j DALO SAMÖOPHAVNIH ORGANOV | V preteklem mesecu je bilo delo samoupravnih organov zelo razgibano, saj so tako obratni delavski sveti kakor centralni DS razpravljali o predlogu plana za leto 1963, ki vam ga hočemo zaradi jasnosti nekoliko obrazložiti„ V primerjavi z letom 1962 je predlog plana za prihodnje leto po količini za 5 f° višji, po vrednosti pa za 7 /o nižji. Denarna vrednost plana je kljub količinskem povečanju nižja, ker predvidevamo, da bomo 37,5 /° celotne nase količinske proizvodnje v prihodnjem letu plasirali na zunanje tržišče. Pri izvozu pa kljub temu, da odpade plačevanje prometnega davka, dosegamo nižje prodajne cene. V letu I9Ö3 naj bi število zaposlenih ostalo na nivoju plana letošnjega leta, tako da bi se stalež ljudi glede na današnje dejansko število zaposlenih povečal za 52 ljudi. Za posamezne proizvodne obrate pa predlog plana za leto 1963 predvideva naslednje spremembe s I. VIJAKAENAs Po količini je plan tega obrata zvišan za 7,2 /o, po vrednosti pa za 7 Jo znižan, stalež pa bi se povečal za 9 ljudi„ Pri posameznih skupinah izdelkov se predvidevajo naslednje spremembe s a) Matičnih vijakov hi izdelali za ' 56 ton manj zaradi drobnejšega asortimana in manjšega povpraševanja po teh izdelkih na domačem trgu, za kar ho treba iskati pla-sman za okrog 4OO ton na zunanjem tržišču. h) Pri matihah predvidevamo povečanje po teži za 120 ton, ker smo razširili asortiment tudi na "Ivi" navoj ter kvalitetnejšo obliko (dvofazonske matice). Za povečanje plana tega izdelka je planirana nabava še ene nove stiskalke in avtomatov za vrezovanje. c) Plan kovinskih vijakov ostane po teži nespremenjen, po komadih pa je znižan za 12,000.000 kosov, ker povpraševanje po tej vrsti vijakov pada. c) Količina lesnih vijakov bi se povečala za 26 ton ali 12,000.000 kosov. To količino namreč že v letošnjem letu dosegamo in situacija tudi v bodoče ne ho bistveno drugačna tako glede proizvodnih kapacitet kakor tudi tržišča. d) Hanger vijaki se zvišujejo za 40 ton ali 84O.OOO kosov. Težinsko povišanje je upravičeno zaradi tega, ker v tekočem letu izdelujemo pretežno dimenzijo 5/I6", kar pred stavlja pri istem številu kosov večjo težo kot pri dimenziji I/4", ki smo jih v preteklosti izdelovali več» V kosih pa lahko povečamo plan zaradi strojev za koniceftje in valjanje. e) Plan stojalnih vijakov ostane količinsko in kosovno nespremenjen, ker se niti naše kapacitete niti tržne razmere predvidoma ne hodo spremenile» f) Tudi zeta vijaki ostanejo na višini plana letošnjega leta, ker ni pričakovati večjega po/presevanja po teh izdelkih. g) kljukasti vijaki so posebni izdelek, ki ga samo izvažamo in so planirani na I50 ton, kar tudi ustreza dosedanjim potrebam na zunanjem trgu. h) Plan razcepk je znižan po količini za 4 tone j po kosih pa zvišan za 6 milijonov zaradi večjih potreb po drobnejšem, asortimanu v zadnjih letih. i) Zakovice-železne so zvišane za 30 ton, po kosih pa za 7?200.000, ker dobimo še eno enoudarčno stiskalko za večje zakovice z velikimi glavami. j) Zakovice-barvaste zvišujemo za.6 ton pri istem številu kosov, kar ustreza sedanjim potrebam. VE HI G ARIJA s V tem obratu je predlog plana za 1963 po količini višji za 6 ]o po'vrednosti pa za j» ,o. Stalež zaposlenih naj bi se zvišal za 13 ljudi. Pri posameznih artiklih tega obrata pa so predvidene naslednje spremembe: a) ličniki ostanejo na isti višini, ki je bila planirana za letošnje leto, ker se verjetno v prihodnjem letu situacija ne bo bistve no spremenila v korist večjih dimehzij. b) Plan elektrovarjenih verig je zvišan za I70 ton, ker pričakujemo v začetku prihodnjega leta nove varilne avtomate in tudi večje povpraševanje po navadnih verigah. c) Plan za patent verige ostane ne-izpremenjen, ker ustreza potrebam • četudi nam kapacitete dovoljujejo precej večjo proizvodnjo teh verig. 0 T V s To je edini obrat, v katerem se plan znižuje, in sicer za 12 fi po količini in 23 'J/o po vrednosti. Število zaposlenih pa naj bi se povečalo za 10 oseb. a) Sidrne verige se bodo znižale za 200 ton, kar smatramo za realno glede na povprečno debelino verig ca 55 mm in obratovanje v 2 izmenah, tako da bom« mesečno proizvedli po 2 kompleta po 40 ■ ton. b) Za jeklene verige je bil letošnji plan postavljen previsoko, ker tudi potrebe niso prekoračile 15 ton mesečno, pač pa je pov- praševanje za navadne elektrovar-jene verige večje. Zato je plan teh verig za prihodnje leto za 40 ton nižji. Razliko od popolne izkoriščenosti stroja, na katerem se proizvajajo te verige, pa homo nadomestili z ostalimi verigami, ki se lahko delajo na tem stroju. c).Plan skupine elektrovarjenih verig, ki se delajo na stroju "lieenan" jsa je višji od letošnjo;..: za 40 ton, ker ho del teh verig moono delati na "HRP" stroju'in jo planirana količina pri normalni proizvodnji dosegljiva. KOVAČNICAs Obrat kovačnica ima težinski plan živšan za 25 -/of po vrednosti pa znižan za 10 jo. Znižanje vrednosti plana predstavljajo v glavnem traktor-» ske gosenice, katerih proizvodnja se steče po pogodbi s kohcem oktobra. Izpad tega izdelka iz proizvodnje bomo nadomestili z novim izdelkom kroglami za rudniške mline. Stalež naj bi se povišal za 10 ljudi. a) Količina kovanih verig se po planu zviša za 20 ton, ker to že dosegamo v letošnjem latu. b) Cime verige se znižajo za 7O ton, ker ni večjih povpraševanj. o) Oprema naj bi se znižala od 70 na 42 ton, kar je nekako naše letes-njo povprečje. Kovačnica bo morala opraviti veliko uslug.OTV za izdelavo opreme za sidrn©: verige, ki pa se količinsko ne zajemajo posebej . c) Gonilkes glede na letošnjo tržno situacijo pri prodaji gonilk za kolesa vsebuje plan za ta izdelek znižanje za 80 ton. Če se pa situacija spremeni, imamo za povečanje proizvodnje dovolj prostih kapacitet. d) Veznih členov za rudarske verige ;.. je v planu .12 ton. e) Locnjis tu je plan občutno zvišan, in sioer za 300 '/o, S tem bomo krili izpad pri ostalih izdelkih. To povišanje temelji že na občutnem -povišanju proizvodnje teh artiklov nad postavljenim poanom letošnjega leta. .-j... f) -Traktorskih verig je. v planu le 340 parov,, ker potrebe trenutno še niso natančneje ugotovljene. To je naloga naše komercialne službe. Po tem se bomo lahko odločili za količinsko proizvodnjo tega izdelka v l^tu 1963° g) Tudi pri podložkah je plan znižan, ker ni pričakovati bistveno večjih, naročil. h) V plan je vnesenih tudi 120 ton lemežev, predvsem za izvoz, kolikor je znašala; tudi letošnja pov— ■ prečna proizvodnja. i) Ža nadomestilo traktorskih gosenic, ki jih ne bomo več delali v taki količini kot letos, vsebuje plan 1963 še 450 ton raznih odkovkov, ki naj bi 'bili naš novi izdelek. Predlog plana je centralni delavski svet, glede na predhodno obravnavo na obratnih delavskih svetih, soglasno potfcdil z željo, da bi ga čimbo-lje realizirali ali še celo presegli. II. Delavski svet je na predlog sin-dokalne organizacije podjetja na tej seji tudi izvolil za člana komunalne skupnosti socialnega zavarovanja tov. Nikolaja Buluta, ki bo zastopal naš kolektiv v skupščini socialnega zavarovanja v občini. t III, CDS je nadalje tudi odobril u-stanovitev kuhinje za samce, za katero se bodo lahko uporabili prostori stanovanjske barake, ki bo po izselitvi stranke, primerno urejeno, da bodo prostori ustrezali sanitarnim predpisom. Tako bodo delavci, ki se I VISOKA PROIZVODNJA V SEPTEMBRU \ S................................„a Količinska proizvodnja, ki smo jo dosegli v septembru, je : letos največja. Operativni plan smo dosegli s 105 /« oziroma naredili smo 660.960 kg naših proizvodov. Vrednost septembrske proizvodnje proti operativnemu planu znaša 98 °/o9 kar predstavlja najvišjo prodajno vrednost v teku celega leta. V V posameznih obratih je najboljši proizvodni rezultat dosegel obrat verigama, Tu ja bil operativni plan dosežen s 115 9°) osnovni plan pa celo s 120 fo. Močno smo presegli plan pri grupi elektrovarjenih verig, kjer smo imeli zelo ugodna naročila. ,Tudi proizvodnja patent verig je bila zelo dobra in po količini občutno večja kot v prejšnjih mesecih. Tudi za naslednje mesece do konca leta imamo za sedaj hranijo v gostilni, imeli možnost, hraniti se ceneje in verjetno kalorično izdatneje v lastni mezni, v kolikor bodo seveda za to zainteresirani. Upravni odbor je predlagal, da se skličejo vsi samci, ki se želijo vključiti v lastno menzo, da se odgovorni v podjetju z njimi pogovorijo o vseh pogojih in obvezah, kihi nastale v zvezi z ustanovitvijo in poslovanjem te menze. S tem hi bil končno rešen problem ustrezne prehrane delavcev samcev,.;., zaposlenih v podjetju. To so bile aktualne zadeve, ki so bile predmet razprav samoupravnih organov podjetja v preteklem obdobju. J.Ješe ta obrat zelo veliko naročil ter bo potrebno maksimalno prizadevanje, da bomo zadostili naročilom. Zato lahko pričakujemo, da bomo v tem o-bratu tudi v prihodnjih mesecih močno presegli planske mesečne obveznosti. V obratu vijakarna je bil september po količinski proizvodnji relativno dober mesec, in -'"o dosegli operativni količinski plan s 101 yo, kosovni plan pa pravtako s 101 /o. Rezultat bi bil lahko še mnogo boljši, vendar za posamezne skupine proizvodov tega obrata nismo imeli dovolj naročil, tako da celo postrojenje ni bilo popolnoma izkoriščeno. Tudi v naslednjem mesecu ne pričakujemo bistvenih .izboljšav glede naročil za domači trg, predvsem za skupino matičnih vi- jakov. Morali bomo še močneje peserà-: ti na zunanja tržišča za predajo naših viškov in s tem boljše izkoriščati kapacitete. Obrat kovačnica je planske naloge v septembru dosegel 9I Pod planom je bila proizvodnja kovanih verig in loc-njev. V tem obratu nam nekoliko primanjkuje kvalificiranih delavcev -strugarjev in kovačev, kar je-tudi že delni vzrok za slabše doseženo količi] sko proizvodnjo, posebno pri odkovkih za katere imamo veliko naročil., 7 obratu težkih sidrnih verig je bil količinski plan dosežen s 10.3 :/o, kar je' dober rezultat, če upoštevamo, da še nimamo v celoti zasedenih kapacite za didrne verige. Slabše se izkorišča v obratu OTV stroj za varjenje viso-koodpornih verig lliip kljub temu, da imamo za to vrsto verig dovolj naročji in še celo zamude pri dobavi. Posvetiti bo potrebno večjo skrb, da bo stroj MBP boljše vzdrževan, s čimer bomo dosegli, da bo tudi bolj izkori- ščen, s tem pa večjo količinsko proizvodnjo in boljši finančni uspeh ob istih proizvodnih stroških. Na koncu lahko zaključimo, da smo v mesecu septembru poslovali dobro, posebno, če upoštevamo spremenjena, • tržne pogoje. - Pripomniti moramo, da v prizadevanju, da bi čim bolje, izkoristili 1' proizvodne kapacitete, kljub zastoju na jugoslovanskem tržišču z vse močnejšimi izvoznimi količinami, sku šamo našo proizvodno raven obdržati via višini naših’ zmogljivosti, kar 'ndm v dobri meri tudi uspeva«. Izvršene količine, naših proizvodov nam ' iz meseca v mesec rastejo,, tako. da. smo že močno prekoračiti naše planske izvozne obveznosti in računamo, da"'bomo do konca leta dosegli skoro 200 :/o izvoznega plana,. Grafični prikaz našega posl or ,vi 'obdobje januar - september 1962 pa je videti takoles . Proizvodnja po mesecih za obdobje januar .— september 1962 v primerjavi z letnim planom. ---:------- = mesečni rezultati ------ _ _ = kumulativni rezultati J. Ljubič if ...................................r ! NEKAJ NAVODIL UPORABNIKOM ZDRAVSTVU-j (nie USLUG j Le večkrat smo obvestili na oglasnih deskah, po razglasni postaji in v tovarniškem glasilu opozorili na nepravilnosti, ki se dogajajo pri uporabljanju zdravstvenih uslug in poslovanju z obratno ambulanto oziroma uporabljanju dajatev socialnega zavarovanja» : Kljub temu se skoraj vsak dan dogaja, da: posamezniki prihajajo v ambulanto -TVL in ambulanto za prvo pomoč v tovarni k zdravniku po zdravniško pomoč brez zdravstvene knjižice ali pa z nepotrjeno knjižico» Poleg tega se dogajajo še druge1-nepravilnosti, kot na primor naknadno prijavljanje obolenj - zamujanje dela, dostavljanje izjav o negi družinskih planov itd» , Vse to povzroča"težave piri poslovanj« obratne ambulante s socialnim' zàvabo-. vanjem,, samim zavarovancem pa zaradi tega ni'mogoče pravočasno nuditi u-godnosti, ki jim po socialni zakonodaji gredo» Zaradi tega ponovno in poslednjič opozarjamo vse zavarovance - člane kolektiva na pravilno poslovanje z obratno ambulanto in na predpise, ki jih je treba obvezno u-poštevati pri uveljavljanju pravic iz socialnega zavarovanja» To sos 1» V vsakem primeru, ko zahtevajo zdravniške pomoči v obratni ambulanti, v ambulanti za prvo pomoč v tovarni ali kjer koli drugje, morajo zavarovanci obvezno predložiti zdravniku od podjetja potrjeno zdravniško knjižico. Veljavnost potrjene knjižice traja samo 30 dni, Po izteku tega roka je potrebno knjižico ponovno potrditi v podjetju. Razumljivo je, da potrjevanje knjižic za zavarovance, ki ne zahtevajo zdravniške pomoči, ni potrebno. Knjižice se potrjujejo na blagajni v podjetju vsak delovni dan od 6. - 8. in od 13. do 14« ure. Brez zdravniške knji žice (potrjene od podjetja) v bo doče zdravnik ne bo sprejemal zavarovancev, razen v nujnih pri merih, t.j. kadar gre za nesrečo pri delu ali izven dela, za nagla ob&lenja, krvavitve in podobno, torej v primerih, kadar zavarovanec ni utegnil in ni mogel predložiti, zdravniku zdravstvene knjižice. . 2. Za navedena obolenja na domu ali nesreče izven dela je treba klicati dežurnega zdravnika tiste zdravstvene ustanove v kraju, kjer zavarovanec stanuje. Obolenje oziroma nesposobnost dela pa se mora v vsakem primeru prijaviti obratnemu zdravniku v 24 urah . J osebno, po drugih osebah, sodelavcih, znancih ali svojcih» V vsakem primeru je treba predložiti zdravstveno knjižico ali potrdilo podpisano od zdravnika, ki je nudil zdravniško pomoč. Gele na podlagi tega bo obratni zdravnik priznal bolniški stalez. Naknadno prijavljene bolezni - v izjemnih primerih nesreče in podobno - se bodo upoštevale samo za 3 dni» Po poteku 3 dni zdravnik ne bo v nobenem primeru priznal bolniškega staleža, ker se bolezni oziroma zamude dela po 3 dneh ne morejo opravičiti niti u-poštevati, Zavarovanci, člani kolektiva naj se v lastnem interesu ravnaje po teh- obveznih navodilih, 3» Zamude dela zaradi nege bolnih družinskih članov in priznanje bolniškega staleža lahko odobri zdravnik samo v primeru, če ni nikogar .. v družini, ki bi lahko negoval bolnega družinskega člana, V zvezi s tem in po veljavnih predpisih mora zavarovanec, ki želi in ima pravico zamuditi delo zaradi nege bolnih družinskih članov, predložiti lastnoročno podpisano izjavo, dani nikogar v družini, ki bi lahko negoval družinskega člana, S tem zavarovanec prevzame vso odgovornost nase, če se pozneje ugotovi, da so v družini še drugi člani.ali osehe, ki hi lahko negovale 'bolnika ter zavarovanec ni bil upravičen zamuditi delo. Take izjave oziroma?tiskovine se dobijo v obratni ambulanti in jih je treba podpisati, pre- . den zavarovanec zapusti delo, najpozneje pa v 24 urah po tem, ko ni prišel na delo. Obenem je potrebno, da vsi zavarovanci vedo, kakšen je postopek pri uveljavljanju pravic iz nedavno na novo uvedenega kolektivnega zavarovanja. Po sklenjeni pogodbi z DOZ-om, ki velja od 1, septembra 1962 dalje, imajo Moj peka ima zdaj ficka dva, oba na nov' pofliksana, se z e hibi" v mesto jaz peljäm, ~ s ta drugim očka kam drugam, ^ V soboto sSm, v nedeljo tja -v pondelj'k v špitalu sva oba. vsi člani kolektiva (razen tistih, ki niso pristali na nezgodno zavarovanje), pravico do odškodnine v določenih zneskih in sicer po kategorijah -zavarovalnih razredov od 74 - 384 din dnevno, če se kdor koli poškoduje pri delu ali izven dela tako, da.njihov bolezenski do-:pUsh traja več kot 3 dni, Pravico do te odškodnine torej lahko uveljavljajo vsi tisti, ki bodo na bolezenskem, dopustu zaradi poškodb pri delu.ali izven dela več kot 3 dni vse- do 200 dni bolezenskega dopusta, Poškodbe pri delu in na poti na delo ali z dela se tako in tako redno prijavljajo v tovarni na oddelku HTV, medtem ko se poškodbe izven dela, t,j„ pri domačih delih ali kjer koli drugje, nb prijavljajo v tovarni. Zaradi,.tega je treba take poškodbe prijaviti obratnemu zdravniku. Zdravnik bo na posebnih tiskovinah prijavo dostavil podjetju,’ ki ho preko DOZ-a uveljavilo odškodninske zahtevke, JJezgod v tovarni pa toroj ni potrebno posebej prijavljati, ker bo podjetje po služ beni dolžnosti uveljavljalo odškol-n inske zahtevke. Člani kolektiva naj gornja navodila-upoštevajo in naj se v lastnem inte resu po njih ravnajo, v nasprotnem SKH3 ZA INVALIDA j Skrb za invalide in za vse tiste, ki so zaradi bolezni ali poškodb za delo manj zmožni, vodi oddelek HTV v podjetju skupno, z obratno ambulanto in kadrovsko socialno službo. Uveljavi janje■ pravic iz invai:, -z’-ega zavarovanja gre v glavnem pivko invalidske komisije Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kranju, na prddlog obratne: ambulante, HTV oddelka, sindikata in na zahtevo zavarovancev samih. V našem podjetju smo sprejeli stalen in uspešen način reševanja invalidskih zadev. Izvajamo ga že dobra 3 leta. Medtem ko druga podjetja morajo čakati na reševanje invalidskih problemov po več mesecev, v našem podjetju organiziramo zasedanje' invalidske komisije v sami tovarni , Ta komisija z odgovornimi službami v podjetju takoj rešuje probleme invalidov. Da bi bili naši bralci vsaj v glavnem seznanjeni s postopkom in načinom, dela te komisije, navajamo .nekaj, glavnih - podatkov o njenem delu. Ugi ’‘S- : : • Po temeljitih in skrbnih pripravah,-3%! preko obratne ambulante,. HTJ./iin''sodili : alne službe pripravi obširna medicin- : ska in druga dokumentacij' žh 'vsakega posameznika, ki ima-pogoj a-za uvel javljanje invalidskih pravic. Pravico do invalidskih ugodnosti imajo’tisti člani, ki so zaradi bolezni,'pbškodh, izčrpanosti itd. za delo manj sposobni in ne morejo svojega rednega dela uspešno opravljati, oziroma tisti, ki jim delo na delovnem mestu škodljivo vpliva na zdravstveno stanje. Vse tal ke osebe imajo pravico do lažjega in njihovemu zdravstvenemu stanju ustre- zajočega dela, če jih komisija prizna.za invalide III. kategorije. IV hujših primerih imajo zavarovanci pravico do 4-urnega dela na dan, to .so tisti, ki imajo priznano II. kategorijo invalidnosti,, V tem primeru socialno zavarovanje doplača o-sebne dohodke za ostale 4 ure v i-sti višini, kot da hi invalid delal na svojem delovnem mestu. Če gre za invalidnost I._ ;kategorije in če zavarovanec ima pogoje za invalidsko upokojitev, je invalidsko upokojen. ..Invalidske upokojitve so mno go ugodnejše kot pa redne, ker invalid lahko že po 15-letih službene dobe dobi celo pokojnino, seveda če je njegovo, .zdravstveno stanje tako, da dela ne more več opravljati in da izpolnjuje druge pogoje, ki jih določa zakon. Invalidska komisija v podjetju lahko rešuje tudi vprašanja telesnih okvar oziroma.prizna^ nja dodatka za telesne okvare po ob stoječih predpisih. Invalidska komisija nadalje lahko premešča ozi—. roma predlaga za premestitev invali rvftbe. osebe na druga lažja dela. To Iprejllaga invalidska komisija,, kar mora. podjetje po obstoječih predpisih Vedno upoštevati. Invalidska komisija okrajnega zavoda je že v letošnjem letu 4-krat zasedala v podjetju in reševala pre ko 60 primerov invalidskih vprašanj. Tudi v prejšnjih letih je komisija intenzivno delala, tako da je bilo rešenih preko ICO invalidskih primerov. Skoraj polovico obravnavanih primerov je terjalo premestitev delavcev na druga dela, ki so za njih bolj ugodna, v 11 primerih so pri- znane invalidnosti II. kategorije, "k« j» 4“urno delo na dan, več kot 20 primerov pa je bilo priznanih invalidnosti I. kategorije oziroma upokojitve, V vseh primerih, pri katerih gre za premestitev na druga delovna mosta,.kjer so obračunske postavke osebnih'-'dohodkov nižje, doplačuje socialno zavarovanje na podlagi sklepa invalidske komisije- razliko za izgubljeni zaslužek toliko časa, dokler zavarovane d dedi- h •: takem mestu oziroma dokler 'trlj invalidnost. Odgovorne;službe v podjetju, predvsem HTV in obratni zdravnik, bodo tudi v bodoče rodno zasledovale vprašanja invalidov in pripravljala predloge za invalidsko-' komisijo. Po ustanovitvi komunalne skupnosti:zavarovancev, ki bo v kratkem začela delati za ob- močje občin Radovljica in Jesenice, bo pristojnost .okrajne invalidske komisije prenesena na komunalni zavod, pri katerem ..bo .ustanovljena tudi invalidska komisija, ki bo v bodoče reševala invalidske zadeve. Vprašanje reševanja:, invalidskih zadev je torej odvisno od odgovornih služb v .podjetju, pri čemer je potrebno, da imajo vsi obratovodje in drugi ypdilni v obratih in oddelkih popolno razumevanje• do invalidov in jim omogočijo zaposlitev"-' na delovnih mestih, ki jih določa invalidska.: komisi ja. E pravilnemu' reševanju pa lahko pripomorejo tudi prizadeti invalidi s tem, da dajo objektivne in točne podatke ter izražajo želje v okviru realnih možnosti podjetja. H. Bul ut PRVE UGOTOVITVE OB PRENEHANJU POSLOVANJA POČITNIŠKEGA HOMA' 15. septembra smo zaključili poslovanje v tovarniškem počitniškem domu. Že sedaj lahko delno ugotavljamo vzro ke uspešnega ali neuspešnega poslovanja, čeprav obračun še ni narejen. Da bi obdržali isto višino stroškov na posameznika kcjt v preteklem letu,' smo skušali to doseči z boljšim poslovanjem , delno pa z večjim številom \ ležišč in z boljšo zasedbo doma. V deloti to ni uspelo, ker co pri tem nastale nekatere težave, ki so precej ovirale delo organov počitniškega doma. V letošnjem letu se je število ležišč povečalo od 23 na 30, kar bi ob istem številu osebja vsekakor znižalo stroš- ke dnevne oskrbe, seveda v kol.ikpr se ta. ležišča tudi izkoristijo". Dogajalo se je namreč, da dom t.udi-: vN; mesecu juliju in avgustu ril bil--po-, polnoma zaseden. Izredno slabbpa/ je bil zaseden v mesecu juniju im v septembru do zaključka poslaVanja. -Čeprav v juliju in avgustu niso bi^l ,1'a vsa ležiščarz.asedena, ni ..Mio mogoče, : ugoditi vsem, ki so žfc^-eli SL-fM tovalis.v .tejh dveh mesecih, to'pa V\ \predvsqra' i-fc\sledečih dveh vzrokov. Posamezniki se sploh nočejo prila- ' godati razpoložljivim.kapacitetam . počitniškega doma, čaprav hi nekateri to lahko storili. S tem se u-stvarja v kolektivu vzdušje popolne zasedenosti počitniškega doma, kar pa v resnici sploh ni res. Se bolj nevšečna zadeva pa je resnost prijav. Veliko je bilo primerov, ko možnih nočitev doseženih : nočitev 5. '■°' so nekdo prijavi' samo zato, da je do 27«maja 150 I50 100 j prijavljen. Ker do sedaj ni bilo po- junij 900 * 475" ; 52,7 trebno ob vpisu vplačati določenega julij 930 856 ' v • ~ .9'2 : zneska, ki bi prijavljenea vezal na avgust 930 839 -90,2 resnost prijave, je lahko prijavije— do 15,sept. 480 372 ■77 s '5 nec teden dni pred nastopom odpovedal s primernim izgovorom. Velikokrat u- Pri tem moramo upoštevati, da je -bil spe najti zamenjavo, še večkrat pa ne. Tako ostane dom nezaseden tudi v glavni sezoni. Težko ss je namreč odločiti v treh ali štirih dneh, zlasti za. tiste, ki odhajajo na dopust z družino. Vsekakor hi bilo v bodoče potrebno uvesti določen obrok vplačila ob vpisu (20 - 25 c/o), ki bi se vrnil samo v izjemnih primerih, v kolikor bi kdo upravičeno moral odstopiti »d letovanja. S ten bi bile prijave bolj točne in resno, prosta mesta pa pravočasno na razpolago drugim interesentom. Uvodoma je bilo navedeno, da dom razpolaga s 10 ležišči, kar znese za II3 dni poslovanja, 3.390 nočitev. Doseženih nočitev je bilo 2,692 ali slabih 80 Jo celotne zmogljivosti. Če naredimo tako analizo po mesecih, je pa stanje sledečes - Hc \A dom v maju 100 Jo Zaseden zaradi- določenega števila zavarovancev'Zavoda za socialno zavarovanje. Lahko ugotovimo, da je bil dom zaseden v glavni sezoni še kar zadovoljivo. Potrebno pa bo vsaj v slabšo izkoriščenem času poiskati zadovoljive rešitev, ker se bodo s tem stroški za posameznika občutno zmanjšali. In končno preostane še pogoj, da bi iz zaprtega tipa počitniškega- doma. naredili popolnoma odprt- tip, t.j. da bi poslovanje postavili na samostojno finansiranje, našim članom pa bi dajali regres. 0 vsem tem bi morali pravočasno-razpravljati tudi organi delavskega samoupravljanja, da bi bilo do prihodnje sezone vse pripravljeno. Izkušnje namreč kažejo, da se priprave za novo sezono prično pri nas zelo pozno in s tem sami sebi povzročimo nepotrebne težave. Dokončno o poslovnem uspehu počitniškega doma pa bi lahko govorili po narejenem obračunu.'" ’ L.Černe , ....................;............-.. 11 - (j POROČILO O DILU STANOVANJ. Ka^ISIjif' Ha podlagi člena 13 pravilnika o razdeljevanju stanovanj Tovarne verig Lesce pri Bledu je Bila imenovana stanovanjska komisija, ki je kot organ I. stopnje imela nalogo, pregledati vse prošnje za stanovanja, ogledati stanovanja ter na podlagi točkovnega sistema izdelati prioritetno listino za dodeljevanje stanovanj in jo predložiti CBS kot organu II. stopnje v potrditev. Komisija je svoje delo v tekopem letu izvršila in o delu podala CBS poročilo,, iz katerega povzemamo glavne stvari. „Vloženih prošenj do 29/9-1962 je Bilo 60 :za družinska 'sten : van ja in 18 za samska...: - Po splošnem kriteriju, ki so ga zavzela druga podjetja, smo tuli mi sprejeli načelo, da je nosilec stanovanja mož. Vse prošnje, ki so jih vložile..žene, ki imajo može zaposlene v drugih podjetjih, Bomo odstopili podjetjem, kjer so možje zaposleni, ker smo tudi mi v letu 1961 dobili 8 takih prošenj. Skupno razpolagamo z 10 družinskimi stanovanji in 1 družinskim stanovanjem za ureditev lotroškega vrtca v Lescah. Zaradi tega jo komisija predlagala razne zamenjave, kar bo pozneje razvidno iz prioritetne listi. Komisija je upoštevala tudi to, da se v novi 12-stanovanjski hlok štev. III, vselijo družine, ki bodo držale stanovanje v redu. Rešili smo stanovanjski problem 1 borca ROB. Komisija je ogledala in točkovala vsa stanovanja tistih, ki so vložili prošnje v Ig+u 1961 in v letu 1962 na tv’ i",ori ju občine Radovljica - Bled,. p-raka stano- vanja in .stanovanja... jza. zamenjavo nismo ogledali $iti točkovali. Ra podlagi točkovanja In vsestranske presoje je komisija razdelila stanovanja takole s 1. Repe Drago, tehnik, dobi stanovanje v novem bloku 2. Kavaš. Vinko, delavec, dobi stanovanje v novem bloku 3. Zavratnik Franc, delavec, doti stanovanje v novem bloku 4. Bronco Ježe, uslužbenec, dobi stanovanje v novem Bloku 5. Panker Franc, delavec, dobi sta- j novanje v novem Bloku 6. Scberl Andrej, delavec, dobi stanovanje v novem Bloku 7» Ažman Karel, delavec, dobi stanovanje v. novem bloku 4 • 8. Proba krnil, delavec, dčbi stanovanje v novem bloku 9. Lilek Franc, mojster, dobi stanovanje v novem bloku -10. Ing. Kavčič Janez, dobi stanovanje v novem bloku • 11,.Lampe Albin, uslužbenec, dobi sta novanje-. v novem bloku 12. Rezervirano 1 sl- ureditev otroškega vrtca v Les OSb . : •'‘‘.H • • • 13. Medja Franc ka d elaVka, dobi sta- novanje, ■ ki .O* *0 * 7, ~fJ 32,95 "L Brence 14o Jelenc-tl-h r rt ''S ° eldvec5 dobi sta- novanje,. ki izprazni Lilek 15. Kolenko Mai delavec , dobi sta novanje, ki 8* izprazni Panker 16. Macuh Franc, delavec, dobi stanovanje, ki*ga izprazni Ažnan 17« Pelcer Alojz, delavec, dobi sobo, ki jo izprazni -Siberie 18. Baler Marjeta, delavka, dobi sobo, ki jo izprazni Kavaš 19« Košak Marija, delavka, dobi sobo, veliko «. ki jo izprazni Troha 20. Zvonar Tersali" ", 1 -, ba, debi sobo .Are dr: jo, ki jo izprazni Troha 21. Puhar Francka, delavka, dobi sobo, ki jo izprazni Medjeva. 22» Režonja Kati, delavka, dobi sobo, ki jo izprazni Černetova» Po zgornjem predlogu bi bilo prošenj za družinska stanovanja rešenih 16 in 6 za samska» Ostalo bi še 50 prošenj za družinska in 13 prošenj za samska stanovanja. Tovariši, ki so zapustili naše podjetje, zasedajo 9 družinskih 2-sob- ! PREKINIT d V DELOVNEGA RAZMERJA j(fluktuaoija) Fluktuacija ali z drugimi besedami povedano - stalna menjava članov kolektiva oziroma konstantni odhod določenega procenta delavcev in angažiranje novih članov kolektiva - je problem,s katerim se naša podjetja vse bolj ukvarjajo» Fluktuacija zmanjšuje učinek 'podjetja, znižuje produktivnost dela in ovira ustvarjanje nevih družbenih odnosov» Tako organi upravljanja kakor vodstve ni kader in ekonomske enote torej podjetje kot celota, so posebno zainteresirani, da se fluktuacija zniža na minimalen procent (takoimenovana prirodna fluktuacija - odhod v JLA, odhod v pokoj, smrt, odhod iz podjetja zaradi spremembe bivališča in pd») Vzroki fluktuacije v gospodarskih organizacijah so lahko različni» Običajna evidenca delavcev, ki razdirajo delovno razmerje s podjetjem v glavnem ne pokaže vzrokov fluktuacije, ampak samo ugotavlja, koliko delavcev je odšlo na svojo zahtevo, koli- nih stanovanj in % družinskih lr sobnih stanovanj, . skupno 14 stanovanj» Iz poročila je razvidno, da je stanovanjski problem eden od najbolj perečih za podjetje, ker delavci stanujejo v zelo slabih in neprimernih stanovanjih ali pa stanovanja sploh nimajo» Glede na to predlaga komisija centralnemu delavskemu svetu, da ta problem resno obravnava in poišče vse možnosti za nadaljnjo izgradnjo stanovanj» T» Prpič ko jih je dobilo odpovedi in zaradi česa» Se manj ta evidenca daje kvalifikacijsko strukturo delaveev, ki so odšli, povezujoč te podatke s podatki v glavnem o kvalifikacijah tistih delavcev, ki so jih v podjetju zamenjali»: Razlogi, ki jih delavci navajajo pri odhodu iz podjetja pogosto ne odgovarjajo stvarnosti. Da bi se odkrili vzroki fluktuacije je potrebno z daljšimi razgovori - intervjuji (ki se lahko vodijo na osnovi določenih vprašalnikov) skušati zvedeti resnične razloge odhoda iz podjetja in to od posameznika, ki azpušča. god jet je in od delavca iz njegove neposredne delovne okolice. Ta posel lahko vrši v podjetju psiholog, če njega ni pa soci alni delavec, ki lahko za to delo najde pomoč pri. aktivistih sindikal ne organizacije in drugih. Višina osebnega dohodka je tudi v mnogih slučajih razlog za fluktuaci-jo. Navadno se navede kot razlog za odhods "večji zaslužek v drugem podjetju"^ Pogosto je to samo izgovor, toda razlogi so povsem drugi. Maloštevilne raziskave iz tega področja pri nas kažejo na to, da ljudje ns zapuščajo podjetje, v katerem delajo tudi na vselej takrat, kadar se jim na drugi.strani nudi večji osehni-dohodek, če-.so zadovoljivi o,- čali pogoji' dela ih življenja, h . . _sbno pa medsebojni odnosi. To j ; samo dokaz, da poleg': materialnih razlogov vse • bolj pridejo do izraza tudi drugi, posebno psihični razlogi, ki vzhude v ljudeh posaniè'zne akcije. Vzroke fluktuacije je treba iskati tudi v delovnih .pogojih, stanovanj-, skih razmerah oziroma perspektivi. za dodelitev stanovanje, potem v možnosti napredovanja, strokovnega uspodahljanja, v odnosih z neposrednim vodjem in delavci pri delu. Včasih so vzroki tudi v tem, da si delavec ne more ustvariti svoje družine, ali na drugi strani zopet naurejeno družinsko življenje ali želja po odhodu in družine (mladina). Zato je vse te faktorje treba upoštevati pri razgovorih in skušati tistega, ki želi oditi' iz podjetja zadržati, če njegova ekonomska enota smatra, da je to koristno in potrebno. Če je pa že'prepozno, je stremeli za tem,.,.da se v bodoče odstranijo vsi elementi, ki so .delovali negativno in, ki pri ljudeh izzovejo željo po od-hodu iz. podjetja. .. •J, Je še Bralce našega glasila bo gotovo zani- j malo, kako so poslovala posamezna podjetja v naši občini v I. polletju 1962, kako so izpolnjevala planej-' izplačevala osebne dohodi; ,.; l.jkšna- imajo zaloge , in težave pri poslovanju... Zaradi tega navajamo nekaj važnejših podatkov iz analize, ki j s- bila obravnavana na seji obeh zborov Ob LO v fia-'"' dovljici. Najprej poglejmo nekaj skupnih podatkov Za celo občino. Celotni dohodek vseh gospodarskih organizacij v občini je glede na letni plan dose- žen: satno 43,8 /o, kar je 6,2 /o manj, ' kot je polovico letnega plana. Kljub temu pa je. dohodek v celotni občini bil za 0,6 70 večji .kot v letu 1961 za I. polletje. Plan .izveze v celotni občini pa je.bil dosežen 45 /° ! pruti letnim planom, kar je opravičljivo, ker se izvoz običajno v II. ’ polovici .leta, zlasti pa v jeseni, ^ veča. Višino lanskoletnega dohodka niso dosegla** industrijska podjetja za 8 fi, gradbeništvo za 10 fi in gostinstvo za 9 fi, presegli pa so lanskoletni nivo v kmetijstvu za 15 fi, v trgovini za I7 fi, v obrti za 16 fi in v komunalnih podjetjih za 11 fi. Večja negativna odstopanja od plana imajo predvsem naslednja podjetja: Plamen Kropa je proti' lanskoletnim dohodkom" ustvaril 48 fi manj, Almira -v Radovlji* oi 17 fi, Sukno v Zapužah';20 xöj Kemična. tovarna v Podnartu 11 ,0, Gradbeno podjetje Eled 39 'fi* Vsa sezonska, gostišča so pokazala negativne rezultate, prav tako nekatere obrtne delavnice itd. Kako so dosegala plan v I. polletju nekatera večja podjetja, se vidi iz naslednjih podatkov (upoštevan je plan realizacije oziroma prodaje izdelkov): Veriga 39» 2 fi, Plamen 28,0 fi, TIO 49»5 fii Almira 39»8 fi, Sukno 42,5 fi, Čipke 57,2 fi, LIP 44»5 fi, Jelka 61,8 fi, Alan 25»9 fio, Kemična tovarha Epd“"^.-; nart 74»8 fi, Gorenjka .54 »8 fi, Opekarna Dvorska vas 21,4 fi, Gozdno -gošpoA darstvo Bled 87,7 fio, Gorenjo Radovlji-ca 46,3 fio, Gradbeno podjetje Bled 29s7 fi° itd. Iz teh podatkov se vidi, ■ da so najbeijše uspehe dosegla podjetja: GG Bled, LIP Bled, Jelka- Radovljica, Čipke na Bledu, Tovarna čokolade itd. Preobširno bi bilo navajati podatke za vsa podjetja. Kako so podjetja izplačevala osebne dohodke po posameznih kvalifikacijskih skupinah, pa kažejo naslednji podatki: visoko kvalificirani delavci so povprečno mesečno dobivali v I, polletju v Verigi 32.792.-, v Plamenu 36.057.-, v Almiri 32.619.-, v tovarni Čipk 47.919.-» pri LIP Bled 30.642.- pri Jelki 44.395.-, v Slanu 31.616,-, v Kmetijski zadrugi Radovljica 4O.OOO.-, pri Gorenjcu 27.666,-, v Trgovskem podjetju Murka Lesce 34«95G*- , v trgovini Koloniali na Bledu 33.800,-V podjetju Vino Bled 45*000,-, v hotelu Toplice 26.047»-» v Ključavničarstvu Radovljica 33.663»-» v mesarskem podjetju Radovljica 48. 975«-» v frizerskem salonu v Radov-'ljibi 26.000,- itd. 'Kvalificirani delavci pa so prejemali v Verigi 25.398.-, v Plamenu 27» 891.-» v Almiri 16,746.-, v Čipkah: 25.O72.-, v tovarni čokolade 21.950 ', pri Jelki 91 fi, v Alanu I25 fit v Kemični Podnart I42 fi, v Gorenjki Lesce 124 fi itd. Zanimivo je pogledati tudi, kakšno je stanje upnikov, to se pravi dolgov posameznih podjetih proti I. polletju 1961* V Verigi 90 /o, v Plamenu I4I fi, v Almiri 161 fi, v Suknu 52 fi, v Čipkah 143 fit pri LIP-u 41 fi. 22, /, v Kemični Podnart 120 fi, v Gorenjki Lesce 81 fi, itd. Stanje dolžnikov, to je tistih, ki dolgujejo našim podjetjem za prodano blago, je proti letu I96I takole! Verigi 100 fi, Plamenu 45 fi, Almiri 76 fio, Suknu 59. fit čipkam 102 fit LIPU 116 fi, Jelki I79 fi, Slanu I7I fio, Kemični Podnart 67 fi, Gorenjki Lesce 63 fi itd. Poglejmo še, kako so izvrševala podjetja plan izvozas Veriga IO5 fi. Plamen 40 fi, LIP Bled I69 fi, Jelka IO4 fi in Slan 268 fio. Torej podatki 'za I. polletje skoraj povsod kažejo negativne tendence, razen v lesni industriji in gozdarstvu. Podatki, ki so že znani ob koncu III. tromesečja, to je ob konou septembra, bo mnogo ugodnejši, kot so bili za I. polletje, in to ne samo v ggstin skih podjetjih in podjetjih, ki so vezaila na sezonska dela, ampak je znatno poboljšanje tudi v vseh indö-strijskih podjetjih. Problematična sta samo še Plamen v Kropi in Almira v Radovljici. Ti dve podjetji bodo na ljudskem odboru še posebej obravnavali z namenom, pomagati jim, da se izvlečejo iz trenutnih težav, Na konou poglejmo še, kako so se zbirala sredstva v občinskem proračunu. Zaradi slabih rezultatov gospodarskih organizaoij so tudi dohodki občinskega proračuna bili nižji za 9,3 fio, kot so bili predvideni. Posebno nizko so bili doseženi naslednji dohodki! proračunski prispevek za 47>3 fio, občinski prometni davek 42,4 fi pri deljivih in 22 fio pri nedeljivih dohodkih, občinski promet ni davek na alkoholne pijače 39 fio, dopolnilni proračunski prispevek iz osebnih dohodkov 34»3 fio. Vsi ti dohodki predstavljajo največji del proračuna in se po sedanjih ocenah ne bodo dosegli v višini letnega plana ob koncu leta. Zelo visoko pa so doseženi dohodki iz cestnega skla da, kar v planu ni bilo predvideno. IZMTKIs Plan izdatkov zaradi nedoseženega plana dohodkov je bil izvršen samo za 42,3 fio, oziroma v mejah razpoložljivih sredstev. Izdatki se izplačujejo le tisti, ki so najbolj nujni, omejitve so pa pri tistih postavkah, ki jih še posebej določi L0, N.Bulut TEDEN BOJA PROTI TUBERKULOZI Vsako leto organizira Rdeči križ teden boja proti tuberkulozi. Marsikomu se zdi, da je to pogrevanje stare teme, ki jo večina ljudi že pozna» Hvale vredno je dejstvo, da velika vešina naših ljudi pozna tuberkulozo. Njene nevarnosti se boji vsakdo, oe pret kratkim je bila ta bolezen neozdravljiva v mnogih primerih. Mnogokrat je terjala več žrtev v isti drH-žini. Zato je prav, da se vsako leto znova spomnomo na to zahrbtno bolezen. Pri tem se vprašamo, ali smo res storili vse, kar je potrebno, da ne bi zboleli mi sami ali pa člani naše družine od jetike. Res je, da imamo danes razna zdravi-* la proti tej bolezni. Zdravljenje pa je kljub tem zdravilom še zmerom dolgotrajno in zelo drago. Tudi danes mora biti' bolnik v hujših primerih osamljen od zdrave okolice, da ne o-kuži drugih. V družinah, kjer se jetika pojavi, povzroči bolečo rano, ki se težko zaceli. Poleg poznavanja nevarnosti in škode, ki jo povzroči jetika, je dobro vedeti tudi-vzroke, ko jo povzročijo, in načine, kako se da pravočasno preprečiti» Upam, da ta odstavek ne bo odveč tistim, ki se zanimajo za to, kako bi obvarovali lastno zdravje in zdravljs svojih družinskih članov. Povzročitelj jetike je bacil, ki se nahaja v izkašljanih kapljicah in izpljunku bolnikov z odprto tuberkulozo, 0 odprti tuberkulozi govorimo, kadar se od tuberkuloznega bacila razpadli deli pljuč izkašljujejo skozi sapnik v bolnikovo okolico» Razumljivo je, da so v razpadlih delih pljučnega tkiva milijoni jetičnih ba- cilov. Izkašljevanje razpadlih delov pljuč pa je vir najbolj nevarnih okužb za zdrave. 0 zaprti pljuč ni jetiki pa govorimo takrat, kadar v izpljunku bolnih ne najdemo več jetičnih bacilov. Taki bolniki niso nevarni za svojo okolico*, biti pa morajo pod kontrolo» Za nastanek jetike né-zadošča samo okužba z baoilom. Večina ljudi se namreč že v mladosti okuži z bacilom jetike»,Od okuženih zbolijo samo tisti, ki so dovzetni za to bole zen. Najbolj dovzetni za jetiko so dojenčki, zato jih cepimo proti jetiki, da bi pravočasno postali odporni. Ljudje, ki se slabo hranijo in stanujejo v tesnih, umazanih in mračnih stanovanjih, so zelo dovzet ni za jetiko» Dognano je, da povzro ča kronična preutrujenost in podhranjenost zelo veliko dovzetnost za tuberkulozo. Zelo pogosto zbolijo za jetiko kronični alkoholiki, ker porabijo večino denarja za pijačo namesto za hrano. Kaj je torej potrebno, da se zavarujemo pred nevarnostjo bacila jetike, Prvič je treba cepiti dojenčke, otroke proti tuberkulozi, da bi postali pravočasno odporpi proti o-kužbi. Vsi bolnrki z odprto tuberku ložo morajo biti ločeni od zdravih. Imeti morajo svojo sobo in jedilni pribor. Soba mora biti svetla in zračna. Pogosto jo je treba čistiti, pode je treba ribati s toplo vodo in milom. Perilo je treba posebej prekuhati, Izločke bolnika je treba zbi rati v posebnih posodah in jih raz-kuževati. Bolnik z odprto tuberkulozo mora s popolno odgovornostjo u- poštevati navodila,, da ne ti okužil drugih, Dobra hrana, zadosten počitek in gibanja, na.-zraku predstavljajo za zdrave ljudi najboljši način, da se izognejo.dovzetnosti za jetiko« Na koncu naj še omenim, da se tako, kot SPREHOD PO ZABRLBSKEIi . . VaJUU Kakor vsako leto, tako je bila tudi letos od 8. do 23« septembra velika mednarodna.gospodarska in trgovinska manifestacija, tradicionalni,jesenski, mednarodni zagrebški velesejem« To je v zaporedju že 63» mednarodna prireditev v 53„ letih obstoja sejemskega poslovanja te institucije« Za letošnji jesenski velesejem je vladalo .posebno zanimanje tako domačih, kakor tudi tujih razstavljavcev« ¥ 18 lepo razporejenih arhitektonsko dovršenih paviljonih je razstavljalo 1168 jugoslovanskih razstavljavcev ha 91«532 m2 razstavijalnega prostora in na 52»000 m2 preko 43 000 tujih razstav ijavcev iz 36 evropskih, azijskih in afriških ter ameriških držav. Posebna značilnost razstavljavcev pa je bila letos v tem, da sc bile med udeleženci zastopane vse vzhodno~ev~ ropske države s' kolektiva imi razstavami, kakor tudi nastop ne j . .nembne jših jugoslovanskih zahodno-evropskih trgovskih partnerjev iz Italije, hvstrije in Zapadne Nemčije ter nastop renomi-ranih firm iz Velike Britanije, Francije, Belgije, Švice, Nizozemske in skandinavskih držav« Posebno pomembna pa je bila udeležba Sovjetske zveze in ZDA ter nastop 10 mladih afriških držav, ki so povečini prvikrat razstav ljale na tej prireditvi« (Gana, Gvineja, Liberija, Libanon, Mali, Nigerija, se govedo lahko okuži z jetiko človeka, lahko zgodi tudi nasprotno, da se človek okuži od bolnega goveda. Zato j'e treba bolno govedo odstraniti« V kolikor to ni mogoče, je treba mleko pred uporabo greku-^ hati, kar je zelo važno za dojenčke. Dr, A, Sulin .Sudan, Togo in Ltiopija) Če primerjamo nastop jugoslovanskih proizvajalcev z razstavami prvih povojnih let lahko ugotovimo samo. eno in to velik napredek našega, gospodarstva, industrije ter tehnike. Tako je letos jugoslovansko gospodarstvo nastopilo z najpopolnejšim asortimentom svoje proizvodnje« Posebno se je odlikovala naša strojegradnja, dalje črna in barvna me?-talurgija, kovinsko predelovalna industrija, industrija motornih vo— , žil tor Živilska,- lesna in tekstil-?., ha industrija. Sodeč po razstavljenih izdelkih se je strojna industrija letos močno prizadevala kar najbolj seznarfti mednarodno gospodarsko javnost s svojimi najnovejšimi dosežki. V posebnem paviljonu, v katerem pretežno razstavlja naša strojegradnja, smo-že pred vhodom ugotovili, da so tam naši giganti« To nam naznanja 100.tonski 30 m visoki pristaniški žerjav, izdelek "Metalne" Maribor ter velike vodne črpalne naprave v demonstracijskem obratovanju - izdelki "Litostroja". V.samem paviljonu pa smo najprej srečali izdelke "Litostroja",; ki prikazuje med drugim loputo s premerom 2.200 mm za hidroelektrarne, di- zelski motor, razne relcuktorje in črpalka ter več drugih izdelkov,, •'Prvomajska" je z razstavo raznih vrst obdelovalnih strojev (stružnice, rezkalni stroji, šepingi, brusilni ter vrtalni stroji) dokazala, da je še vedno na čelu že precej številnih izdelovalcev obdelovalnih strojev, V istem paviljonu je omeniti še skupni nastop združenja tovarn obdelovalnih strojev in sicers "Ivo Lola Ribar, "Livnica željeza i tempera Ki-kinda", "FALI" Lovi Sad in "ALA" Po-tisje, Pri vseh teh razstavljavcih se opaža viden napredek, zlasti v kvaliteti in asortimentu. Poleg zgoraj omenjenih podjetij pa so nas v istem paviljonu zanimali še razstavljavci "Jugotorai., ■" iz Karlovca z ladijskimi mòtorj: in črpalkami ter rotorskimi turbinami, "Tek-stilstroj" iz Zagreba., s tkalskimi avtomati, "Jelšingrad" iz Banje Luke s stroji za obdelavo pločevine, "Kru-šik" iz Valjeva s stroji in napravami za obdelavo bombaža, "Trudbenik". iz Doboja s kompresorskim agregatom in raznimi vibratorji. Poleg teh pod-, jetih razstavlja še veliko drugih manjših kolektivov strojne industrije» ... :■....j.' i;) Elektro industrija se nam je predstavila skupno s precizno mehaniko in optiko in optiko v paviljonu...6 ter kovinsko predelovalno industrijo-na galeriji, V elegantnih paviljonih je bila v glavnem prikazana oprema za jaki tok, različni električni aparati, merilni inštrumenti, kabli in drug elektro material ter kablovski pribor. Razen tega razstavlja elektro industrija vrsto gospodinjskih aparatov, opremo za gostinstvo, material za razsvetljavo, radijske in televizijske sprejemnike ter še vrsto drugih predmetov. Med razstavljavci smo opazili priznane firme kot so: "Elektro signal Ljubljana", "Rovokabel" iz Novega Sada, "Tovarno kablov iz Smedereva", "TE2", "ZMAJ" in "ISKRA" iz Kranja ter mno go drugih podjetij. Precizna mehanika in optika pa sta razstavljali razne inštrumente in aparate za medicino, precizne optic ne naprave, daljnoglede, foto aparate ter mikroskope. Dalje smo vide li vrsto pisalnih, računskih in šivalnih strojev. Ra paviljonih pa zo pet vidimo bleščeče napise "TOS" in "TOPS" Ljubljana, Mirna iz Dolenjske, "IRSA" in "TSLEOPTIK" iz Zemuna, "Inštrumentarija" in"Laboratori-ja" iz Zagrebu ter vrsto drugih več ali manj poznanih firm* V okviru kovinsko predelovalne indu-stroje pa je nastopalo blizu ,100 podjetij med katerima je. bila tudi naša "Veriga" ter ostali proizvajalci enakih in podobnih izdelkov, To sos "Peter Drapšin" Rovi Sad, -vijaki, pletena žica, "Tovarna vijakov Knin", "Plamen" Kropa, "Mrkonjič grad" - vijaki, . "Igman!1,. Konjic - vijaki, "Lanac" Zagreb,- verige ter "Milah Vodok" Futog - verige, pletena žica, vijaki. Rase podjetje pa se je postavilo v glavnem z vsemi vrstami verig, ki jih izdeluje ter opremo in kovanimi izdelki in vseh vrsta izdelkov vijakarne. Kot novost pa je bil prikazan nov sistem snežnih avto verig, ki so vzbujale pozornost tako pri posameznikih, kakor tudi pri trgovski mreži. Za naše podjetje je bila udeležba na sejmu še kar uspešna, saj je bilo prodano za 35?5 milijona, dinarjev blaga., od tega za 16,7 milijona vijačnega blaga in za 18)8 milijona raznih verig. Poleg tega je bilo še več trgovskih dogovorov, za katere so tudi„že. prispela konkretna naročila. Poleg ostale industrije je omeniti še močan porast v lesno predelovalni industriji, ki je letos zelo močno razširila svoje razstavne prostore in sicer ves bivši italijanski pavi- -Ijon, paviljon Romunije ter pritličje paviljona 14» Pri tem so bila zelo močno udeležena slovenska podjetja kot sos "Lesnina" Ljubija.., "Slovenija les"','Brest" Cerkni . ' "Tovarna pohištva" Nova Gorica, "STOL" Duplica, "Slan" Begunje in še mnogo drugih. Večina njihovih izdelkov je imela izvozni značaj. Posebno lepo pa je bilo pogledati razstavne prostore naše živilske in tekstilne industrije, kar pa se ne da podrobno opisati. / ; Velik napredek' je prikazala tudi naša avtomobilska industrija. Vrsto najnovejših modelov so prikazali "TIM" Maribor, "FAP" Priboj, "ZASTAVA" Kra-guljevac, "TMV" Novo mesto in "TOMOS" Koper. Od inozemskih razstavljavcev pa je posebej omeniti paviljon SZ, ki prikazuje vrsto obdelovalnih strojev, proizvode elektronike, ladijsko opremo. modele avionov, poljedelske in gradbene stroje, avtomobile ter tekstil, krzno in keramiko. Posebno pozornost pa je vzbujal že od daleč na novo zgrajeni italijanski paviljon, ki sodi po svojih arhitektonskih oblikah med najbolj zàpimive objekte na zagrebškem sejmu. Italijanske firme pa so razstav ljale osebne avtomobile, avtobuse, traktorje - goseničarje, ladijske in železniške konstrukcije, pralne stroje, ladijske motorje, dvigala, gradbene stroje, volriena in bombažna prediva, stroje za izdelavo čevljev itd. .K Osnova letošnje ameriške razstave pa je bila konstruktivno uporabiti prosti čas, oziroma "pomagaj Si sam" Pod tem geslom so bile prikazane . razne garniture- orodja za ureditev stanovanja, delavnice za različna popravila, orodje za vrtnarstvo, razni manjši hišni stroji in naprave ža ročna dela ter praktična ročna naprava za izdelavo opeke. Zanimivi so bili tudi razni eksponati ia plastičnih mas. ° • Avstrijo je zastopalo 64 firm, ki so predstavile vrsto električnih aparatov, specialnih jekel, kovinskih proizvodov in tekstila. Razen tega so razstavljali še razne merilne instrumente, linolej, račuhske in knjigovodske stroje ter druge industrijske izdelke. Dalje so imele zelo reprezentativne paviljone še Poljska in Čehoslova-ska ter Zapadna in Vzhodna Nemčija, ki so prikazovale predvsem stroje, naprave, avtomobile, motorje, elektro opremo precizne aparate in merilne instrumente, keramiko, tekstil in nešteto drugih izdelkov. j I- I Veliko hi še lahko naštevali kaj so razstavile šes Madžarska, Bolgarija, Grčija, Anglija, Indija in vse afriške ter skandinavske države, toda preveč je tega, kajti prvič hi človek potreboval vsaj, štiri do pet dni, da bi ss vse to do potankosti ogledal, drugič pa hi bilo naše Uredni- štvo v zadregi, če bi hotel vse to spraviti na papir. Ob zaključku naj omenim, da je letošnji sejem obiskalo poldrugi milijon domačih in tujih obiskovalcev. To je obenem veliko priznanje in dbka-z opravičenosti obstoja, te že tako tradicionalne prireditve, ki ima.svoj vpliv ne le v sleherni kot naše dežele, temveč pritegne zanimanje držav iz vseh kontinentov sveta. . j P. Vovk i PREHRANA PRI BOLEZNI PREBaVIL ! Hrana se začne prebavljati v ustih. Zato je potrebno zdravo zobovje. Zobje drobijo in meljejo zaužito hrano. Jezik in žleze slinovke omogočijo, da se zalogaj hrane dobro pomeša s slino v ustih, kar je posebno važno za hranila, ki vsebujejo škrob, n.pr. kruh, pecivo, krompir, polenih itd. V slini so namreč sokovi, ki razstavljajo škrob v sladkor deloma že v u-stih» Na pol prežvečena in s slino: redkeje pomešana hrana obremenjuje želedec, kar lahko povzroči tudi prebavne motnje. Zato je razumljivo, da terjajo slabi zobje"popravilo ali pa mora biti hrana pretlačena. ■ Najpogoste jše bolezni prebavil so s akutni želodčni katar, ki traja nekaj dni ali več, oziroma kronični želodčni katar, ki traja vse življenje. Pogostni bolezni mlajših in starejših ljudi sta rana na želodcu in na dvanajstniku. Črevesni katar je bolezen, ki nastopa samostojno ali pa skupaj z boleznimi želodca. Vzroki, ki povzročijo bolezni prebavil, so različni. Glavni vzroki so s 1. uživanje hrane, ki je okužena s strupenimi klicami, 2. uživanje strupene hrane, 3. uživanje zelo dražeče hrane, Ai- uživanje zelo vroče ali zelo 'mrzle hrane, 5o" uživanje nezadostno kuhane ali slabo žvečene hrane, 6. živčne motnje, ki povzročijo bolezni prebavil. Maso in vsi mesni izdelki«, kot so ■ klobase, salama, jetrna pašteta in vse konzervirano ;meso, .ki ni bilo .-rpi pripravljeno oziroma. hr“Tijxnc.na äist in r.h igieni cen. ,na.c in, j e -pri ši.q v ' Stik s strupenimi klicami, ki se v mesu... razmnožijo, ga pokvarijo in povzro- \t. či jo hude zastrupitve s hrano. Enako lahko rečemo.za plesnivo moko ali fižol, oziroma za zelenjavo, mleko in mlečne izdelke, ki so bili okuženi s strupenimi klicami. Vsaka sta-ra in postana hrana je gotovo bolj ali manj okužena s strupenimi klica—.: mi in lahko povzroča zastrupitve, -E» nako velja za sladoled. Zastrupitve s hrano povzročijo hudo kataralno vnetje želodca, črevesja in jeter, lahko pa tudi žolčnika. Taksne zastrupitve nastopijo z visoko vročino, bruhanjem'in'drisko ter hudimi krči v želodcu in črevesju, Nekatere od teh zastrupitev se končajo včasih tudi s smrtjo. Močno papricirana, zasoljena, prekisla, -ali drugače začinjena hrana zelo draži želodec, Enako vel jr. ha alkohol ne pijače in velike koli -iho' cine kave ter kajenje. Lahko rečemo, da preveč začinjena hrana'kakor tudi zelo močna črna kava in kajenje povzročijo s časom želodčni katar. Zelo vroča ali zelo mrzla -hrana' škodljivo vpliva na zobovje in želodec,- Na pol kuhana in prežvečena hrana zelo obremenjuje ‘želodec. Uživanje strupenih gob ter raznih zdravil, kot n,pr, aspirinov ter drugih tablet za glavobol, pa tudi mnoga druga zdravila povzročajo lahko začasna prebavne motnje. Tudi neredno uživanje hrane ima velik pbmah pri' nastajanju pre-j bavnih motenj» ’ -> ’ ' - - ... j -Žalost, strah, trajne skrbi ter brezumno tratenjfe telesnih in du- j ševnih moči, ki trajajo skozi :i’ . j -daljši čas, postOponla privddejo do ; trajnih prebavnih motenj, med kate-: re 'sodijo rana na želodcu ali dva- ; najstniku, pa tudi kronični želodč-j ni katar, J Glede na to, da je bolezen lažje preprečevati kot pa zdraviti bi bilo prav, da upoštevamo nekatera splošna pravila. " - | 1» Za redno prebrano je treba iz- ! brati in uporabljati le zdrava in sveža hranila! 2, Postanejedi je boljše zavreči! 3» Alkohol, kajenje in zelo močna črna kava kvarijo prebavo! 4» Slabo prežvečena, preveč vrela ali mrzla hrana in napol kuhana j ter močno začinjena hrana škodu-[ jo prebavi! j 5» Zdravila, ki lahko škodujejo prebavi, je prav uživati na poln želodec, najraje z mlekom in to takrat, kadar je res potrebno. 6. Nerazumno trošenje duševnih in telesnih moči' brez rednega počitka in redne prehrane ima dalj nosežne posledice za prebavila -in zdravje človeka. HRANA, KI SE PRIPOROČA PRI AKTIMBM ŽELODČNEM KATARJU Dokler traja bruhanje in driska, da jemo bolniku samo kamilični ali ruski čaj z limono. Odraslega lahko dva dni brez skrbi stradamo, da se bruhanje umiri» Ko se bruhanja po- miri, dajemo čaj z mlekom ali mleko z limonovim-sokom* Sa VodiSkuhamo riževo ali ješprenovo sluznato juho. Postne juhe (nemastne in hrez prežganja), kakor goveja, telečja ali kurja juha z dodatkom riža, zdroba, testeninami, ' utepenirn jajcem ali z rahlim prepečencem» Dajemo lahko tudi postno juho s pasiranim krompirjem ali zele-! njavo. • j Zelenjavo dajemo samo pretlačeno in ; zabeljeno z oljem. Krompir dajemo le' i v kaši, kof pire krompir» Telbčje ali j kurje meso dajemo d r oblìo 1 -J selci j ano, j Od močnatih jedil se-priporočajo rah-I li puding, mlečne jedi z dodatkom vode, n.pr. mlečni Zdrob, žganci, močnik ali polenta ž mlekom. Od pijač dajemo samo slatinoKruha ne dajemo, am-pak le prepečenec1 "ali kekse. - v.;.- • y . o HRANA, KI SE PRIPOROČA PRI KRONIČNEM ŽELODČNEM KATARJU ■ olju» Žunko dajemo spočetka surovo in nastrgano, pozneje tudi kuhano, toda ne premastno. Ža zabelo uporabljamo samo olje, fmargarino, surovo aii kuhano ma- I si°" I • ’ W ' ■ 'm -i. \ \ Krompir dajemo kuhan v oblicah ali ! kot kašo. Od zelenjave sr priporoča i karfijola, špinača, korenje, repa, I koleraba, mladi grah, mladi fižol Iv stročju, buče, kuhana solata, por, : mehka glavnata solata, motovilec, kuhana čehula in česen. Zelenjavo pripravimo tako, da jo dušimo v sopari "ali pa kuhamo v zaprtih loncih, n.pr. v ekonom loncu, da se ne uničijo vitamini v dotiku z zrakom. Vse zelenjave sr priporočajo hrez prežganja (moke). 'Dovoljene so vse mlečne jedi z rižem, zdrobom, močnik, polenta, kos-, mici in žganci, toda ne ajdovi» E-nako se priporoča rahlo "in ne preveč sladko pecivo» Kruh naj ho en dan star ali pa prepečen» ! Priporočajo se vse vrste čajev, ki ne i smejo -biti presladki, lahko pa jih I mešamo z àlekorn ali-limono. Alkohol, j kajenje in močna črna kava so prepolve d ani» Jajca se dajejo mehko kuhana I ali utepena v mleko s sladkorjem. Ju-! he... se dajejo nemastne, goveje, teleč-! je ali kurje, zakuhane z dodatkom ri-•jža, vlitimi rezanci, testeninami, ješ-iprenom, ovsenimi kosmiči, utepenirn f jajoem, prepečencem, pasirano zelanja-Ivo ali krompirjem. jMeso mora biti nemastno, ; ovoje,--'t!e-Iločje, konjsko, kurje, r: ,-go, jhgnje-Itina in popolnoma nemastno svinjsko |meso. Spočetka moramo maso kuhati, po-jzneje pa ga lahko "dajemo pečenega na Dovoljeno je kislo mleko in bohinjski ali tolminski sir» Sadje mora biti kuhano in pretlačeno^ dovoljeni so sadni sokovi ter olupljena in nastrgana jabolka» Od pijač se priporočajo samo slatine, limonade in oranžade » PREPOVEDANE J^DI SOi vse'ostro začinjene jedi, kot n»pr. prekajeno meso, klobase., 'salame, mastno svinjsko meso, ovčina, kozje meso, gosje in račje meso, divjačina, pljučka, ledvičke, vampi, svinjska in goveja jetra, vse konzervirano meso in ribje konzerve ter meso v solati. Prepovedane so obare, mesni sokovi in ekstrakti, loj, slanina in zaseka. Prepovedane so vse trde solate, n.pr, endivija, zeljnata solata, regrat, ohrovt, kislo zelje, suh fižol, čeča in grah, kumarice, gobe, paprika, sveža repa, gorčica, čebula v solati, sveži česen in zèlena. Prepovedane so začimbe, Lot so poper, paprika, gorčica, surova čebula in česen. Vse vrste jajčnih majonez, sodo, in na masti pečena jajca. Prepovedana je vsaka konzervirana zelenjava ter pražen-in na masti pečen krompir. Prav tako niso dovoljeni štruklji, jabolčni zvitki, torte, močnate jedi z medom, orehi ali rnanjdelj-ni, potice, krofi, miške itd. Enako krompirjevo testos cmoki, svaljki. Prav tako ni dovoljeno vsako nezrelo s sladkorjem vkuhano sadje, orehi, manjdeljni, fige in slive. Prepovedan je koruzen kruh, svež in ovseni kruh. Prav tako vsi preveč mastni siri, kot so parmezan in gorgonzola, Prepovedane so lakoholne pijačo, posebno žganje in likerji, mlado belo vino, turška kava, kajenje in žvečenje tobaka, preveč mrzle pijače in sladoled. HBaŠA, KI SL PRIPOROČA PRI RANI NA DVANAJSTNIKU ALI ŽELODCU Hrana, ki se priporoča na dvanajstniku in želodcu, je ista, kot se. priporoča za kronični želodčni katar. (glej na strani 22). V začetku bolezni mora biti hrana zelo lahka, obroki pa"zelo pogostni, in sicer na dve ali tri ure. Posebno je važno, da se bolnik hrani zelo zgodaj zjutraj in zelo pozno zvečer, V prvem tednu naj uživa mleko in mleč ne jedi, smetano, maslo in prepečenec ali kekse, V drugem tednu dodamo še pretlačene zelenjave, pire krompir in kuhano sesekljano meso. Za kronične bolnike pa velja ista hrana kot za kronični želodčni katar. Prepoved za črno kavo in kajenje velja za zmerom. j -• Dr.A, Sulm Tovariš zdravnik, kaj pa če vam operacija ne uspe ? Bodite brez skrbi, tega ne boste doživeli ! S-;. A D O V L J I C A .-Italijanski cinemascope film "NOČ" • 16*X.1962 - torek - 00 20 uri 17. X.1962 - sreda - ob 18 in 20 uri Italijansko-francoski zgodovinski barvni cinemascope fila "KARTAGINA V PLAMENU" 18. X.1962 - četrtek - c'b 20 uri 19. X.1962 - petek T ob 16 uri 21.X. 1962 - nedelja' - ob 16 in 20 uri •a.-. . 'ob 10 uri dopoldne mati-ne .da: Slovenski kriminalni film "MINUTA ZA UMOR" 19.X.1962 - petek - ob 20 uri 20.X.1962 v; sobota - ob 20 uri Angleški avanturistični film "SOS 21.X.1962 - nedelja - ob 18 uri Pacifik" 1.XI.1962 - četrtek - ob 18 uri Jugoslovanski film - psih» drama 2.XI.1962 - petek — ob 20 uri "PUSTOLOVEC TRE D VRATI" 4,XI.1962 - nedelja - ob 18 uri, 22.X.I9S2 - torek - ob 20 uri ob 10 uri dopoldne matineja 23.X.1962 - sreda. - ob 18 uri i. . ' ' Italijansko -francoski vojni film Angleški,barvni film - komedija "VSI DOMOV" "DOKTOR IN LJUBSZAN" 6.XI.I962 torek ob 20 uri 23.X.1962 - sreda - ob 20 uri 7. XI*1962 - sreda - ob 18 in 20 25.X.1962 - petek - ob 20 uri 27.X.1962 - nedelja - ob 16 in 20 uri Italijansko -francoski film "DOGODI LO SE JE V RIMU""'-1 Jugoslovanski akcijski film "aBECEDA 8.XI.1962 - četrtek - ob 20 uri STRAHU" 10.XI.1962 - sobota - ob 20 uri 24.X.1962 - četrtek - ob 20 uri 11.XI.1962 - nedelja - ob 18 uri 26.X.1962 - sobota - ob' 20 uri It 27.X.1962 - nedelja — G D 10 uri do- Francoski barvni cinemascope film poldne matin- 'Ja "POTOVANJE Z BALONOM" 9.XI.1962 - petek - ob 20 uri Ameriški glasbeni ba rvni film "BENNY 11.XI.1962 - nedelja - ob 16 in 20 GOOMANN" ob 10 uri dopoldne 27.X.1962 - nedelja — ob 18 uri matineja. Švedski ljubavni-film "POLETJE Z ! MONIKO" 29. X.1962 - torek - ob 20 uri 30. X.1962 - sreda - ob 18 in 20 Ameriški avanturistični barvni film cinemascope po romanu Julesa "POT V SREDIŠČE ZEMLJE" :r.XI.1962 - četrtek - ob 20 uri 3. XI.1962 - sobota - ob 20 uri 4. XI.1962 - nedelja 9 ob 15.30 in 20-uri Zaradi izredne dolžine filma so cene vstopnicam zvišane za 30.- din. {'■'•XJUBEZENI : Gospod dr. Selmer predava v dekliški i šoli o bioloških temah, dekleta pa i morajo nato napisati doma«.© nalogo, j Ha zadnjem predavanju je govoril ta-: kole: j "Ljubezen je privlačna sila dveh na-i sprotno nabitih polov, ki se kakor I nevihta eksplozivno sprosti. Je ide-: alna združitev ženskega in moškega j principa z namenom biološkega razmno-i zevanja, ki naj ohrani vrsto. Zmore : napraviti iz mevž junake, iz zločin-; cev otroke, iz svetnikov hudiče, iz ; kurtizan madone. Poleg lakote je glav j na gonilna sila človeškega rodu. V injej se zlijeta čustvo in volja, j strast in plemenitost. Je motor vseh : umetnosti in genij poetov, hrepenenje j in izpolnitev. i Gospod doktor je govoril čedalje za-inosneje, vendar je bila terna, čeravno ; zelo zanimiva, za mlada dekleta nera-izumljiva. Naslednji dan so oddale dolina če naloge. T .1 Marijana je napisala: i"Ljubezen je neka električna zadeva, j ki večkrat grmi. Razmnožuje 'se, da iohrani vrsto. Žene svetnike h kurti-jzanam kadar so lačni. Dober motor pri item zelo pomaga." jEva pa je ljubezensko razlago razume-jla takole: i"Ljubezen gre od pola do pola. V sre- dini eksplodira. Tedaj se moški princ združi z ženskim in se uniči oziroma zlije. Temu pravimo biologija. Tako ohranimo mevže, madone in kurtizane. Če ne bi bilo lakote bi se rod kar naprej ljubil." Gretka sanjari: "Kadar grmi se moški in ženska najraje združita. To je zelo napeto dokler ne pride do eksplozije. Takrat sta se ideala združila in razmnožila. Potem cvetijo v cvetu ljubezni otroci, hudiči, kurtizane, mevže in vse kar je lačno se združi. Genij ljubezni zalije plemeniti motor, da ohrani strast in hrepenenje do razmnoževanja svetnikov in kurtizan na principu biologije." Mala Lotka pa je razumela stvar po svoje in meni: "Kadar se dva pola slečeta, imenujemo to ljubezen. Potem se bliska, grmi in se zlija. Mamica pravi, da bo pri meni tudi zagrmelo, če bom strgala moj princip. Sicer pa je ljubezen i— dealna zveza dveh zločincev. Lakota pa ljubezni je glavna gonilna sila svete kurtizane in svetnikov. Mama pravi, da je to apetit, ata pa da je to motor na izgorevanje, ki deluje dokler je dobro založen z gorivom. Povzeto po Obzorniku VISOKA CMNA Mlad par se odpravi kupovat poročna prstana. Ženin 'f\ ogleda različne vzorce, potem izbere dva z briljanti in vpraša za ceno s "Koliko staneta?" , \\ - "Osem sto petdeset dolarjev." V Mladeniču je očitno vzelo sapo, ker' je nehote zažvižgal. Toda hitro je zbral in pokazal na dva drugas - "Pa ta dva?" - Dva dolga žvižga, gospod - je ©d-govoril trgovec. Vas! " O:-::.,iS; .. '. ".".V 7 "Tudi moj mož,.-.zd.ravnik pravi, da ne boste ozdravili!" "Te mucke sem zredila sama ob steklenici", se. hvali soseda sosedu, ki dela na vrtu» "kes, lepo," odvrne sosed, a kaj bi šele rekli, ko bi videli, koliko "mačkov" sem že jaz zredil s flašo. Halo, kolega! Pošiljam vam bolnika, ki je zelo, da, zelo zanimiv. PRITOŽBA ; Reki delavec se je pritožil, nad našo obratno kontrolo». Pravi, da mu do sedaj še ni uspelo . narediti ...tako slabega izdelka, da ga ta ne bi p re vzela. : Ku : d ISTI CILJ Ali že- veš, da imamo, pra nas ljudi, ki veliko govore in malo delajo? Pri nas pa imamo drugačne. Take, ki malo delajo in veliko govore.. .VPRAŠANJE IN ODGOVOR- Kako delimo moške, ki so poročeni? V dve vrsti. Na tiste, ki so copate, in tiste, ki mislijo, da niso. ■ • >,/■ . i'T - Delo samoupravnih organöv . Visoka proizvodnja v septembru Nekaj navodil uporabnikom zdravstvenih uslug Skrb za invalide i - - Ob prenehanju poslovanja počitniškega doma Delo stanovanjske komisije Prekinitev delovnega razmerja Kako so poslovala podjetja v naši občini v prvem polletju 1962 Teden boja proti tuberkulozi Sprehod po zagrebškem velesejmu Prehrana pri . -boleznih prebavil Kino Radovljica Za razvedrilo 1 6 8 9 H 4 13 16 17 20 24 25 Izdajaš Tovarna verig Lesce pri Bledu - Ureja uredniški odbor ♦ - Urednik Andrej Vidic - Izhaja 15«gv mesecu.