VESTNIK Poštni urad 9020 Celovec E Vetlagsposfamf 9020 Klagenfurf Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurf Posamezni izvod 3 šilinge mesečna naročnina 12 šilingov E celoletna naročnina 120 šilingov P. b. b. iimtutuunuummmmtmmummtmttmumttmmmtmmnh^ LETNiK XXXiV. CELOVEC, PETEK, 12. OKTOBER 1979 ŠTEV. 41 (1938) Dežetnozborske voiitve niso prinesie bistvenih sprememb V nedeijo so koroški voiivci spet odiočaii o poiitičnih razmerjih, ki naj bi v prihodnjih ietih obiikovaia in vodiia dežeino poiitiko. Po razmeroma mirnem in brez pravega navdušenja izvedenem voiiinem boju je nedeijska odiočitev pokazaia, da bo v bistvu ostaio vse pri starem, kajti že tretjič po vrsti je biio potrjeno sedanje razmerje moči med strankami, ki so zastopane v dežeinem zboru. Kijub temu, da je vodiina SPO uspeia svoj deiež na giasovih znova povečati na račun vseh ostaiih strank oziroma voiiinih skupin, bo namreč razdeiitev man-datov tudi za prihodnjih pel iet ostaia nespremenjena: SPO 20, OVP 12 inFP04. V podrobnejših številkah izražen je izid nedeljskih volitev na Koroškem naslednji: Od skupnih 299.512 veljavnih glasov je SPO dobila 161.727 ali 54% glasov, kar pomeni, da je svoj delež na glasovih v primerjavi z zadnjimi de-želnozborskimi volitvami leta 1975 povečala za 6.125 ali 2,58% glasov; to je hkrati tudi najvišji delež, ki ga je dosegla pri deželnozbor-skih volitvah po drugi svetovni vojni sploh, vendar je za kakih tisoč glasov zgrešila 21. mandat. Za OVP izid volitev ni tako razveseljiv, saj je dobila le 95.359 ali 31,8% glasov, kar v primerjavi z letom 1975 pomeni nazadovanje za 2.661 ali dobrega pol odstotka glasov. V podobni smeri so se volitve iztekle za FPO, ki je zbrala 35.064 ali 11,7% glasov in s tem v primerjavi z zadnjimi deželnozborski-mi volitvami nazadovala za 657 ali približno desetino odstotka glasov. Posebno boleča je izguba pri KPO, ki je dobila le še 3.112 ati dober odstotek glasov, torej je padla skoraj na polovico svoje prejšnje moči, namreč za 2.900 ali 0,95 % glasov. Močno čeprav ne v takšnem obsegu pa je nazadovala tudi KEL, ki je tokrat dobila 4.250 ali 1,42% glasov, kar pomeni izgubo 1.880 ali 0,6 % na celotnem številu veljavnih glasov; pri tem pa je seveda treba upoštevati, da je KEL nastopila samo v treh od skupno štirih volilnih okrajih. Taka je stvarna govorica številk. Sicer pa po volitvah seveda tudi tokrat ni nobenega pravega poraženca - vsi zo ..zmagali" ali vsaj ..uspešno branili" svoje pozicije. Za SPO velja, da je svojo absolutno večino še znatno okrepila in je njenih sedanjih 54 odstotkov vseh veljavnih glasov brez dvoma razveseljiv uspeh za stranko, ki že vsa leta po drugi svetovni vojni zavzema vodilni položaj v deželi. Nekoliko je ta uspeh ..zasenčilo" dejstvo, da je SPO v primerjavi z letošnjimi državnozborskimi volitvami nazadovala za 19.000 glasov; s s podobnim razvojem se je morala sprijazniti tudi SPO na Zgornjem Avstrijskem, za katero pa je osip od državne na deželno raven pomenil tudi izgubo enega mandata, medtem ko na Koroškem take nevarnosti sploh ni bilo. Zato je za koroško OVP seveda zelo dvomljiva tolažba, če z namigi na Zgornjo Avstrijo in Tirolsko (kjer je vodilna stranka povsod pridobila po 1 mandat) skuša zabrisati svoj lastni neuspeh s tem, ko postavlja v vlogo poraženca SPO, ker ji ni uspelo dobiti 21. mandata. Podobno pa velja tudi za FPO, ki je šla v volilni boj s ciljem, da zlomi absolutno večino vodilne stranke — sedaj, ko ji to ni uspelo, pa se skriva za izgovor, da ni šlo za kratkoročen, marveč za dolgoročen cilj; resnično zadovoljna more biti samo s tem, da ji je s štirimi mandati uspelo obdržati tudi sedež v deželni vladi. Ostali dve skupini, ki že doslej nista bili zastopani v deželnem zboru, sta na volitve šli že od vsega začetka brez najmanjšega iz-gleda, da zbereta toliko glasov, kolikor bi jih bilo potrebnih za mandat. Kljub temu pa je izguba, ki jo je utrpela KPO, ki je zgubila skoraj polovico svojih prejšnjih glasov brez dvoma dosti večja kot je bilo pričakovati. V stranki se bodo morali resno zamisliti nad vpraša- njem, kje so dejanski vzroki — iskati jih zgolj pri Slovencih (kakor se je to že večkrat dogajalo) bi bilo gotovo zgrešeno, zlasti ker s strani volivcev tudi osebni napadi niso bili honorirani. Pravilnost stališča, ki ga je glede volitev z ozirom na politično in svetovnonazorno pluralistično izravnanost koroških Slovencev zavzemala ZSO, pa je bila znova potrjena tudi z rezultati, ki jih je na volitvah dosegla KEL. Njeno nazadovanje od 6.130 ali 2,03% glasov leta 1975 na sedanjih 4.250 ali 1,42% glasov prav gotovo ne gre samo na račun dejstva, da je tokrat nastopila samo v treh volilnih okrajih. O tem dovolj zgovorno pričajo podatki za posamezne občine; sicer pa je v 4. volilnem okraju, kjer letos ni kandidirala, leta 1975 imela samo 200 glasov, medtem ko izguba znaša 1880 glasov. Ugotoviti je treba, da KEL kljub novemu programu in širši platformi ni uspelo, da bi se uveljavila kot široko gibanje — ne na narodni in tudi ne na nadnacionalni ravni. Na tem dejstvu tudi ničesar ne spremenijo izjave njenih zastopnikov, ki „uspeh" nastopa KEL vidijo zlasti v tem, da je uspelo preprečiti 21. mandat SPO (ki bi ga po vsej verjetnosti dobil bilčovski župan in podpredsednik ZSO Hanzi Ogris, vendar bo o razvrstitvi poslancev vodstvo stranke sploh šele odločalo). Ne nazadnje pa je pri oceni nedeljskih volitev treba upoštevati še /Konec na #. strani) ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV vabi na SP0M!NSK0 8VEČAN0ST ob 35-!etnici umora Domnove čete na Kometjnu ki bo v nedeljo 21. 10. 1979 ob 11. uri pri spomeniku na Vrhu pri Cimprcu nad Pliberkom. V okviru spominske svečanosti bo tudi letošnja OSREDNJA POČASTITEV OB ONEVU MRTVIH Počastimo spomin naših mrtvih junakov, za svobodo v borbi proti fašizmu. ki so darovali življenje Pot na Komelj pelje iz (Neuhaus). Glavni odbor Nonče vasi (Einersdorf) ali iz Suhe Cio ve^ro ve pravice so nedei/ive in morajo vei/ad za vsairograr Takoimenovana „Zadeva Kohoat" je v Avstriji spet enkrat sproži/a široko razpravo o č/ovekovik pravi-cak, in sicer v smeri, ki jo že poznamo; da se namreč zlvsfnja postav/ja v pozo tistega, ki dragim de/i naake o tem, kaj so č/ovekove pravice in kako jik je treka spoštovat:. Ne komo razprav/ja/i o tem, kako je v resnici z odvzemom držav/jan-stva čerema pirafeijK in dramaturga Pavia Kokoata, ki so ma češke ok/asti po enoiefnem kivanja v tajini /med dragim je de/ova/ na Danaja) zakrani/e vstop oziroma vrnitev v domovino. Vse tiste ..resnice", (e o tej zadevi okjav/jene, reč vse preveč enostranske kisoki-sonam-in nepo- „Enotni v boju - enotni v miru" Pod gesiom ..Enotni v boju — enotni v miru" je minuto soboto potekato v Portorožu srečanje protifašističnih borcev raznih narodnosti, ki so se med drugo svetovno vojno pod tastnim poveljstvom boriti na sto-venskih tteh v vrstah narodnoosvoboditne vojske in partizanskih odredov Jugostavije. Bito je to prvo povojno srečanje pripadnikov teh enot, ki so se zbrati, da bi ob spominih na skupen boj potrditi njegove vrednote in njegova vodita tudi v sedanji bitki za mir, prija-tetjstvo in sodetovanje med narodi. Srečanja v Portorožu se je udetežito okoti 400 bivših borcev iz Itatije, Avstrije, Francije, Madžarske in Sovjetske zveze, pridružiti pa so se jim števitni nekdanji soborci iz Stovenije, med njimi voditni predstavniki družbenopotitičnega živtjenja. Iz Avstrije so prišti pripadniki avstrijskega batatjona, ki je na stovenskih tteh začet svoj boj proti fašizmu; navzoči pa so biti tudi predstavniki Zveze koroških partizanov — organizacije, katera združuje bivše borce, ki so se nacističnemu nasitju uprti na domačih koroških tteh in tukaj bistveno prispevati k osvoboditvi domovine. Stavnostni govornik je bit čtan predsedstva ZKJ Stane Dotanc, ki je obširno orisat skupni boj jugoslovanskih narodov in narodnosti ter pripadnikov raznih drugih narodov, ki so kot sestavni det narodnoosvoboditne vojske Jugostavije pomagati pregnati okupatorje in osvoboditi Jugoslavijo. „To pa je bit hkrati tudi boj za svobodo in neodvisnost vaše domovine, za dokončno uničenje fašizma in zmago miru, za botjše živtjenje tjudi in narodov," je nagovoril Stane Dotanc bivše borce iz drugih držav. „Vaše sodetovanje v narodnoosvoboditni vojski Jugostavije, vaša opredetitev, vaša vojna dejanja v tistih najtežjih dneh — vse to je bit izraz vaše visoke svobodotjubne in protifašistične zavesti, mednarodne so-tidarnosi in bratstva med narodi." V svojem govoru je Stane Dotanc podrobno prikazat nastanek in razvoj ter boje posameznih tujih enot v sktopu narodnoosvoboditne vojske jugostavije. Pri tem je omenit tudi detež avstrijskih protifašistov, ki so se bedisi na tteh Jugostavije ati pa v mejah današnje Avstrije pridružiti osvoboditnim enotam in se bojevati proti skupnemu sovražniku — fašizmu. Posebej je spomnit na prošnjo, ki so jo avstrijski protifašisti nastoviti na mar-šata Tita, naj jim dovoti in omogoči, da bi se v posebni enoti boriti za svobodno in demokratično Avstrijo. Na osnovi te prošnje je bit potem ustanovtjen avstrijski batatjon. „Naš narodnoosvoboditni boj je bit močna vzpodbuda tako za protifašistični boj naprednih sit sosednih narodov, kakor tudi za vse tiste, ki so na stovenskem ozemtju in v sosedstvu pobegniti iz taborišč in kviz-tinških enot," je nagtasit Stane Dotanc ter navede!, da je v narodnoosvobodnitni vojski Jugostavije aktivno sodetovato 50.000 tujih državtjanov raznih narodnosti. Po drugi strani pa so mnogi Jugostovani, ki so se med vojno znašli zunaj meja svoje domovine — kot zaporniki in interniranci, vojni ujetniki itd. — aktivno so-detovati v odporniškem gibanju skorajda vseh evropskih držav. Posebej pa je Dotanc v tej zvezi poudarit tudi vetiki pomen aktivne udetežbe Stovencev iz Itatije in Avstrije v borbi proti fašizmu. Ob koncu govora je Dotanc opozorit, da je drugo svetovno vojno človeštvo drago ptačato: na bojiščih, v taboriščih in med razvalinami bombardiranih po/ne, tako da h je težko napravit: pravo s/iko. Ro/j potrebno se nam zdi omeniti tisto, kako je /d/a zadeva v Avstriji spet enkrat izrak/jena za poživitev gonje, kot s .v: o je sicer vajeni /e iz doke „k/adne vojne". V par/amenta je pris/o do posebne razprave, med katero so govornici vse/? tre/? strani očita/i Češkoslovaški, da se vmešava v notranje zadeve Avstrije; v isti sapi pa so okraf-no do/ži/i Češkoslovaško kršenja ke/-sinški/? dokumentov, konkretno nji-Z?oviZ? do/oči/ o sj?oštovanja človekovi/? pravic — pri tem pa pozak/ja/i, da dc/ijo naake taji državi in da se s tem vmešavajo v njene notranje zadeve. Pa ne samo to, da so praktično de/a/i sami tisto, kar so očita/i d?a-gim. Tristrankarska s/oga, kot jo je v danajskem par/amenta zas/editi /e ze/o redko, je odseva/a dvo/ično mora/o tadi g/ede vprašanja č/ovekovi/? pravic; Čekom so dražno očita/i, da ne spoštajejo č/ovekovik pravic, pred /eti pa so prav tako dražno sk/epa/i zakon o narednik skapinak, s katerim so ve/iki večini s/ovenske manjšine na Koroškem odvze/i njene te-me/jne č/ovekove svokoščine in mednarodno zajamčene narodnostne pravice. 7'oda č/ovekove pravice so nede/ji-ve in morajo enako ve/jati za vsakogar; to je zapisano tadi v ke/sinškik dokamentik — tako na sp/ošno kot še posekej g/ede manišin/ Dok/er pa Avstrija svojik tozadevnik okvezno-sti ni izpo/ni/a oziroma jik samovo/j-no interpretira v očitno škodo tistim, katerim naj ki ki/e v korist, kot jo to v pnm^anM^šms^k zaščitnik do/oči/ državne pogodke, tako do/go seveda tadi nima nokene pravice, dragim de/iti naake, kaj morajo in česar ne smejo. Na tem tadi ravnanje po znanem nače/a ..primite tata" ne spremeni ničesar, ?narveč postane dvo/ičnost take mora/e /e še ko/j očividna ter naravnost izziva nevarnost, da ko dotični opozorjen na smise/ pregovora, ki pravi, da se naj ne izpostav- mestje okoti 60 mitijonov tjudi izgubito živtjenje. „Toda čeprav /ja sonca, kdor ima mas/o na g/avi. so od konca vojne minita skoraj tri idesettetja in po), Avstrija je s svojo prakso, kar se tiče korenine fašizma žat še niso povsem uničene," je pou- spoštovanja č/ovekovik pravic, vse darit govornik. „V nekaterih državah — v Nemčiji, prej kot krez madeža — in to ne sa-Avstriji, Itatiji in drugod, fašizem še živi. Njegovo raz- mo v odnosa do manjšin — torej diratno detovanje krepko čutijo narodi teh držav in to ima vzroka in potreke dovo/j, da naj-je nenehna nevarnost za mir in demokracijo:." prej počisti pred /as-tnim pragom. Takšen je izid voiitev po občinah dvojezičnega ozemija Koroške Ker je za nas pri vsakih voiitvah razumijivo najboij zanimiv izid po občinah dvojezičnega ozemija, tudi tokrat objavijamo podrobne podatke o tem, kako so se voiiici v nedeijo na tem ozemiju odiočaii za posamezne stranke aii voiiine skupine. Pri tem smo pregted po stari navadi razširiti tudi na druge voiiine odiočitve in tako omogočiti neposredne primerjave rezuitatov ietošnjih dežeinozborskih voiitev z rezuitati ietošnjih državnozborskih voiitev, ki so biie meseca maja, ter s prejšnjimi dežeinozborskimi voiitvami ieta 1975. V nasiednji razpredeinici objavijamo podatke za posamezne stranke oz. voiiine skupine po nastednjem vrstnem redu: SPU — Sociaii-stična stranka Avstrije, OVP — Avstrijska ijudska stranka, FPO — Svobodnjaška stranka Avstrije, KPO — Komunistična stranka Avstrije, KEL — Koroška enotna iista. Za vsako stranko aii skupino je najprej v krepkem tisku navedeno števiio gtasov, ki jih je ie-ta dobiia zadnjo nedeijo pri ietošnjih dežeinozborskih voiitvah; v navadni pisavi potem siedijo še podatki državnozborskih voiitev maja 1979 ter podatki dežeinozborskih voiitev ieta 1975. V tej zvezi je pri podatkih za KEL seveda treba opozoriti, da ta skupina pri državnozborskih voiitvah ni nastopata, tako da so navedeni ie podatki za dvojne dežeinozborske samo v treh od skupno štirih voiiinih okrajev in torej za ziijski občini Šmohor in Štefan (ki sta sicer vkijučeni v naš pregied) ni podatkov voiitve; poieg tega veija še upoštevati, da je KEL tokrat kandidirata za ietošnje dežeinozborske voiitve. S P O OVP F P G ) K P Č ) K E L 1979 1975 1979 1975 1979 1975 1979 1975 1979 1975 dež. drž. dež. dež. drž. dež. dež. drž. dež. dež. drž. dež. dež. dež. Bekštanj 2427 2801 2228 1127 1262 1164 349 350 355 31 60 105 172 280 Bilčovs 418 531 313 294 296 298 52 67 60 8 17 8 121 192 Bistrica v Rožu 958 1025 903 338 416 341 60 63 70 38 34 35 117 177 Borovtje 2874 3160 2781 1028 1215 1109 312 265 357 63 99 136 154 260 Čajna 771 837 774 364 403 340 176 135 141 27 18 48 9 12 Djekše 249 263 247 254 269 252 44 43 52 3 3 — 33 38 Dobrla vas 1772 1990 1626 1039 1050 1020 181 165 166 23 38 24 151 249 Galicija 462 550 482 391 396 323 35 38 42 1 6 2 56 68 Globasnica 433 526 380 221 269 241 32 35 32 7 28 6 208 254 Grabštanj 732 840 661 794 586 591 137 127 165 5 9 11 12 10 Grebinj 849 962 743 911 939 908 227 182 278 10 13 17 22 36 Hodiše 580 611 484 272 341 259 60 70 78 5 7 8 72 95 Kotmara vas 821 923 741 440 457 377 77 76 109 9 18 20 88 116 Otok 215 255 229 297 317 280 77 71 68 — — 2 5 12 Pliberk 1498 2028 1306 1027 1141 976 202 163 248 34 107 39 596 835 Podktošter 2588 2789 2474 778 944 820 304 258 317 109 129 221 52 71 Pokrče 714 784 621 398 429 380 85 86 113 3 4 9 10 10 Rožek 421 482 387 213 242 218 57 48 77 6 13 6 68 100 Ruda 442 504 414 333 330 312 67 55 81 4 4 3 25 38 Sele 236 291 222 76 128 60 3 3 3 5 16 11 151 188 Straja vas 467 529 456 323 332 357 68 34 37 5 6 8 44 60 Suha 341 398 296 256 275 268 16 12 31 3 4 5 48 75 Škocijan 1105 1255 951 665 824 748 169 129 153 22 29 10 198 288 Škofiče 696 767 657 269 316 233 60 56 87 4 9 10 53 95 šmarjeta v Rožu 332 364 312 220 240 237 23 19 26 4 9 8 49 51 Šmohor 1989 2128 1962 1411 1516 1411 738 699 801 30 21 37 52 Štefan na Zilji 614 703 572 571 470 561 44 60 45 9 13 8 6 Šentjakob v Rožu 1637 1877 1458 504 613 535 102 83 136 63 95 75 264 398 Teholca 605 658 616 288 321 285 57 57 63 9 7 11 5 1 Vetikovec 3235 3535 3053 2146 2257 2016 624 556 658 40 52 50 111 181 Vernberk 1261 1428 1139 539 576 486 175 165 189 6 10 36 17 47 Vrba 2073 2451 1947 1266 1459 1177 683 630 838 32 61 81 109 174 Železna Kapla 1295 1398 1119 444 504 452 83 69 92 63 64 91 188 323 Žihpolje 302 350 254 35) 374 347 77 76 78 3 4 2 20 27 Žitara vas 715 869 720 364 354 298 62 50 54 5 26 2 173 199 Žrelec 2001 2199 1788 752 843 756 166 157 150 18 29 33 72 95 Beljak-mesto 18.411 20.745 18.033 8000 9262 8352 3382 2936 3542 597 567 1349 105 146 Celovec-mesto 25.505 28.755 24.850 17.185 19.902 18.156 5643 4931 5987 541 645 1025 397 536 Pred dobrim mesecem smo se spominjati štiridesetletnice začetka druge svetovne vojne, ki jo je začet Hitler z napadom na Potjsko. Še zdaj so nekateri prepričani, da je s tem korakom seget po obtasti nad svetom. Toda samozvani vojskovodja, ki je postat mitijone nemških vojakov v ogenj, da bi uresničit Svoje btodne načrte, nikakor ni bit iznajditelj nemškega stremtjenja po obtasti nad svetom. Bit je zadnji in najbolj bru-tatni čten v dotgi verigi predhodnikov, ki so imeti podobne načrte. Več kot teto dni pred izbruhom druge svetovne vojne, konec maja 1938, je hotet Cart Goerdeter, nekdanji teipziški nadžupan, ponovno pojasniti Hitlerju, da bi bito mogoče s sporazumevanjem z zahodnimi vete-silami brez vojne doseči vse narodnostne živtjenjske pravice Nemčije ter tako za dotgo časa zagotoviti svetovni mir. Toda ni mu uspeto. kajti vojna je bita namreč takrat že dokončno odtočena stvar. Vojaški citj je bit nemški imperii, ki naj bi mu pripadate poteg vetike Nemčiie (z Avstrijo, Sudeti in Češko) še Poljska, Ukrajina, Battik, Skandinavija. Nizozemska, osrednja Ftamska z Betgi-jo, Luksemburgom, Burgundijo, At-zacijo-Lotaringijo in Švica. Ko so preživeti nemški generah. ministri in diptomati po katastrofi objavtjati svoje spomine, je v njih so-dito k dobremu tonu, da so zamotčati vse tisto, kar so vedeti o datjncsež- Stare nemške sanje o novem življenjskem prostoru nih imperialističnih načrtih, kot da bi biti izmišljeni v najožjem krogu, ki se je vrtet okrog Hitterja. Znani nemški zgodovinarji, ki so se resnično truditi, da bi odvrniti od nemškega naroda obtožbo kotektivne krivde, so označiti Hitterja in Tretji rajh kot sicer precejšnjo, vendar enkratno ..prometno nesrečo" nemške zgodovine. Potitiki weimarskih strank, ki so po tetu 1945 pomagati ponovno graditi novo nemško državo na zahodu, so si miriti vest S totažtjivim argumentom, da jih je — enako kot vse tjudstvo — prevarate Hitterjevo govoričenje o miru. Toda Hider je že 3. februarja 1933, ko je bit šete nekaj dni na položaju nemškega kaneterja, sporočit svojim generatom in admiratom, za kakšne zunanjepotitične namene naj bi pripraviti vojsko: ..Osvojitev novih živtjenjskih prostorov na Vzhodu in njihova neusmiijena germanizacija" Podobne misti kot Hider so imeti v nemški zgodovini že števitni pred njim, tako potitiki kot umetnik:, učenjaki in vojaki. Nemčija je dotgo živeta v prepričanju, da nima na svetu takšnega vptiva in takšne moči, kakršno bi zastužita gtede na svoje zmožnosti. Desedctja dotgo so števitni vptivni Nemci žeto gtasno govoriti, da bi si mora) nemški narod dobiti nov življenjski prostor, predvsem na Vzhodu, ki bi ga tahko šete Nemci najbotje izkoristiti. Tako je Hider teta 1936 ukazat, da mora biti nemška vojska čez štiri teta sposobna za vojno. Presenettjive so primerjave med prvo in drugo svetovno vojno. Obakrat se je nemško državno vodstvo zanašato na to, da bodo Britanci ostati nevtratni ati da se ne bodo pripravljeni zagrizeno vojskovati. Obakrat, 1914 in 1939, ni bita nemška država oborožena za dolgotrajno vojno in predvsem ne za svetovno vojno. Generatni štab se je zanašat na zmagovalni recept „bti-skovite vojne". Takoj naj bi Francija pokleknita v šestih tednih, še preden bi se ruska sita privalita na nemške meje; računati so s tem, da bodo v štirih tednih premagati Sovjetsko zvezo, še preden se bo tahko na angleški strani vmešata Amerika. Hitter je v svoji predrznosti, ki jo je detit s številnimi nemškimi generati, že načrtovat za jesen teta 1941, po zmagi nad Sovjetsko zvezo, ..svetovno bliskovito vojno": s kteščno operacijo orod Btižnjemu vzhodu skozi Egipt in Turčijo in z udarcem s Kavkaza skozi Iran do petrotejskih izvirov Iraka. Njegovi načrd so biti usmerjeni tudi proti Azorom, ki so biti star vojaški citj nemške mornarice; od tam bi tahko z bombniki za dotge otete, ki so jih še preizkušati letati v ombne napade proti ameriškim državam. Hitterjevi vojni citji so kot odmev vsenemških zahtev po pripojitvah drugih dežet v prvi svetovni vojni, kar so podpirati vetik det javnosti, meščanske stranke, industrija in kmetijstvo ter intetigenca, predvsem pa seveda vtada in generatni štab: razširitev nemških meja tako na vzhodu kot na zahodu, venec vojaško in gospodarsko odvisnih vazalskih držav, prostor za nova nemška nasetja na Vzhodu, brezobzirno izkoriščanje ruskih naravnih zaktadov. Raztika je samo ta, da je Hider prignat te zamisli do konca ter jih stopnjevat do vetikanskih in moritskih razsežnosti: četi narodi naj bi postati zasužnjeni ati pa obsojeni na smrt; 30 mitijonov tjudi ati še več naj bi razseliti, da bi tako dobiti prostor za priseljence iz Nemčije in drugih germanskih dežet. Ktjub tem raztikam med cesarsko Nemčijo in nacističnim rajhom pa vendarte ostane nekaj strašnih podobnosti. O uničevalnih poskusih SS je žeto gtasno premištjevat že gottin-ški profesor teotogije Paut de Lagar-de, ki je teta 1876 hote!, da bi narodi na vzhodu in jugovzhodu izginiti in dati prostor Nemcem . . . Eno izmed gesel letošnjega Oktobrskega tabora, ki bo v soboto 13. oktobra v-Evropskem parka ob jezer# o Celovca, se glas: „Za nov oktober". 5 tem hočejo organizator;; izpovedati, da za desetooktobrske ev-jorije ATVD-jevsAega kova danes ni več časa niti prostora, še najmanj pa zanimanja in potrebe. Misel „novega oktobra" je v tem, da je končno treba napraviti konec zlorabljanja obletnice koroškega plebiscita za vedno novo ščavanje naroda proti naroda; da je treba prenehati z nacionalističnim zastrapljanjem ozračja v deželi ter preiti h aresničevanja pogojev za mirno in enakopravno sožitje slovensko in nemško govorečth deželanov skapne domovine. S tem pa smo tadi pri dragem gesla letošnjega Oktobrskega tabora, ki se glasi „Za pravice manjšin". Mirno in prijateljsko sožitje je aresnič-Ijivo namreč ie pod pogojem, da bodo vsi dežeiani ne glede na jezik in narodno pripadnost živeli v dejanski in vsestranski enakopravnosti. Ne samovoljne interpretacije manjšinskih zaščitnih določil državne pogodbe niti brezobzirno vsiljevanje nesprejemljivih diktatov — ie dosledno izvajanje in zvesto spoštovanje prevzetih obveznosti more astvariti pogoje, ko manjšini ne bo več treba biti v skrbeh za nadaljnji obstoj in vsestranski razvoj na podedovani domači zemlji. Oktobrski tabor pa se s svojo izpovedjo izreka tadi proti vsem tistim, ki s svojim vztrajanjem pri načelih in praksi nacionalistične politike domovini ne koristijo, marveč nasprotno škodajejo — navznoter s tem, da torpedirajo vse poskase demokratičnega in pravičnega reševanja narodnostnega vprašanja in s tem ogrožajo notranji mir; navzven s tem, da spravljajo našo deželo v slab g^^kop^dh^oa^^^kom tadi mednarodno javnostjo vedno znova manijestativno izpričajejo miselnost večno včerajšnjih. 5 tako svojo asmeritvijo Oktobrski tabor nagovarja pripadnike obeh narodnosti, kakor je ne glede na nacionalno pripadnost sestavljen tadi organizacijski odbor. Zlasti pa odraža tako nadnacionalno širino krog tistih osebnosti, ki so podpisale podporno izjavo.' med njimi so pripadniki najrazličnejših poklicev in stanov — od novinarjev na Danaja, aniverzitetnih projesorjev v Salzbarga in delavskih zastopnikov v Linza preko gledaliških, glasbenih in likovnih ametni-kov v raznih avstrijskih središčih vse tja do deželnega poslanca na /ažnem Tirolskem. V njihovi skapni izjavi se zavzemajo za izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe in konkretno zahtevajo; # dvojezičnost vzgoje in iziobrazhe na celotnem dvojezičnem ozemija, kot ga zajema odredba o dvojezičnem šolstva iz ieta 7943; # dvojezičnost pri vseh aradih, oblasteh in sodiščih na dvojezičnem ozemija ter v Celovca, Beljaka in ^mohora; # dvojezičnost topograjskih napisov in javnih označb na celotnem dvojezičnem ozemija; # prepoved in zakonske sankcije proti vsem diskriminacijskim izjavam in dejavnostim proti koroškim Slovencem bodisi s strani oseb aii organizacij. Odločno se izrekajo podpisniki izjave tadi proti sedanjema zakona o narodnih skapinah in proti izvedbenim odredbam k tema zakona ter poadarjajo, da je ta zakonodaja protiastavna. Da s takšno vsebinsko in programsko opredelitvijo Oktobrski tabor razbarja kroge, ki se še vedno izživljajo v stari in zastareli miselnosti, seveda niti ne preseneča. Skrbi pa jim povzroča zlasti dejstvo, da se tadi širša javnost na Koroškem čedalje bolj odmika od tiste vsebine 70. oktobra, ki so jo vse od ieta 7920 dalje oblikovali in vsiljevali KND-jevsko izravnani vitezi „ domovinske zvestobe". Njihovi besni izpadi zoper Oktobrski tabor so prav tako značilni, kot je zgovorna njihova onemogla jeza, ki jo kažejo ob izida pabiikacije o desnem ekstremizma v Avstriji, kjer je v pravi iači osvetljena tadi vloga nemškonacionainih sil na Koroškem. Ne nazadnje pa je tadi izid nedeljskih dežeinozborskih voiitev pokazal, da se na Koroškem sicer počasi, vendar vztrajno aveijavija prepričanje, da z miselnostjo, ki je zasidrana v Preteklosti, ni mogoče atirati poti v bodočnost. V Ljubijani raste Kuiturni dom tvana Cankarja Na Erjavčevi cesti v Ljubijani, za stoipnicama Ljubijanske banke in iskre, gradijo bodoči Kuiturni dom ivana Cankarja, ki bo največje in hkrati tudi najsodobnejše opremijeno siovensko kuiturno središče. Gradbena deia so se začeta 6. februarja 1978, obratovati pa naj bi novi dom začet v ietu 1981, vendar računajo s tem, da bodo srednjo in maio dvorano dokončati že do 8. februarja 1980, tako da bi prihodnja prostava Prešernovega dne tahko že potekata v novem kut-turnem centru. O razsežnostih bodočega doma in njegovi ureditvi smo v našem listu že poročali, zato omenjamo le nekaj osnovnih podatkov: Celotna etažna površina znaša skoraj 39.000 kvadratnih metrov. Kulturni dom Ivana Cankarja bo imet štiri dvorane s skupno skoraj 3000 sedeži: v veliki dvorani, ki naj bi se imenovala ..Gallusova dvorana", bo prostora za več kot 1600 ljudi; srednja dvorana, ki bo poimenovana po Linhartu, bo imela 650 sedežev; v manjši dvorani, ki se naj bi imenovala po Kajuhu, bo prostora za 220 oseb; mala dvorana, ki bo dobila ime po Kosovelu, pa bo imela 200 sedežev. Dom bo urejen in opremljen tako, da bo lahko služil najrazličnejšim potrebam. Saj bo sploh poglavitna prednost novega kulturnega hrama predvsem v tem, da bo omogočal več kot 30 različnih zvrsti in oblik glasbenega, dramskega, plesnega in filmskega ustvarjanja, poleg tega pa še pestro kongresno in družbeno politično dejavnost. V Jugoslaviji takega kulturnega doma sploh nimajo, pa tudi sicer jih je v svetu le malo; nekaj podobnih ustanov je na ameriškem kontinentu, medtem ko v Evropi menda ni kulturnega centra, ki bi bil povsem enak bodočemu Kulturnemu domu Ivana Cankarja v Ljubljani. Torej je Ljubljana in preko nje seveda vsa Slovenija lahko upravičeno ponosna na svoj bodoči kulturni center, ki je hkrati največja slovenska kulturna investicija v tem stoletju. Predvideni stroški gradnje obsegajo namreč velikansko vsoto 112,5 milijarde,dinarjev. Vzporedno z gradnjo Kulturnega doma Ivana Cankarja pa dobiva vedno bolj stvarno podobo tudi dolgoletna pobuda za postavitev osrednjega Cankarjevega spomenika, ki naj bi dobil svoje mesto ob novem kulturnem hramu v Ljubljani. Na natečaju za ta spomenik sta pred nedavnim dobila prvo nagrado akademski kipar Slavko Tihec in diplomirani arhitekt Mirko Zdovc. Spomenik Ivanu Cankarju — ki bo, kakor že rečeno, stal pred novim kulturnim domom — bo po svoji obliki in zamisli brez dvoma nenavaden. Visok bo 4,75 m s kvadratnim tlorisom 3,75 m. Sestavljate ga bodo vertikalne bronaste plošče, pritrjene samo na tla; teh plošč bo 30. Na dveh straneh bo viden lik Ivana Cankarja, na eni bo njegov podpis, na drugi strani pa ena tehtnih Cankarjevih misli, ki pa še ni bila izbrana. Avtor spomenika akademski kipar Slavko Ti- hec ga je opisal takole: Spomenik bo kot nekakšna razprta knjiga, robovi listov, to je plošč, bodo obdelani tako, da bo od daleč videti lik Ivana Cankarja zelo razločno, od blizu pa kot zanimiv likovni objekt. „Menim, da nama je uspela izredno čista likovna rešitev," pravi avtor Tihec in dodaja, da bo Cankarjev spomenik po njegovem mnenju zagotovo eno od najbolj uspelih od njegovih sodobnejših de). Spomenik bodo v bronu izdelali v livarni v Zagrebu, kjer je nastajal Tihčev spomenik revolucije v Mariboru, ki po svoji svojstveni zamisli in obliki prav tako vzbuja splošno zanimanje. Računajo, da bo Cankarjev spomenik odkrit ob otvoritvi novega kulturnega doma. BricMra resnica v mednarodnem 7e(u ofroira Vorančeve s!avnosti kot uvod v pros!av!janje 30-!etnice pisate!jeve smrti Prihodnje leto — 18. februarja — bomo obhajati tridesetletnico smrti največjega siovenskega koroškega pisateija Lovra Kuharja-Prežihovega Voranca. Kot uvod v prosiavijanje te ob-ietnice pa potekajo te dni v njegovi ožji domovini ..Vorančeve siavnosti 79", ki obsegajo vrsto prireditev. Včeraj dopoidne je bita otvoritev spominskega muzeja v po poinoma obnovijeni Prežihovi hiši na Preškem vrhu, ki vetja za kuiturni spomenik prve kategorije; popoidne pa je stediia otvoritev moderniziranega kuiturnega doma ..Prežihov Voranc" v Kottjah, kjer je bi! potem iiterarni večer, ki ga je priredito Društvo siovenskih pisateijev. Danes bodo v iikovnem saionu poteg ravenske študijske knjižnice odprt) razstavo ..Srečanja z Vorancem", nato pa se bo začeto sedmo zasedanje ptenuma kutturnih detavcev OF. Gtavnt referat o Prežihovem Vorancu bo podat njegov najbotjši poznavatec in urednik pisatetjevih zbranih spisov Drago Druško-vič, o Vorančevem revotucionarnem detu in njegovem pomenu za kuiturni in poiitični razvoj Siovencev pa bo spregovorita Lidija šentjurc. Zvečer pa bodo v okviru stavnostnega koncerta podetiti pienumu kutturnih detavcev OF najvišje ravensko priznanje — ztato Vorančevo ptaketo; isto odtičje bo prejet tudi predsednik SFRJ Tito. Jutri pa se bodo Vorančeve stavnosti zaktjučite z odkritjem spomenika Prežihovemu Vorancu. Spomenik — doprsni kip je ustvarit akademski kipar Stojan Batič. Na svečanosti, ki bo ob 11. uri na Preškem vrhu, bo govorit predsednik SZDL Stovenije Mitja Ribičič. V okviru letošnjega mednarodnega teta otroka so bite in še bodo naj-raztičnejše prireditve, ki naj bi opozarjate na položaj otroka v današnjem svetu. Med temi prireditvami je bita posebno zanimiva in hkrati pretresljiva tudi mednarodna razstava karikature v Conegtianu pri Benetkah. Razstava grafike naj bi s humoristične plati opisala razmere, v katerih živi današnji otrok, toda izpoved je bila povsem pesimistična in tragična, tako da so razstavi povsem upravičeno dati nastov „Otrok, vrsta, ki izginja?". Gtoboko namreč pretrese čtoveka na primer grafika otroka, ki ves zavit v teman smog z baterijo išče sonce. Toda okotje je samo eden izmed probtemov, ki pritiskajo zlasti na industrijsko razviti svet. Nekateri prispevki na razstavi so dajali močan poudarek kritiki potrošništva: ena izmed grafik je na primer postavila na prvo mesto v družini avtomobil, na drugo mesto televizor in šele na tretje mesto otroka. Če pa družina že ima otroka, je ta izpostavljen nenaravnim pritiskom; na grafiki se srečata dva starša in v pogovoru popolnoma pozabita na otroka, ki ju vodita za sabo na vrvic'. Tudi ni manjkalo ostrih družbenih kritik: veliko pozornost je pritegnil na primer nasmejani paoež, ki vzdiguje v naročje zadovoljnega, debelušnega belega dečka, medtem ko zapuščenih in sestradanih temnopoltih otrok ob svojih nogah niti ne opazi. Zanimivo je, da so se vabilu na razstavo odzvali tudi številni mladi risarji, nekateri ne starejši od 15 let. V njihovih delih so bili problemi današnjega sveta na splošno orisani še bolj ostro in dramatično. Pretresla je na primer risba otroka, ki si igraje reže žile z britvico. Sicer pa je bilo vposlanih več kot 300 del iz vseh držav Evrope, medtem ko je prvo nagrado dodelila žirija Vladimiru Kosu iz Zagreba za njegovo grafiko „Pika na i", s katero je tej mednarodni kulturno-umetniški manifestaciji resnično dodal piko na i. Tako so tudi likovni umetniki prispevali svoj delež k bogatemu sporedu letošnjega mednarodnega leta otroka — na svoj način so opozorili na stvarnost, ki nikakor ni takšna, da bi opravičevala samozadovoljstvo današnjega sveta. Italijanska gledališča pritegujejo čedalje več obiskovalcev Ravno nasprotno s kinematografijo, ki se - kakor v drugih državah — tudi v Italiji že nekaj let bori z velikimi težavami in zlasti s konkurenco televizije, pa je zanimanje za italijansko gledališče čedalje večje. To vsaj izhaja iz podatkov o stalnem naraščanju gledaliških predstav in podobnih prireditev: leta 1962 so v Italiji našteli 5000 gleda- Ljubljanska „Drama" na Dunaju Kuttuma izmenjava med gtedatHči evropskih držav iz teta v teto raste, izmenjava predstav je vedno veija. Vse to se dogaja v smistu odprtosti evropskih meja, kajti kuttura ne pozna meja, predvsem ne rasističnih, natio-natističnih in podobnih [izjema so vetikovfki vetjak), ki tudi proti kuiturni izmenjavi postavtjajo ptanke nekutturnosti). Zadnja teta je tudi kuttuma izmenjava med Stovenijo in Korofko, se pravi med Siovenskim narodnim gtedatifčem v Ljubijani ter cetovfkim Mestnim gtedatiHem pristata na najhtadnejfi točki, namreč na ničti. Vsa druga avstrijska mesta so tetos imeia v gosteh jugostovanske gtedatifke umetnike, Korolka, ki se sicer najbotj ponafa z gest) o združeni Evropi, o odprtosti meja itd., pa razen siovenskih gostov na betjažkem Spectrumu nima pozitivne biiance. Gtedatižki etitni hiži Dunaja in Ljubijane pa sta tetos skteniti, da izmenjata tri predstave. Medtem ko bo dunajski Burgtheater gostovat v Ljubtjani spomtadi prihodnjega teta, bo Drama SNG iz Ljubtjane gostja dunajskih kut-turnikov 17., 18. in 19. oktobra tetos. Hale bratce, predvsem pa stovenske Mudente in rojake na Dunaju vabimo, da se v čim večjem Mevitu udetežijo treh siovenskih predstav na Dunaju: # 17. oktobra bodo stovenski gtedatiičniki gostovati v Akademietheatru s predstavo Henrika ibsena Mati Eyotf v režiji Georgija Para; # 18. oktobra v Burgtheatru z detom stovenskega dramatika Dulana Jovanoviča Osvoboditev Skoptja v režiji Ljubile Giorgievskega; # 19. oktobra pa bo v Burgtheatru edinstvena predstava svetovno znanega jugostovanskega dramatika Mirostava Krteže Gospoda Gtembajevi v režiji Franceta Jamntka. (A/crS) liških predstav, medtem ko jih je bito leta 1977 že 18.000; leta 1963 so gledališko dejavnost zabeležili samo v 131 italijanskih občinah, lani pa že v 800 občinah. Najbolj razveseljiv podatek pa je, da se je število obiskovalcev gledališč v zadnjih petnajstih letih povečalo od 2 na 9 milijonov, kar je seveda imelo za posledico tudi primerno povečanje dohodkov, namreč od 1,7 milijarde lir v letu 1962 na 14 milijard v letu 1977. V Italiji deluje trenutno 78 gledaliških skupin — paleta sega od stalnih javnih gledališč preko zadružnih in zasebnih gledališč vse tja do takih ansamblov, ki se pojavljajo le za eno sezono po zaslugi kakega slavnega režiserja ali igralca. Hrbtenica italijanskega gledališča so seveda slej ko prej stalne gledališke ustanove, ki delujejo v velikih mestih. Vendar je ravno pri teh vodilnih gledališčih zanimivo, da so pri svojih repertoarjih zelo skromni in predvsem skrajno oprezni; omeiujeio se na najmanjše število klasičnih odrskih del In nočejo ničesar tvegati z uprizoritvijo kakega modernega komada. česar se ne upajo stalna gledališča, pa naredijo zasebne skupine in tako na njihovih sporedih daleč prednjačijo dela sodobnih avtorjev. TONE ZORN Karntner Landsmannschaft in nemškonacionalna propaganda pred 60 leti Značilno je tudi, kaj v eni prvih številk .slovenskega" lističa beremo o prihodnji šolski ureditvi: „Bo ljudska šola na Spodnjo-Koroškem, če bo prišlo k Ncmški-AvStriji, nemška ali ostala utra-kvistična, to se pravi dvojezikovna? Tudi to bo ljudstvo samo odločilo, kakor bo hotelo imeti". Izkušnje naslednjih let so pokazale, da se je za zagotovili te in podobne vrste skrivalo prizadevanje po še večji odpravi slovenskega jezika iz južno-koroških šol . . . (prim. Koroško Korošcem, 7. in 14. novembra 1919, št. 3 in 5). Značilno je, da je velikonemški poudarek Karntner Landsmannschaft še januarja 1919 odkritosrčno povzel tudi koroški deželni odbor z zahvalo, posvečeno v prvih koroških bojih padlim Korošcem. V izjavi beremo, da So ti koroški junaki padli za čast Nemčije in njene moči. „Z obrambo koroškega obmejnega prostora," pravi izjava, „ste tudi držali mejo Nemčije. Domovina, ves veliki nemški narod se Vam zahvaljuje". Padlim je koroški deželni odbor tudi zagotovil: .Koroška bodi spet svobodna in naj taka tudi ostane. Noben Kranjec naj v prihodnje ne stopi sovražno na naša tla, na koroško zemljo, za katero ste prelili svojo junaško kri" (KL, 23. januar 1919, št. 2). Ne preseneča, da je list, o katerem poročamo povzemal proavstrijsko pisanje švicarskega novinarja Freda Du Boisa (kot je znano, je ta novinar v tistem času izdal več propagandnih spisov, nanašajočih se še posebej na koroško vprašanje), med njegovimi sodelavci pa je bil od vsega začetka zlasti znani koroški zgodovinar Martin Wutte. Videti je, da je bila njegova naloga, da kot zgodovinar prispeva v zakladnico protislovenske in protijugoslovanske nemškokoroške argumentacije. O značaju njegovega nastopanja priča na primer zagotovilo, da je bila v letih 1858—1869 na celovškem magistratu vložena vsega ena sama slovenska vloga, ali drugače povedano: v nasprotju s slovenskimi trditvami celovški magistrat v tem času nikakor ni posloval tudi v slovenskem jeziku. Sicer pa, dodaja Wutte, tudi ljubljanski mestni svet je pošiljal nemške vloge ter imel formularje z nemško oznako na prvem mestu (prim. KL, 30. januar 1919, št. 4). Drug tak Wuttejev prispevek pa je bila polemika s slovenskim koroškim listom Mir, ki je opozarjal na koroška germanizacijska prizadevanja tako v preteklosti kot tudi v drugi polovici preteklega stoletja, ter zanikal obstoj nemško-slovenske jezikovne meje na Koroškem. Poleg tega najdemo v Karntner Landsmannschaft dokumentacijo, ki naj bi zavračala slovenske trditve o ponemčevalnem značaju dotedanjega osnovnega šolstva (prim. KL, 6. fe- 2 bruar 1919, št. 5). Trditve te vrste je list pripisoval slovenski duhovščini ter celo pisal, da se je tedanja utrakvistična šola prilagajala zahtevam slovenskih .kmetov" (KL, 13. februar 1919, št. 6). V tej zvezi moremo v Karntner Landsmannschaft zaslediti trditve o mirnem sožitju obeh narodnosti v deželi, pa tudi zagotovilo, da ni mogoča delitev dežele, ne da bi prebivalstvo utrpelo škodo. Pri tem se je list celo skliceval na zadevni sklep koroškega deželnega zbora iz leta 1848, ki je tedaj podčrtal, da so bili Korošci, .vindišarski (= slovenski) ali nemški, doslej eno ljudstvo in to želijo tudi ostati" ter „da različnost govora ne bodi nikoli element, ki bi ločeval njihovo medsebojno pripadnost" (KL, 13. februar 1919, št. 6, po povzetku, objavljenem v listu). Ko je Karntner Landsmannschaft poudarjala upravičenost pripadnosti južne Koroške Nemcem in nemštvu, je stavljala na prvo mesto geografske, gospodarske in prometne dejavnike, temu pa je sledilo zagotovilo, da vse prizadeto prebivalstvo teži k pripadnosti .nemškemu prebivalstvu". Ob tem je list pisal o povezanosti Roža s Celovcem in z Beljakom, čemur je dodajal trditev, da slovensko-jugoslovanska stran ne nudi tržnega nadomestila za ti dve mesti, saj sta .najbližja večja kranjska kraja Radovljica (!) in Ljubljana (le) majhni gnezdi, ki ne moreta Rožanom ničesar nuditi, pa tudi Ljubljana je predaleč". Poleg tega se po tej trditvi 33 "/o vseh Rožanov priznava k nemškemu občevalnemu jeziku, ne glede na to pa se je tudi ogromna večina slovenskega prebivalstva nedvoumno izrekla za Avstrijo. Zaključek teh in podobnih zagotovil je bil jasen: Rož mora skupaj z Borovljami ostati pri nemški Koroški. Določen zadržek je imela Karntner Landsmannschaft v tem času le do dela Podjune, saj beremo, da je .stvar s pliberškim območjem nekoliko drugačna". Pa tudi to območje bi z odcepitvijo od Koroške utrpelo neizmerljivo škodo ter za posledico .številne nemške manjšine" ob Nemcem prijaznih Slovencih. O slednjih beremo, da sestavljajo večino prebivalstva ter se gotovo ne strinjajo s priključitvijo Jugoslaviji. Zato bi jim bilo treba dati možnost, da se nevplivano izrečejo o svoji usodi (KL, 13. februarja 1919, št. 6). Vsekakor gre za zanimiv zapis, ki kaže, da so se v tem času v Celovcu (vsaj v določeni meri) sprijaznili s ripadnostjo Mežiške doline Jugoslaviji, ob njej pa tudi o tistem delu pliberškega območja, ki je danes v republiki Avstriji. Zanimivo je dalje razmišljanje o narodnostni oziroma jezikovni podobi južnokoroškega prostora. Najdemo trditev, da o .sklenjenem slovenskem jezikovnem prostoru sploh ne more biti govora". K temu je list dodajal trditev o 24.300 prisotnih Nemcev (četrtina vseh prebivalcev). Čisto slovenskih občin naj bi bilo 15, pa še te niso med seboj povezane. V celoti pa je S Slovenci poseljeni del dežele list delil na tri dele: na zahodni (Zilja), srednji (na obeh straneh Drave med Beljakom in Celovcem) ter vzhodni (Podjuna). Ne preseneča, da se je propagandni list pri tej delitvi in pri podobnih utemeljitvah še zlasti naslanjal na zapise in razmišljanja že omenjenega dr. Martina Wutteja fKL, 20- februar 1919, št. 7). (Ddfje v prihodnji številki) Pred 35 leti so zločinsko uničili Domnovo četo na Komeljnu Med 500 borci za svobodo, ki so v zadnji vojni našii svoje posied-nje počivaiišče na južnem Koroškem, je tudi 12 partizanov-kurirjev, ki so 12. oktobra pred 35. teti biii zahrbtno umorjeni na Komeijnu nad Piiberkom. Tem žrtvam je Zveza koroških partizanov ieta 1972 postavita spomenik, ki pa je bii očividno nekaterim trn v peti. Čeprav naj bi ta spomenik predstavijai most miru in prijateijskega sožitja med narodi Avstrije in Jugosiavije, je bii štiri ieta pozneje razstreijen. Dve ieti po razstreiitvi 28. maja ga je ZKP spet obnovita. Točno pred 35 leti so nacistični krvoloki izvedli na Komeljnu pri Apovniku zahrbten zločin, kjer je zgubilo življenje 12 borcev partizanske kurirske čete, katere komandir je bil Ciril Šorli-Domen, domačin iz Lobnika nad Železno Kaplo. Zahrbtno akcijo na partizansko kurirsko četo je izvedla nacistična policija, katero je vodil domači nacist. V tej akciji so zažgati tudi Apovnikovo domačijo, v kateri V mesecu oktobru, ki vetja za mednarodni mesec varčevanja energije, bo avstrijsko etektrično gospodarstvo v nedetjo 14. oktobra dato široki javnosti možnost, da po vseh zveznih dežetah obišče 200 obratov in se tako seznani s proizvodnjo in razdelitvijo plemenite energije — z električnim tokom. Na Koroškem, kjer bo na ogted 14 obratov, so prireditelji te akcije sledeče ustanove: KELAG, UDK (Avstrijske dravske ČESTITAMO Milanu Kupperju, profesorju na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu je zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschlager pred nedavnim podelil naslov višjega študijskega svetnika. K temu visokemu priznanju iskreno čestitamo. elektrarne) in Stadtwerkc (Mestne delavnice). Vsem obiskovalcem bo v teh obratih tudi na razpolago telc-fonična povezava z vodečimi predstavniki obratov v času od 9. do 12. ure. Svojim strankam oziroma odjemalcem toka bodo v nedeljo posredovali vrsto dragocenih informacij, ki naj bi služile varčljivemu upravljanju z električnim tokom. Obiskovalcem so pripravili tudi brošurice z naslovom „Stromfibel", ki uporabnike električnega toka seznanja s problemom, ka- šo zalotili partizane, katere so zverinsko pobili in jih pometali v gorečo Apovnikovo hišo. S tem zločinom so verjetno dali duška de-setooktobrski miselnosti tistih Korošcev, ki so se takrat s svojo bolestno stopnjevano ..domovinsko zvestobo" udinjali največjemu kr-voloku človeštva — Adolfu Hitlerju. Pokol na Komeljnu so preživeli samo trije borci. Opisana kratka zgodovina parti- ko se umestno štedi vedno bolj po-vpraševani električni tok. Važen moment tega informativnega dneva v teh obratih, je tudi krepitev stikov človeka s človekom oziroma odjemalca toka s proizvajalcem te plemenite energije, kajti ravno pri takšnih razgovorih je najboljša priložnost odstraniti nesporazume in to verjetno mnogo lažje kot se to prakticira z raznimi brošurami, letaki itd. Zgoraj omenjena tri koroška podjetja bodo imela v vseh teh odprtih obratih nameščene poštne nabiralnike, v katere obiskovalci lahko oddajo svoje pismene želje, spodbude in pa tudi pritožbe. Prav tako bodo organizatorji v vseh obratih priredili kvize. Obrati, ki bodo v nedeljo odprti na Koroškem so sledeči: v Celovcu in okolici — toplarna, Pischeldorfer Stralše 21; transformatorska postaja, St. Veiter StraRe 31; elektrarna Rain/ Gurk in delavnice, Kirchengasse 104; elektrarna Bistrica-Bilčovs. V okraju Št. Vid ob Glini, šola za vajence. V okraju Beljak transformatorska postaja Landskron in delavnice, St. Magdalener StraBe 83. V okraju Spit-tal — elektrarna Malta (Rottau), elektrarna Dellach in elektrarna AuBerfragant. V Šmohorju transformatorska postaja Hermagor, v okraju Velikovec elektrarna Zvabek ter v Volšperku — Wolfsberg termoelektrarna St. Andra. Ker je ogled elektrarn in naprav (ki so povezane z njimi) izredno zanimiv in poučen, izrabite to priložnost in oglejte si jih, ne bo vam žal! zanske kurirske čete, ki je na tako zverinski način preminula pri Apovniku, nam zgovorno priča, da so njeni člani padli v plemenitem poslanstvu, ko so gradili most med slovensko in nemško govorečim prebivalstvom tega ozemlja. Prav ta četa je imela težko nalogo, da prenese plamenico upora proti Hitlerjevi Nemčiji tudi preko Drave v področje Svinške planine ter da vključi v aktivni boj za osvoboditev domovine tudi nemško govoreče sodeželane. Sredi tega dela pa so jo presenetili morilci, katere je vodil domač izdajalec. Boj, ki so ga tako slavno začeli naši partizani, vodimo danes naprej pod drugimi razmerami in z drugim orožjem. Tudi današnji boj je boj za narodno in socialno enakopravnost. Tudi danes se moramo povezovati z demokrati večinskega naroda in graditi skupno z njimi široko demokratično fronto. Vendar boj naših partizanov le ni bil zastonj, saj smo si priboriti člen 7 avstrijske državne pogodbe. To je dediščina narodnoosvobodilnega boja. Za izpolnitev določil te dediščine se bomo vedno zavzemali in naš boj ne bo prenehal prej, dokler ne bodo uresničena zadnja odprta vprašanja tega dokumenta, po načelu — tujega nočemo svojega ne damo. V nedeljo 21. oktobra bo Zveza koroških partizanov imela ob 11. uri na Vrhu pri Cimprcu nad Pliberkom spominsko svečanost ob 35-letnici umora Domnove čete na Komeljnu. V okviru te svečanosti bo tudi letošnja osrednja počastitev ob dnevu mrtvih. Počastimo spomin naših mrtvih junakov, ki so darovali življenje za svobodo v borbi proti fašizmu s tem, da se v čim večjem številu udeležimo te spominske prireditve. Novici z Gorenjske V drugi polovici minulega meseca so delavci cestnega podjetja iz Kranja začeli polagati asfaltno prevleko na približno 4 km dolgem odseku znane gorske ceste skozi Julijske Alpe na Vršič, ki je z gorenjske strani še ostal neasfaltiran. Čeprav vreme ni bilo ugodno, dež in megla sta nagajala, je ekipi delavcev do sredine minulega tedna že uspelo položiti grobi asfalt. Dela so po vsej verjetnosti že končana, tako da voznikom, ki so namenjeni preko Vršiča, ne bo več treba, razen dveh kilometrov na primorski strani, voziti po makadamu. Druga razveseljiva novica iz Slovenije zlasti za planince je ta, da so člani planinskega društva Križe pri Tržiču, ki letos slavi 30-letnico obstoja, v gorski vasici v Gozdu, ki je v zadnji vojni mnogo pretrpela, slovesno odprli razširjeno in prenovljeno planinsko zavetišče. V njem so uredili prikupen gostinski prostor, štiri sobe za prenočevanje, klubski prostor in skladišče tako za omenjeno kočo kakor tudi za drugo kočo na Kriški gori, ki je prav tako last PD Križe in ki jo prav tako obnavljajo. Člani planinskega društva so vse delo opravili sami, na pomoč sta jim z denarjem priskočili le tovarna Peko in Obrtno podjetje. Zavetišče v Gozdu bo odprto vsako soboto in nedeljo. Naj ob tej priložnosti omenimo, da imajo naši planinci s PD Križe dobre medsebojne stike in da bodo njihovi člani oziroma zastopniki še letos gostie Slovenskega planinskega društva v Celovcu na Bleščeči planini, v planinski postojanki „Koči nad Arihovo pečjo". ŠT. JAKOB V ROŽU: Obisk prosvetašev iz Bazovice V nedeljo zvečer je imelo naše Slovensko prosvetno društvo „Rož" v gosteh prosvetno društvo „Lipa" iz Bazovice pri Trstu. Naši prosvetaši so jih prisrčno sprejeli in jim izrekli iskreno dobrodošlico. Primorski bratje iz Italije so prišli, da se nam predstavijo s pesmijo ter da nas seznanijo z njihovimi problemi, ki so podobni našim, saj delijo podobno usodo manjšine kot mi koroški Slovenci. Kulturni program v šentjakobski farni dvorani je otvoril s pesmijo domači mešani pevski zbor „Rož". Številno publiko zlasti pa drage goste je pozdravil predsednik SPD „Rož" Franci Janežič in želel prireditvi prijeten potek. Predstavnica gostov iz Bazovice je seznanila navzočo publiko s posebnostmi njihovega kraja in z delovanjem društva, ki obstoja že 80 let. Poleg pevskega zbora iz Bazovice, ki je zapel mnogo borbenih in narodnih pesmi, med njimi tudi Kernjakovo „Rož, Podjuna, Žila", so Bazovičani postregli tudi z recitalom, katerega vsebina je bila zgodovina pevskega zbora „Lipa". Življenje primorskih Slovencev je bilo v času italijanskega fašizma in pozneje nemškega nacizma trd neizprosen boj za narodni obstoj povezan s fizičnim pritiskom — znane bazoviške žrtve in pozneje ječe, taborišča in uboji. In prav ta trdi boj primorskih Slovencev jim je dal novih sil, da je danes Bazovica zelo delovna in polna ustvarjalnih sil. Pevska zbora in izvajanje recitatorjev so dali prireditvi lep kulturen poudarek, ki je bil nagrajen z navdušenim aplavzom. Naši prosvetaši so v spomin na to lepo uspelo prireditev podarili primorskim gostom sliko domačega umetnika slikarja Gustava Januscha, medtem ko so primorski Slovenci našemu društvu podarili gragoceno knjigo. Lepo uspela prireditev s primorskimi brati nam bo ostala v nepozabnem spominu. Lepa priložnost obiska koroških elektrarn OKTOBRSKflhBOR ZA PRAVfCE MANJŠiM — ZA MOV OKTOBER v Mbofo 13. oktobra 1979 v šotoru v ceiovškem ..Europaparku" Ob 14. uri popoidan:ki program: fe:tiva! kantavtorjev (Fritz Nuf;b6ck, Kurt Winter!tein, Rein-hard Seiiner, Martin Auer, kabaret STERZMAULER) iiterarni popoidan (Bernhard C. Bunker, Robert Schinde), Woifgang Poiianz, Vaientin Poianšek, Dei Vedernjak) Ob 19.30 uri večerni program: kvintet Dunajskega krožka, mešani pevski zbor SPD ..Danica", kabaret Christian Waiiner Za prijetno zabavo bo skrbei znani pop-ansambei ..Schmetteriinge", ki je sodeiovai že na obeh prejšnjih ..Oktorbskih taborih". Pripadniki obeh narodnosti bodo na tej skupni prireditvi demonstrirati za medsebojno razumevanje in sožitje v resnični enakopravnosti. Vabijeni vsi, da se udeiežite Oktobrskega tabora! Ze!ezna Kapia bo zdravilišče TMpe/čdM; se /%PPo poPvMmo, J% oProg 33.000 MOČZtev. OJ teg% je Mo je M%š% oPč;'M% t^r/st/ČMem poJroč- 29.979 MOČZtev gostov iz ;'Moze?MSfv<3. j% izreJMo M^preJov^/