Obvezal se je z robčkom in se za spoznanje bolJ junaško držal kakor v začetku. Neža bo vsem so* šolcem strebezljala, kako je visel polh na njegove*11 prstu. To bodo poslušali in mu zavidali, da je t»k junak. Lepša bo njegova podoba, če ne bo solz8 zraven. Vendar ni bil nič kaj pri volji, da bi še lovil1. Sicer pa je bilo tudi sonce precej visoko. Gotov0 je ura odbila že deseto. Družbica je odšla proti P°' toku in med potjo poslušala, kako so cvilili v z8' bojčku polhi. Najbrž jim prisiljeno guganje ni bi*0 ljubo in menda so se tudi grizli, grduni... (^otoška mati je Marku namazala prst z arniko, Je fant visoko poskočil, tako ga je zaskelelo. a arnika je zdrava in bo preprečila gnojenje. Drugič gotovo ne boš več drezal s prstom Polhnje. Polhnja ni skleda mleka z debelo sme-n°> kaj?” se je šalil oče Miha in ga zopet spra-Vl1 v smeh. ‘Polhe smo pa le dobili! Ravno tri: za vsakega ■!e eden!” "‘Še nekajkrat gremo na lov in bo imel vsak 12ttled nas za zimo novo polhovko!” — konček je poleg lovske sreče poskusil tudi z v (01°vom. Kaj bi ne, saj je tekla voda mimo hi-e' In kako lepe postrvi so plavale v njej. Toda k a ni potreboval, le počemu! Zavihal si je širo-® hlačnice in rokave, stopil v vodo ter segal pod i ^er dosti lukenj. Dobro je poznal ^ na mesta, kamor so se zatekale ribe. Samo se Je smejalo, kadar je otipal sluzaste luske... In 0 em je ribo zagrabil, kot bi jo hotel zadaviti. ylekel jo je venkaj ter vrgel na breg. Kako je 1 dečko vesel, kadar je mogel prinesti materi kaj za v Ponev. v P°toku niso živele samo ribe, ampak tudi *• Pa koliko! Pod vsakim kamnom si jih našel r^° no vse do leta, ko je odšel Tonček k vojakom. ^ so izginili in ljudje so pravili, da jih je po-,. ,a račja kuga. Le tu pa tam si našel katerega, Je vendarle ostal. je se Je Tonček spravil na rake? No, za silo 0V>1 vsakega posebej: pritisnil ga je na hrbet, te dru Prej ®^arjar zafrknil repek in se pognal pod S kamen. Da je bil pri lovu Tonček od sile op-ed n’ Se razume. Vendar šele od takrat, ko ga je foar, prijel za prst ter obvisel na njem kot polh na je em- Dečko je treščil z njim ob kamen, da odletel nazaj v vodo, toda na Tončkovem prstu — njegove desne škarje. Komaj jih je g0^ en'l in kri mu je kar lila. Rak pa se mu je ^ smejal iz vode, dasi brez enih Škarij. Saj toi, 0c*° zrastle nove, čeprav malo manjše. Nič za nemi^dar SG Je sPrav*Jaj0 ^ dežju, so postali raki He -l-ni 'n so ^ar sami *z jarka v travo, če ^ ^1.tn je Pa Tonček ponujal v vodo palico, na ka-je ?.e navezal nekaj črvov. Po šest hkratu se jih in za preklo, da jih je samo dvigal iz vode Soln l6Sa* v vedro. Neumneži! Hitro je bila posoda °kr 5 ln zve^er j° sedela vsa Pintarčkova družina W°^ s^*ede z raki. Dosti mesa ni na živalci, a Ma je> je zelo okusno. Saj jih je znala mati Hjav . a dobro pripraviti in jim z različno zele-'tierf 1Zk°*j®at* okus. In kako se je zdelo Tončku ‘Sai +”°.’ *<0 ga °^e Potrepljal po rami, rekoč: 1 je kar na čelu pisano, da si Mihov sin!...” PA STISKI ZVONOVI PRAV MILO POJO... Oni predpust, ko je Tonček sedel v drugem razredu, so v Potoku zopet izgubili dvoje pridnih rok. Kastelčev Lojze, kovač na Stiškem polju, je prišel po Ančko, da si z njo ustvari nov dom. Tonček in Neža sta gledala izza materinega hrbta, ko so križali svojo hčerko. Ančka je klečala na hišnem pragu in na ves glas ihtela, še Tončku, ki je bil fant, se je storilo milo. No, pa saj so si vsi — še oče — brisali solze. Menda edino Janez, trda dolenjska trma, ne bi dobil mokrih oči. A ta je tistikrat v Ljubljani služil vojake. O, Tonček je imel rad svojo sestro Anko in ji je včasih iz same ljubezni mimogrede razdrl kite. Zdaj je ne bo več v Potoku... Za žensko de- lo je poleg matere, petnajstletne Ivane in Neže ostala Micka, ki je dosti starejša od Ančke, a bo še kar obsedela na domu. “Ta naj bi šla zdoma, ta!” si je mislil Tonček. Pa ne, da bi je ne imel rad. Toda z Ančko se je vseeno najbolj razumel. “Bog ti daj sveti žegen božji in srečno streho nad glavo!” “Amen!” je zahlipalo dekle in objelo mater. “Pa odpustite, kar sem vam delala skrbi! — Z Bogom, oče!1” “Delaj še možu tako veselje, kakor si ga nam!” je bil mlinar Miha ganjen. Nato sta z materjo poškropila hčer z blagoslovljeno vodo. Na vozu z balo se je med glasnim vriskanjem oglasila harmonika. Ančka je sedla k vozniku in se odpeljala s potoške domačije. Med solzami je gledala na svoj ljubi domek, dokler ni izginil med zelenjem.-------------- Potem je imel Tonček hišo več, kjer je delal obiske. Pri Pajkovih na Viru, kamor se je primožila Franca, je že pela zibelka svojo prelepo pesem: “Aja tutaja, aja tutaja!...” Debeluška se je drla v njej za tri. še Tonček jo je pomagal ujčkati, kadar je bil pri Franci. Toda fantu se je zdelo, da sestra ni preveč srečna.. . Vse bolj všeč mu je bilo na Polju v kovačiji. Lojze se mu je takoj prikupil. Že zato, ker je vihtel težko kladivo, kot bi bilo leseno. “Plenk, plenk, plenk, plenk...” je odmevalo daleč. Iskre so letele na vse strani, da je bilo veselje. In kadar je pognal meh, je na ognjišču zažarelo kot v samem peklu. Kar cvrčalo je. “Ko bi ne bil tak pritlikavec, bi te vzel vajenca,” se je smejal Lojze malemu Tonetu, ki Jc hotel vse videti in povsod poprijeti. “Meh pa le znam goniti,” se je postavljal d°' ček. “To pa to! A kladivo ne bi samo tolklo P° nakovalu.. . ” Tonček mu je moral verjeti, da je premajhen in prešibak za kovača. Veselje pa je imel ter )e marsikako malenkost v kovačiji že znal prije^ od prave strani. Vendar je upal, da se bo še pre' cej potegnil, in tudi moč mu bo z žganci in zelje*** polagoma prišla v mišice.. . BELOKRANJEC VIDETIČ ga je polomil NJEGOVO POLNO IME JE MARTIN VIDETIČ in je doma iz Dragomlje vasi. Živi v Kanadi sredi drugih Slovencev, toda po 30 letih je šel na obisk v domovino, odkoder se je vrnil v Kanado. Nerodno je pa bilo, da so kmalu po Martinovi vrnitvi dobili po pošti iz Bele Krajine Slovenci v Kanadi “Dolenjski list” iz Novega mesta in v njem brali naslednji dopis iz Dragomlje vasi: MED MNOGIMI BELOKRANJCI, ki so se letos vrnili iz tujine, je tudi Martin Videtič iz Drago mlje vasi. Že več kot trideset let je minilo, odkar je Videtič zapustil rodno grudo in odšel v tujino, v kanadske gozdove. Pozneje se je zaposlil kot, rudar. Delal je globoko pod zemljo. Ostal je rudar in še dandanes odhaja v črno jamo. Martin, ki se je po tolikih letih zopet vrnil, nam je pripovedoval: “Ko sem prišel v Kanado, sem najprej odšel v pragozd. Tu se je pričelo pravo trpljenje za vsakdajni kruh. Prelil sem mnogo znoja. Če sem se hotel za hip odahniti, se je takoj oglasil nadzornik; Delaj! Sicer pa na tvojo mesto čaka še sto drugih! — Da za dnem, noč za nočjo, so divje zveri prežale na nas. Raztrgale bi nas, če ne bi imeli ljudi, ki so bili oboroženi... Prva leta je bil slab zaslužek... Ko sem zdaj spet v domovini, jo občudujen1. Občudujem avtomobilsko cesto, tovarne, nova na* selja... Zdi se mi, kakor da sanjam. To ni veC tista domovina, ki sem jo zapustil pred trideseti' mi leti. V Kanadi je precej Slovencev, ki so b"1 tu med vojno belogardisti in izdajavci. PripoVe" dovali so, kako v domovini preganjajo verne ki‘lS" tjane, kako jih mučijo, kako so pregnali tudi nj**1 in kako slabo je tukaj; mislili so, da se nam b0' do s tem prikupili. Dosegli so prav nasprotnO’ Vedeli smo, da so izdajavci svoje domovine, da s° sovražniki svoje grude in zato jih obsojamo. Me<* nami nimajo nobene veljave. Jaz sem se tu trd**0 prepričal, da ne preganjate kristjanov, da ne T°' šite cerkva, da imajo vsi državljani popolnoma svobodo veroizpovedi. Ne samo to! Spoznal sel*1' da so moji sorojaki srečni v domovini...” In še marsikaj je pripovedoval Martin. Knialu se bo vrnil v Kanado. Vsi Belokranjci, zlasti P® vaščani Dragomlje vasi, mu želimo srečno pot! 'Jože Škof Ubogi Martin zdaj v Kanadi nima miru. Hll‘ dobni rojaki mu kažejo dopis iz Dragomlje vas* in ga sprašujejo, zakaj ni ostal v Beli krajini, k® je tam vse tako občudovanja vredno. Zakaj se r neki vrnil v Kanado, kjer toliko trpi? Martin ne ve odgovora, pa tudi ne ve, če se jezil na rojake v Kanadi, na rojaka Jožefa Škofa, na rojake iz Dragomlje vasi, ki so Kana**' čanom postregli s prijazno pošto — ali pa sam **a' se. Izbire za jezo mu torej ne manjka. Če js Kanadi količkaj bolj moder, kot je bil doma, b° morda le pravo pogodil. M. Oppelt NAŠI ABORIGENI -prvotni Avstralci Ribiči bič vrR?DFN 0MEMBE JE ABORIGEN kot ri-rod ■ ' ŽrnC' Se smejej° belcem, češ kako ne- lov]ni ?° Pri ribolovu. Oni sami uporabljajo za gu^Jenje r*b samo eno orodje: kopje! Nam se to ^rnke° m*s*’mo P1'* ribolovu najprej na ]{0 ^ejstvo pa je, da je aborigen pri ribolovu s sever”1 26,0 spreten in uren kot blisk. Ob obalan su yrne ^vstralije gredo aborigeni navadno do pa-sv0j V°d°’ t0 pa zel° po tihem, da ne bi izdali Pje 6 prisotnosti ribam. Do pasu v vodi drže ko-tren.^.ad ramo in potrpežljivo čakajo, ne da bi Plan ' Č en° Sam° mišic0' Ko Pride riba na oko, e kopje v vodo kot blisk — riba je zadeta. rež , ** rekah si pomagajo z jezovi. Zajezijo nam-vPad manJš> t°k in počakajo na oseko. Ko voda e' ostanejo ribe v blatu in so lahek plen. Kako lovijo želve. taru^°*eg rib so aborigeni volkovi na želve (tar-kostn'' Želve pri Torresovi ožini dosežejo veli-so »«, Poldrugega metra in težo do 500 kg. To ~Veda morske želve. •f>vi ‘la naš kameni človek te želve lec Bog ve> kako in kdaj je naš prvotni Avstra-“Seg ?)t°vil» da živi vrsta rib, ki se jim pravi že]Vj8 e sucker fish. Tudi ta ima zelo rada vanijn° meso, zato je neprestano na preži za žel-ila n*. ^ S' Je zna* aborigen podjarmiti to ribo. atnesto njega in zanj — lovi želve, p,.; °sebnost te ribe sesalke je, da ima na glavi °bior-aV°’ nakak obroč, ki je znotraj votel. S tern ‘vacu6111, S° •1'^)a na želvin hrbet, nastane bet ^ ^'e r‘*)a Prilepljena na želvin hrže,,' Casih tako močno, da je potrebna zdru- žei . l"0^' dveh ljudi, da tako ribo oddtrgajo od 'ne črepinje. pa aborigen prisili ribo, da lovi želve J ln ne zase? je ,^a,*prej mora seveda uloviti ribo sesalko. To V2„ °s*;' bolj preprosto, kot si morda mislimo. e Prazno črepinjo želve in jo na vi-vi vleče po morju iz čolna. V kratkem bo na črepinjo prilepljenih več rib sesalk, kot bi si upali neizkušeni ljudje pričakovati. Aborigen jih odtrga od praznih črepinj, jim naveže vrvi na repe in jih spusti nazaj v morje. Sesalke si kmalu najdejo želv, ki niso le prazne črepinje — in vrv jih potegne v čoln. Želvino meso je zelo dobro in okusno, mogoče nekoliko trdo, toda če ga skuhaš v atomskem loncu, se jako zmehča. Juha iz tega mesa velja za jako imenitno. “Trackers” — sledarji Aborigeni so poznani kot verjetno najboljši “trackers”. To se pravi, spoznajo se zelo dobro na sledove in jih znajo razbrati; raztolmačiti. V filmih smo večkrat videli ameriške rdečekožee, ki veljajo za najboljše sledarje. Toda treba je upoštevati, da so oni živeli v veliko boljših okoliščinah kot naši črnci. Imeli so travnike in gozdove, naši aborigeni pa imajo popolnoma drugačen teren. In vendar imajo izreden dar za spoznavanje sledov. Tako izreden, da ga nekateri belci smatrajo za nekaj več kot naravno reč. Treba je vedeti, da se je aborigen vadil v tej znanosti od mladih let, ker je vsa njegova eksistenca odvisela od tega, kako spretno bo znal odkrivati sledove raznih živali v deželi, ki je včasih prava puščava in divjačine malo. Le tako razumemo, kako more črnec opaziti sled, ki je belec niti z mikroskopom ne vidi. Pa ne samo to. More tudi povedati, kako stara je sled in če je od živali ali človeka. In če je od človeka, bo aborigen vedel povedati, kako velik je tisti človek, koliko tehta, da ima krive noge ali izpostavljena kolena. Z eno besedo, povedal ti bo o onem človeku reči, ki jih niti malo ne slutiš ali si jih ce- lo predstavljati ne moreš. Zato ima naša policija v službi lepo število črncev, ki so s svojo prirojeno spretnostjo odkrili marsikakega kriminalca, o katerem se policiji niti sanjalo ni, da bi utegnil biti to. (Pride še.) KJE STA? KDO MORE POVEDATI? IVAN SVENT je pred leti živel v St. Alban-su, Vic. Po njem sprašujeta: Jožef Rednak, 101 Ellsworth St., Bridgeport 5, Conn., USA. In Ivan Rednak, Orlova 8, Ljubljana. LEO ROBAR je prišel v Avstralijo pred 3 leti, doma je v Žabjeku pri Slovenski Bistrici. Dobil je delo pri železnici, potem ni bilo več glasu od nejega. Starši se boje, da se je ponesrečil. Poročilo o njem prosi: Jakob Robar, 156 Adelaide St., St. Mary’s, N,S.W. n Iz Slovenske \_/ Duhovniške Pisarne Službe božje: Sydney Nedelja 19. marca (tretja v mesecu): Leich-hardt, sv. Jožef — ravno na njegov godi' — ob 10:30, poprej spovedovanje. Nedelja 26. marca (četrta v mesecu, CVETNA) : St. Patrick, Sydney, ob 10:30 poprej spovedovanje za veliko noč. Sveti teden in velika noč. Veliki petek, 31. marca, ob 3. pop. v St. Patrick cerkvi križev pot, nato spovedovanje. Velika sobota, 1, aprila, ob 3. pop. istatom blagoslov jedil in spovedovanje. Spovedovanje tudi v St. Francis cerkvi, Pad-dington, po dogovoru ves veliki teden. Potrudite se, da opravite med tednom, ne odlašajte vsi na veliko nedeljo. Velika nedelja, 2. aprila: Velikonočna služba božja ob 10:30 v St. Patrick cerkvi, poprej spo vedovanje od 9. ure naprej. V I L L A W O O D Ker pade letos velika noč na prvo nedeljo v mesecu, ki je “vaša”, ne moremo imeti tisti dan službe božje. Zato jo bomo imeli na belo nedeljo, 9. aprila ob deseti uri. Povejte še drugim! Po veliki noči Wagga: v petek 17. marca postna pobožnost ob 7:30 zvečer v Presentation Conventu, spovedo* vanje. Podano bo oznanilo za soboto in nedeljo. Tumut: v ponedeljek zvečer 7:30 — 20. marc* — postana pobožnost in spovedovanje. V torek zjutraj 6:30 sv. maša. Snowy Mountains: River Čamp — 0’Hares —' Sue City: tod se bo mudil g. dr. Mikula v dneh od 21 — 24. marca. Cooma: v petek 24. marca ob 7 zvečer postna pobožnost in spovedovanje, v soboto zjutraj sV-maša ob 7. Hamilton — New Castle: v nedeljo (cvetna!) 26. marca sv. maša ob 12. v Hamiltonu, spoved0' vanje od 11. naprej. B R I S B A N E Veliki petek ob 6. pop. postna pobožnost i” spovedovanje v St. Mary’s cerkvi kot navadno-Podano bo oznanilo za vse drugo, velikonočna m8" ša za Slovence bo pa v nedeljo ob 10. ROMANJE V FAIRFIELD — PRAV LEPO Bil je spet prijazen dan z lepim vremenoiiii namreč v nedeljo 26. februarja. Za križev pot in litanije z blagoslovom se je zbralo nad 100 ljudi-Molitve in petje prav zadovoljivo. Hvala vsei»: Nekaj zelo ljubeznivih uric v “vinogradu Twrdyjeve družine bo ostalo vsem v hvaležnem spominu. Marsikdo je rekel glede vsega sporeda v cerkvi in na sestanku: Pa smo spet enkrat b>l‘ “kot doma”! Iskrena hvala Twrdyjevim in Klobasovim 111 vsem, ki ste ste pomagali, da smo se tako prijetno imeli. Bog obilno povrni. Bomo videli, če se je kaj “ujelo” v kamero fotografom. Če se je> bo prinesla prihodnja številka. In bo tudi povedala, kam bomo poromal' v maju za šmarnice. Bela nedelja, 9. aprila, druga v mesecu: St. Patrick ob 10:30. Nedelja 16. aprila (tretja v mesecu): Leich-bardt, sv. Jožef, ob 10:30, poprej spovedovanje. Drugi kraji VVollongong, Canberro in Albury bo dr. Mi kula obvestil pismeno, ker jih bo obiskal pred izidom te številke MISLI. M M M M M ♦,* M M »*M »4 M «4 M M M ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦•♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦* ♦♦♦♦♦♦ ♦*♦♦ PRAV VESELO ALELUJO VSEM SLOVENCEM V AVSTRALIJI VOŠČIJO SLOVENSKI DUHOVNIKI :: ♦ ♦ :: Dr. Ivan Mikula P. Bernard Ambroži*’- P. Bazilij Valentin *,♦ ♦,* ♦.* M *,♦ M M M ♦.* M M M M *,♦ M ♦* ♦,» ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦♦« ♦♦♦• ♦♦ ♦« •♦♦♦♦♦♦♦«• *• •• • ♦♦ ^iše o sebi sydncyski kardinal Eminenca Gilroy KAKO, DA SEM POSTAL ? iii. Našo pozornost je pritegnila la- ki se je počasi premikala in bila živo raz-tijena z vencem zelenih luči. Poseben znak na lik^ ^ velik rdeč križ. Bila je živ dokaz, ko- 0 ran je strašna bitka vsekala. Ko sem zamiš-s .S^rme* v sijajno, pa tako turobno sliko pred . OJ. me je obšla močna zavest, kako malo ob- 1 ima človek nad svojim zemeljskim življe-de6ni .^a onstran te bolniška ladje so bili driT'' 'n deset tisoči mož postavljeni drug proti Semu s sovražnim namenom. Nikoli se niso po- ler *’ nikoli jim niti na misel ni prišlo, da bi že-s 1 drug drugemu kaj hudega. Toda glejte, zdaj Vsak po najboljših močeh napenja, da bi s po-^ Jo najnovejših tehničnih sredstev ne samo drug del'^emU ^r(^° ponagajali in si med seboj priza- 1 kar največjo škodo. Ne samo to — gre jim avnost za medsebojno uničenje. , Nesmisel tega blaznega početja mi je ledenila .. v žilah. In vendar — je že tako na svetu, da nikdar ne ve, kdaj ga bodo poklicali na po-n° medsebojno klanje. Ali ni torej edino pa-j rno, da se vsaj na večnost skrbno pripravi, ko na sve^u tako negotova? Ta zavest me je s a živo kot nikoli do tiste ure. 0^k^aslednje tri tedne smo izmenjaje plovili med j. °m Inibros in Gallipolijem. Nato so nas posla-Vj^.azaj v Aleksandrijo. Ladjo smo oskrbeli z no-*>ies Za^ogami in odplovili v London. Ostali smo ^ai^6c dni, odpluli v Durban v Južni Afriki, od I*a spet domov v Avstralijo. Pust i,0ma sem našel nepričakovan položaj. Moj do-za nedoločen čas” so preklicali in moral sein v v službo k pošti in telegrafu. Poslali so me inik es*"ece Lismore v N.S.W. Lismoro je med naj-avnejšimi kraji v Avstraliji. Služba mi je nad tie U^aJala, prilike za napredovanje so bile ugod- ?-ivlj “služb enci v uradu prijetni tovariši, pogoji za ^ enje v mestu kakor nalašč. Kmalu po prilso-(|a()V lismore sem praznoval svoj dvajseti rojstni ](rj^^azmišljanje ob pogledu na ladjo Rdečega v Dardanelah je rodilo svoj sad: vsak teden biti zakramente, vsako jutro bom skušal pr> sveti maši, pa tudi sv. obhajilo vsaj tu pa tam še med tednom. Tak je bil sklep in tega sem se resno oprijel. Vsako soboto sem romal v spovednico stolnega župnika v Lismoru, ki je bil obenem generalni vikar škofije. Ko se je to godilo že nekaj mesecev, me je menda spovednik že po glasu poznal. Neki večer po dani odvezi me je nagovoril: “Ste to vi, Mr. Gilroy?” Ko sem pritrdil, mi je njegovo naslednje vprašanje popolnoma sapo zaprlo: “Ali ste kdaj mislili na to, da bi postali duhovnik?” Pomislil sem malo in končno izjecljal: “Da, toda vse take misli sem sproti zavračal.” “Zakaj?” “Čutim se popolnoma nesposobnega in nevrednega.” “Nihče ni vreden, pa Bog vendar kliče mnoge v to službo. Kar se tiče sposobnosti, se pa človek v semenišču primerno pripravi in izuči.” “Moj oče je preprost delavec, kako naj plačuje zame šolanje v semenišču?” “Na zunaj se mi zdi, da imate poklic. Na znotraj se poznate le vi. Finančne zadeve bi se dale urediti. Če bi želeli več o tem govoriti, pridite na obisk v župnišče.” Nisem dolgo razmišljal. Zares sem čutil, da bi me nobena reč bolj ne veselila, kot če bi mogel vse življenje posvetiti Bogu. Če mislijo, da bi se mogel usposobiti za duhovnika, kaj hočem več? Ko sem to misel pozneje izrekel pred možem, ki ga smatram za svojega največjega dobrotnika, me je predstavil škofu, češ da sem voljan iti v semenišče. (Konec prih.) NADŠKOF DR. MANNIX v Melbournu je 4. marca praznoval svoj 97. rojstni dan. Kljub svoji izredno visoki starosti še vedno trdno drži vajeti obširne nadškofije v krepkih rokah. Zanimivo je, da ima ta škofija v 113 letih obstanka šele tretjega škofa, oziroma nadškofa. Prvi je vladal 38 let, drugi 31, dr. Mannixu pa poteka že 44 leto. “IMMIGRATION SUNDAY” so zopet letos praznovali 2G.2 po vseh katoliških cerkvah v Avstraliji. Vernike so s prižnic spet opozorili na pomen imigracije in delež, ki naj ga ima pri tem Cerkev z vsemi svojimi člani. Minister za imigracijo, g. Downer, je ob tej priložnosti podal lepo izjavo z zahvalo katoličanom za krasno sodelovanje. V njej pravi med drugim: “čutim globoko hvaležnost do katoliške cerkve, ki s svojo vsakoletno imigracijsko nedeljo opozarja na potrebo pomoči imigrantom in uči tolerantnost, potrpežljivost in vzbuja novo upanje.” ESTERINA KNJIGA v sv. pismu starega zakona Knjiga se imenuje po glavni osebi, o kateri govori. Estero, rejenko Juda Mardoheja, je povzdignil Kserks I. v perzijsko kraljico. S svojim vplivom na dvoru je Estera z Mardohe-jevo pomočjo rešila Izraelce, ki jih je dvornik Aman nameraval umoriti. BILO JE V DNEH KRALJA ASUERJA, tistega Asuerja, ki je kraljeval od Indije do Etiopije nad 127 pokrajinami. Tiste dni, do je kralj Asuer sedel na prestolu svojega kraljestva v prestolnici Suzi, je v tretjem letu svojega kraljevanja napravil vsem svojim knezom in uradnikom gostijo, na kateri so bili pri njem vojni poveljniki Perzov in Medijcev s plemiči in pokrajinskimi poglavarji. Pri tem je kazal bogastvo svojega kraljevega veličastva in čudovit sijaj svoje veličine, mnogo časa, do sto osemdeset dni. Ko so minuli ti dnevi, je kralj napravil vsemu ljudstvu, kar ga je bilo v prestolnici Suzi, od največjega do najmanjšega, gostijo za sedem dni na dvorišču ob vrtu pri kraljevi palači. Zavese iz bele bombaževine in vijoličastega škrlata so bile pripete z vrvicami iz bele tenčice in rdečega škrlata na srebrnih obročkih in na marmornih stebrih. Na tleh, ki so bila iz alabastra, belega marmorja, bi-serovine in pisanega marmorja, so bili zlati in srebrni blazinjaki. Pijača se je dajala v zlatih posodah vsaka posoda je bila od druge različna. Kraljevega vina je bilo po kraljevi darežljivosti obilno. Pili so po odredbi, da nikogar ne smejo siliti, zakaj tako je naročil kralj vsem upraviteljem svoje hiše, naj store vsakemu po volji. Kraljica Vasti zavržena Tudi kraljica Vasti je napravila gostijo ženam v kraljevski palači kralja Asuerja. Sedmi dan, ko je bil kralj od vina dobre volje, je ukazal sedmim dvornikom, ki so imeli službo pred kraljem, naj privedejo kraljico Vasti s kraljevsko krono pred kralja, da bi pokazal ljudstvu in knezom nje lepoto; zakaj bila je lepe postave. A kraljica Vasti ni hotela priti na kraljevo povelje, ki ga je po dvor-nikih sporočil. Zato se je kralj zelo razsrdil in togota njegove jeze se je v njem razvnela. Tedaj je kralj vprašal modre, ki so poznali pretekle čase — sedem perzijskih in sedem medijskih knezov, ki so smeli prihajati h kralju brez po- ziva in imeli prve sedeže v kraljestvu: “Kaj je po zakonu storiti s kraljico Vasti, keI ni izvršila povelja kralja Asuerja, ki ga je sporočil po dvornikih?” Odgovoril je Mamuhan pred kraljem in pr®1^ knezi: “Ne samo pred kraljem se je pregrešila kralji' ca Vasti, ampak tudi zoper vse kneze in vsa ljud stva, ki so v vseh pokrajinah kralja Asuerja. Z®" kaj kraljičino dejanje se bo razneslo med vse ze-ne, tako da bodo prezirale svoje može, ko se b° govorilo: Kralj Asuer je ukazal, naj privedejo kra-ljico Vasti predenj, pa ni prišla. Od danes bodo perzijske in medijske kneginje, ki so slišale o kra'" jičinem dejanju, to omenjale vsem kraljevim knezom; tako bo dovolj preziranja in jeze. če je kralju všeč, naj izda nespremenljivo naredbo, kj se naj zapiše v zakonik Perzov in Medijcev: Vasti ne sme več priti pred kralja Asuerja in kralj n®J da njeno kraljevsko dostojanstvo njeni tovarišici« ki je boljša kakor ona. Ko se bo razglasila kr»' jevska odredba, bodo vse žene spoštovale svoje m«' že, od najvišjega do najnižjega.” Všeč je bil ta predlog kralju in knezom 1,1 kralj je storil po Mamuhanovem nasvetu. Poslal }e pisma v vse kraljeve pokrajine in sicer v vsak0 pokrajino v njeni pisavi in vsakemu ljudstvu v njegovem jeziku: “Vsak mož naj bo gospod v sVO’ ji hiši in naj govori v jeziku svojega ljudstva.” Estera postane kraljica Ko se je po teh dogodkih polegla jeza kralj® Asuerja, se je spomnil Vasti in tega, kar je stori' la in kar se je sklenilo zoper njo. Tedaj so predlagali kraljevi dvorniki, ki so mu stregli: “Naj se poiščejo za kralja mladenke, devic3 lepe postave. Kralj naj postavi poverjenike v vseh pokrajinah svojega kraljestva, da zberejo vse mladenke, device lepe postave, v prestolnico Suzo, v žensko hišo pod nadzorstvom dvornika Egeja, varuha žen; potem naj se jim da vse, kar potrebujejo za nego lepote. Mladenka, ki bo kralju vš«#| naj bo kraljica namesto Vasti.” Predlog je bil kralju všeč in je storil tako. V prestolnici Suzi je živel Jud po imenu Mar' dohej. Bil je izgnanec iz Jeruzalema z ujetniki, kj so bili izgnani z Judovim kraljem Jehonijem, k1 jih je odpeljal v ujetništvo babilonski kralj Nabil' hodonozor. Ta (Mardohej) je bil rednik Edise, t® je Estere (to je bilo njeno perzijsko ime), hčere svojega strica, ker ni imela več očeta ne matere-Mladenka je bila lepe postave in ljubkega obraz®' Ko sta ji umrla oče in mati, jo je Mardohej vzel za hčer. Dalje str. 89 Ewalj Kampuš na tuji grudi g “ČLOVEK NAJDE LEPOTO narave in veje v tujem svetu le v toliko, v kolikor nosi °b°je s seboj.” Tako je zapisal Elnerson in je res tako. Ne bo pak, če ob njegovih besedah pomislimo nase. , radi pogodrnjamo: Nič ni tako v Av- li k' k0*' doma. Vse je drugače, vse je narobe, 11 * ®°g> kako suhoparno! ka' ^se^no sem rnnenje, da le ni tako napačno tu cev S8m PrePr*®an> ^om našel mnogo bral- . v’ ki se z mojim mnenjem strinjajo. Ne, ni vse ako zanič! v Seveda, geološki sestav te zemlje je res dru-dar6” ve^a 0 klimatskih rezmerah. Ven-Je božja roka tudi avstralski prirodi vtisnila sikatero lepoto. Ali nismo prinesli s seboj nič 0 ranje možnosti, da bi take lepote odkrili? . Nenadno srečanje z znancem, ki se ne more tak 8 * ^U’ m* "*e Pogna^° živce kvišku: Nič ni °> kot doma, ni onih dišečih senčnih smrekovih p ov. iz katerih smo dobivali božična drevesca. kjefSOt* samo suha trava in vročina nad njo. Ni-°nih belih cest, sploh ni nič kot pri nas.. . sem ga prekinil in ga podražil: Tudi ne onih prašnih cest, kot na primer od V anja do Maribora, ki se na nji pod kolesi to-k0 . avtomobilov dela umetna megla, osebnih tr-mnogo. Je kar prav, prijatelj, da tu ni vse P^aš ^oma> zakaj če bi bilo, bi imeli poleg 0 S",h cest še vsega drugega peklenščka, tudi Jeno svobodo in prazno mošnjo...” SH- Toda bodimo resni. Tukajšnje živalstvo in ra-SaiT • ° kajpada drugačno, toda po svoje jako j-ev. rniv°. ee se hočemo posvetiti študiranju teh Poln fIain '30 niarsikak dosedaj .pust večer postal cVet .Zlv^enJa *n kratkočasja. Ali pa v času, ko Hi0r divje ovetlice! Vsak malce izkušen fotograf a najti polno vrednega, da si vzame pod svojo naeicno lečo. Ce]e ^ar'se tiče iglastih gozdov, najdemo lahko ){o nasade borovcev na umetnih plantažah v ta-,nih State Forests — državnih pogozdovalnih • Namen teh je, da se prepreči erozija laliui6’ *n za uporabo lesa bodisi za izdelovanje žjjo 2abojev bodisi papirja ali lesne volne. Slu- kakšno slovenščino pišejo njegovi učenci, ko da pisati naloge. Bom nekaj tega izpisal — Redniku se pa to pot ne bo treba bati, da bi še skrat” kaj poonegavil... Učenci so torej dobili nalogo, da opišejo, ka-na je jesen. Učenec Miha Tulibackij je napisal tako: ^ Ku je bla jezen, so na naši češpi zrasli slat-varejhi, zato ku češpa nej bla češpa ampak v°reh, pa smo jej vselih rekli češpa, zatu ku je ycasih tam rasla češpa jn šele ku se je pasušila iž nje zrasu voreh. , Za ano rejč pa jezen nej dobra, zatu ku tar-at zašne šula. Te sm se pa jest zmeraj bav ^ukr une unga križe, če sm le mogu, sm jo pa-av v huosto namejsti v šulo. Tu se reče zdej, u hodim k vučiteljni, ne dejlam več tega, zatu ku ^ ^el pameten, še bel pa ztu, ku se ga bajim. ucitelc se pa nisem bav, čeglih su ble žleht. Vej-e tista ta mala je bla sitna, kukr tistu ku se **a smej zapisat. Palco je jimejla, za vušesa je eJkla in za ta slatke. Jest sm biv močan bel ku 0,*a> pa kaj pomaga, ku je jimejla ona komando. Ankrat sm hlečev in držev hlavo na tleh, ona ••e z ano palco toukla pa tismi, ku se sedi. Pa ekaj vad straha nekaj pa vad jeze, sm se biv an . •u zadrv in zapiskav. Razret se je smejav, ona Pa toukla, toukla jn toukla. Mene je na vse "nJe zagrabla strašna jeza taku, da sm ustov, ,r’n'u vučitelco jn jo vrgu v kot. Jokala je jn *a po vučitelna. Ta je preči vidu kaj je in je V: Fant, vad zdej naprej boš muj, če boš pa ttiene vrgu v kot, boš pa vad žendarju. Taku kar naankrat pršu v ta viši razret. S gaspudam vučitelam sva pa prjatla. Pa base ga bel, čeglih ne taku kukr vučitelce in ^®6lih malu touče. Tuti v hosto ne hodim več jn lr», da je jezen res an lep tetni čas. še mojmi 01 se dopade, zatu ku tarkat vinu hrstijo, on Pa kar naprej žejn. Pravi da zmirej Boga pro-’ da bi ratalu murje vinu jn da bi se on spre- menu v ano veliku ribo, da bi lahku zmerej in veliku piv. Prej ku naredim ta zadnjo piko, morem pa še liekej povejdat. Lejtašnjo jezen sem hudu zado-voln. Tega je pa uržeh moje stara mama, ku je pred enim mejscem vnirla. Pa ne zatu ku je vmrla, sej je bla dobra jn mi je zmerej dala kešfi cukrček za lizat. Vejste, tarkat ku je biv pagreb, je bržu tud nejn brat, muj ta stari stric tam iz Bozne in Tersegavine vad nekot. Če sm prav za-stopu, je tu tam pr Trsti al pa na Štajerskem. Ta stric, ki nič ne pije al pa samu en malu, je šev v šulo prašet, kakšn de sm jn vučitelj je reku, da fajn. Debelu se je zlagav, pa nič ne zamerim, še fejst se mi zdi jn trici se je mende tud fejst zdejlu, zatu ku je reku: Fant, ku bu zašela druga jezen, boš šou pa z mana. Nič ga nisem prašev, kam jn kaj bom dejlav, sej stric je vad sile kunšten jn ima marskašno za ušesi. Zatu vem, da bo gledov, da bo dobro za me. Bozno bom vidu in Hersagavino in Trst jn Štajersku, pa šif bom vidu jn tistga gaspuda, ku šif al barko, kukr se reče pa slavensku, regira taku, da kadi spret j n zat gre pa naprej, dakar se ne ustavi. Tu bo lušnu drugo jezen! Zdej pa skančam in se padpišem. — Miha Tulibackij. ♦ •• *♦ ♦ ♦ ♦♦ ♦♦♦♦ ♦♦♦♦ ♦♦♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ *'♦ ♦> ♦*« ♦*« ♦> ♦> ♦*«« ft Slovensko društvo Sydney I t,t S 8 l.t t.t 8 8 :: 8 8 It 1:! :: vabi na TRADICIONALNO VELIKONOČNO ZABAVO Velikonočni ponedeljek 3. aprila ob 6. zvečer PADDINGTON TOWN HALL, Oxford St. Ples, prosta zabava, srečolov (Pijačo prinesite s seboj.) Prispevek pri vratih: gospodje 10/-dame 5/- VSI DOBRODOŠLI! člani prosti s ♦ ♦,* V M ♦.* *,*♦.* ».♦ ♦.* *,♦ M #,♦ M * •♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ *♦ ♦♦ ♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ *♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ *’♦ *' Z A D E T-0 ALI ZGREŠENO? V svoji dolgi oceni letošnjega ZBORNIKA v Ameriški Domovini je zapisal Karel Mauser: “V poglavju Izseljenski letopis je prvi p. Bernard Ambrožič s svojim slikovitim jezikom in svojo fino satiro: Mnenja o Avstraliji in njenih Slovencih." Tako je torej njegovo mnenje o “Mnenjih”. Pa to sem prepisal le zato, da znova opozirim na PRIJAZNO VABILO, ki ga je prinesla naša februarska številka na strani 44. Pa ga spet preberite in-----------???? Bass Hill. — Pred kratkim sem čital knjigo TONČE S SLOMA. Bral sem jo na vlaku in se tako zatopil vanjo, da sem se predaleč zapeljal. To se mi drugače nikoli ne zgodi. Na koncu knjige je zapisano, da bo ta ali oni rekel: povest je dolgočasna in v njej ni nič zanimivega. Jaz pa to knjigo prav obratno presojam. Čital sem že mnogo knjig, ki res niso imele nič kaj zanimivega v sebi, ta se mi je pa zelo dopadla. Je pač tako, da se nekaterim dopade ta knjiga, drugemu pa druga. Saj tudi ta knjiga jako zanimivo opisuje, kako imajo razni ljudje tako mišljenje in nazore, kak drug pa vse pojmuje drugače. In kako neki ljudje mirno prenašajo gorje in trpljenje, kako nekateri hrepene po sreči in časti, pa ne v pravem smislu. Res je knjiga lepa za vsakega, ki si želi dobrega branja. — Mirko Rakušček. Fairfield We«t. — Zopet se je znašla zdeve-tozvižena fižolova luščina za naše prelepe MISLI in jo pošiljam v SKLAD. List je res vreden vse podpore. Ker ne poznam* ne Špelce ne Vampca, se ne bom spuščal z njima v prepire, namesto tega pa prosim urednika, da bi priobčil mojo zahvalo vsem, ki so me obiskali, ko sem bil “na hrbtu”. Zdaj sem zopet na nogah in veselo žvižgam. Tudi pojem in si pomagam z nogama, kakor da nista leseni, ampak moji lastni. Hvala Bogu za vse. Sedaj končam in pozdravljam vse čitalce lepih MISLI. — Devetovižnik Polde Slokar. Fairy Meadow. — Ob spominih na lepe sončne dneve v oktobru 1951, ki so snovali življenje našemu priljubljenemu listu MISLI, "naj izrečem v tem letu desetletnice iskrene čestitke. V tistem mesecu je bilo, ko potrka nekdo na vrta našega doma in, ko odprem, stoji pred mano naš bivši dušni pastir v Miinchenu na Bavarskem. Neznansko presenečen vprašam: Odkod pa Vi in kam? Odgovor: Dober dan sem vam prišel voščit. Bil je seveda p. Beno Korbič. Ko se začnemo razgo-varjati v hiši, nam je nekoliko očrtal, kaj je nujno potrebno storiti, da rojake v tej novi domivini socialno in versko povežemo: začeti je treba z izdajanjem lastnega glasila... Po mnogih naporih Od leve na desno: Franc Žičkar, Olga Žičkar> P. Beno Korbič, Polda Heric, Stanko Heric sta p.p. Beno in Klavdij uspela. Kar se tiče im®' na MISLI, se mi zdi, da je bilo rečeno, da se je zbralo v kuhinji neke slovenske družine samo Pe^ oseb in v tisti kuhinji so skuhali !istu ime. l'”e so torej imeli, nič napačno ime, ali s tem je b*j® še malo doseženega. Treba je bilo dela in poni<>cl' Rojaki razkropljeni po novi domovini, da drug' 28 drugega ni vedel. l’o bridki in trnjevi poti je bil* treba zbirati imena in naslove. Toda pregovo* pravi: Korajža velja, pa čeprav pot obliva obraze; List se je dal ljudem spoznati in se priljubil, •’* odjiehal, pač pa zelo napredoval. Za veliko zbol.1' šanje in redno izhajanje se imamo seveda v noj’ večji meri zahvaliti sedanjemu uredniku in up«1]'" niku (... Ur.). Prilagam sliko iz tistih časov 111 pozdravljam. — Stanko Heric. VICTORIA Seddon. — Prav veseli smo poslanih mohof' skih knjig, lepa hvala. Imeli smo sicer prav “ dni neznosno vročino, ki nam je pobrala precej' s*^° mero volje do dela in branja. Vendar si vsaj večernih prostih urah privoščimo nekaj oddil a s knjigo v roki. Imel bi zdaj eno prošnjo. Rad bi ^fcdel za naslov Toneta Bratuža, ki je doma iz ove Gorice in je prišel v Avstralijo 1. 1952. Bi-je menda v Adelaidi, pa nisem mogel dobiti stikov z njim. Drugi, ki ga iščem, je pa Jože Ma-n iz Avč pri Gorici. Je tudi v Avstraliji in si-od 1. 1953. Tudi ta je bival svoj čas v Ade-,c«i. Hvaležen bom, če bom mogel dobiti naslove, r vem, da bo obema drago, če si zopet obudimo sPomine na težke dni, ki smo jih preživeli skupaj taboriščih Bagnoli in Marcatello na Laškem, ozdravlja vse rojake Janez Skočir, 24 Princes ht-> Seddon, Vic. ^tern AUSTRALIA Wundowie. — Nepopisno ste me, kot novega nai-očnika, razveselili z listom MISLI, ki prinaša P*av tako čtivo, kot si ga človek želi v tujini. 1 se mi, da je težko najti sličen list med naši- 01 * rojaki po svetu. Torej želim MISLIM, da bi nas še dolgo razveseljevale in napredovale. Z veseljem prilagam funt za SKLAD, pa še ^ če Bog da. Naj pa ob tej priliki izrečem tu-'skreno zahvalo za trud, ki ga ima z nami č.g. J"- Mikula. Kaj takega zmore le goreč dušni pas-’ ki ga nič ne ostraši, čeprav so njegove ov-Clce vsepovsod razkropljene. Obenem želim vsem *ojakorn zelo vesele velikonočne praznike in obilo £lrh°v. Najbolj pa tistim, ki so prišli z ladjo ^ASTLE FELICE v juniju 1958. Kje ste? — Tone e*nik, p. o. Wundovvie, W.A. S^EENSLAND Rrisbane. — Slovenski večer, ki ga je prire-Pevski zbor II. febr., je lepo uspel. Dohodek: _20-10-0. Cerkveni zastavi sta zdaj plačani, raču- 1 bodo objavljeni pozneje. — Pevski zbor ima *'aeitu prireditev zopet za soboto po veliki noči • aprila). Dobiček je namenjen za nabavo šol-. knjig dijaku Borisu Vuga, »inu pokojnega Ci-a> ki je bil prvi organizator družabnih večerov tukajšnjimi rojaki. Vstopnice: gospodje 25 •> dame 10. Vsi lepo vabljeni;1 — Stanko Sivec. IZ MATIČNIH KNJIG NSW Krsti V PADDINGTONU sta na isti dan, 12. febr., prejeli krstno prerojenje dve srčkani deklici: Silvana Jolanda, prvorojenka Pavla Strgarja in Jolande, r. Venika. Botrovala sta Branko in Albina Kalc. Helena Marija, prvorojenka Antona Po- ropata in Bernarde r. Baša. Za botra sta bila An- ton Baša in Angela Tamtini. V SYDNEYU, St. Patrick, je isti dan postal otrok božji Andrej Ludvik, prvorojenec Ludvika Šmuca in Valtraude, r. Čerpeš. Botra tta bila Otmar Raner in Justina Sabolevski. V EARLWOODU je pri krstu dobila ime Marija Ana prvorojenka Ludvika Veliščka in Marije r. Kepa. V PETESHAMU so 11. febr. krstili prvorojenca, ki sta ga dobila Gildo Valčič in Marta r. Vrh. Ime mu je Davor Josip. V SYDNEYU, St. Patrick, je bila krščena 12. marca Slavica Marija, prvorojenka Ludvika Gaš-par in Marije r. Zamodič. Botrovala sta Franc in Terezija Matuš. V BELMORU pri sv. Jožefu je 2. marca oblila krstna voda Sandro Brigido, drugorojenko Danila Mariniča in Petronile r. Square. Za botro je bila Sonja Marinič. Vsem malim in njihovim staršem pi-isrečne čestitke! Poroke Iz Wollongonga sta prišla k poroki v Sydney Franc Javšovec, doma iz Stročje vasi v Prekmurju, in Ivanka Vučko, doma iz Ljutomera. Bilo je v nedeljo 19. febr. V Earlwoodu sta si pred ondotnim oltarjem obljubila zakonsko zvestobo Ivan Lajh iz Osjeka in Marija Černe iz Semiča. Bilo je 18. febr. Obema novima zakonskima paroma iskrtne čestitke. NOVE UGANKE K RIŽA N K A 1 12 3 4 6 T7 10 11 12 15 13 H 16 17 18 19 20 Vodoravno 1 slovenska gora 2 kraj v Beneški Sloveniji 9 soglasnik 10 velika delavnica 12 Kajfov tast 13 samoglasnik 14 predlog 16 da ali — — 17 “depozit” 20 spada k družini N v p 1 c n o breme moško ime lurška reka žensko ime teža blaga v zaboju, ko odšteješ težo zaboja (5 najkrajša črka 7 moralen 10 je ali — — Poročilo župnije Neka župnija je po novem letu podala poročilo, ki je bilo tako: “V naši župniji je bilo lani krščenih 77 otrok, 45 dečkov in 32 deklic. Birmancev je bilo 63 — 27 dečkov in 36 deklic. Prvoobhajancev smo imeli 49 — 20 dečkov in 29 deklic. Porok je' bilo 24 — 24 ženinov in 24 nevest. Mrličev smo pokopali 17 — 9 moških in 8 žensk.” Kaj bi lahko poročevalec v tem poročilu — izpustil? Packasta PINO PIPEC POD KAPO IZ ROK URCE KAKA: POK! Če prevržeš zloge, dobiš znana dva verza: nista nič packasta. ki DARUJE V “TRNOVSKI SKLAD” Dr. I. Mikula PRIMČEVI V BURWOODU SO SE VRNIL* J| obiska v Ilirski Bistrici. Vsi navdušeni za svoj0 ožjo domovino so pravili o prenovitvi cerkve if Trnovem. Težak tucat milijonov dinarjev bo s m la. Pa smo se menili, če ne bi kazalo potrkati di na srca tukajšnjih Trnovčanov, Bistričanov 1 | drugih tam okoli. Saj je Avstralija polna rojaki iz tiste okolice. Vsi znajo peti domačo pesem: Lepo mi poje trnovski zvon, Svet’ Peter je njegov patron... Torej — TRNOVSKI KLAD! Pa ne mislite, & ga šele mi ustanavljamo. Je že ustanovljen, “odebeliti” ga je treba. Ustanovil ga je NElM®’, NOVAN rojak iz Morewella, Vic., ki je pisal: “Pred časom me je rezveselila novica, d® Trnovem popravljajo cerkev. Glavni oskrbnik i dekan g. Viktor Berce, pomočnik župnik g. Pirih. Pošiljam £ 30 (beri in reci trideset funtov^ in prosim, da jima pošljete ta moj prispevek. lim pa ostati — Neimenovan.. .” Mož z nami vred ni bogataš, preprost del®' vec je, ima pa plemenito srce. Tudi vi drugi taki, Trnovčani, Bistričani itd. Zbirajte za TRJ^ VSKI SKLAD na sestankih, zabavah, svatovščin® itd — in sami po najboljših močeh darujte. P*1' spevke hvaležno sprejemata gg. dekan in župn! v Trnovem, v Avstraliji pa podpisani. Skrb za lepoto domače hiše božje vam bo 1)8 klonila hvaležnost vseh, ki se vas bodo spomini3’ li pri molitvah v prenovljeni cerkvi, božji blaS0’ slov vam pa tudi ne odide. Dr. Ivan Mikula Convent S. Heart Rose Bay, N.S.W. <• gotovo vam je znano, da ROJAKI I PO ŠIRNI AVSTRALIJI z na j več jim zaupanjem naročajo DARILNE POŠILJKE zivil in tehničnih predmetov (bicikli, motocikli, scooterji, mopedi, radijski in televizijski “ aparati, fridžideri itd) ZA SVOJCE V DOMOVINI pri tvrdki STANISLAV FRANK CITRliS A4SKNCT 68 ROSEWATER TERRACE O T T O W A Y, S. A. Telefon: 4 2777 Telefon: 4 2777 Svojim naročnikom križem kražem po Avstraliji voščimo VESELO VELIKO NOČ Ne glede na to, ali naročajo darilne pošiljke pri naši tvrdki, dajemo rojakom ZASTONJ navodila in nasvete v zadevah, ki spadajo v poslovanje naše ali sorodnih tvrdk. DARILNE POŠILJKE LAHKO NAROČATE TUDI V BODOČE PO VELJAVNIH CENIKIH KATEREKOLI TVRDKE Z DARILNIMI POŠILJKAMI. NA TA NAROČILA 5% POPUSTA. Poštne money ordere na ime S. Frank, P.O. Adelaide, je poslati skupno z naročilom. V vseh potrebah se obračajte na tvrdko Vašega zaupanja: STANISLAV FRANK 68 ROSEWATER TERRACE, OTTOWAY, S.A. ki je vodilna agencija za darilne pošiljke v Avstraliji SOLIDNOST — POPOLNO JAMSTVO — BRZINA — so značilnosti našega poslovanja. v v v tf g Dr. J. KOCE * VELIKA NOČ JE TU! VSEM SLOVENCEM ŠIROM AVSTRALIJE | J E Z N A N O DA JE NAJBOLJE NAROČATI | DARILNE POŠILJKE PRI TVRDKI >; | G.P.O., BOX 670 PERTH, W.A. | KI JE NAJSTAREJŠA IN NAJVEČJA SLOVENSKA TVRDKA: : A.) ZA DARILNE POŠILJKE VSEH VRST (HRANE IN TEH- | NIČNIH PREDMETOV) < B.) ZA VPOKLIC DEKLET (ZAROČENK). VSEM TISTIM KI i NAROČAJO PAKETE PRI NAS, DAJEMO INFORMACIJE % ZASTONJ. • ČE NIMATE PRI ROKI NAŠEG A CENIKA, LAHKO NAROČITE >; DARILNO POŠILJKO PO CENIKU KATEREKOLI TVRDKE Z % DARILNIMI POŠILJKAMI. % PRI NAS LAHKO NAROČITE TUDI GRAMOFONSKE PLOŠČE. % SLOVARJE, VADNICE ANGLEŠKEGA JEZIKA, SLOVENSKE KNJIGE (KNJIGA “DOMAČI ZDRAVNIK”) I.T.D. Da ima naša tvrdka še vedno neomajno zaupanje naših rojakov, je najboljši dokaz dejstvo, da smo o Božiču imeli več naročil za Slove->; nijo kot katerakoli druga slična tvrdka v Avstraliji. $ VAŽNO Vsi tisti rojaki iz Slovenskega Primorja, ki so zapustili ;t; prejšnjo zono A. in B. pred 10.9.1947 in jim je bilo pre- ‘ moženje zaplenjeno, se naj obrnejo na Dr. J. Koceta radi akcije za vrnitev njihovega premoženja (hiš in posestev). Tudi rojaki iz ostalih krajev Slovenije bodo dobili brez- | plačno zadevne informacije. I £ G.P.O. BOX 670, PERTH, W.A. ° Zastopnik za, N.S.W. Mr. R. OLTP, 65 Moncur St., Woollahra, N.S.W. Tel. 65-9378 Zastopnik za Viktorijo. Mr. J. V A H, 2 Kodre Str., St. Albans, Vic. Tel. FB-4806 DR. J. KOCE