GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana. 9. novembra 1956 LETO III., ŠTEV. 8? OKRAJNI LJllDSKI ODBOR POROČILO KOMISIJE ZA UPOKOJENE VOJAŠKE OSEBE (Poročilo je podal na 12. skupni seji OLO predsednik komisije Humbert Gačnik) Na osnovi uredbe zveznega Izvršnega sveta z dne 4. maja 1955 ter n? osnovi 142. člena Zakona o okraj-?’h ljudskih odborih sta bivši Mestni ‘judski odbor na skupni seji obeh 1 borov dne 24. junija 1955 in Okraj-e' ljudski odbor Ljubljana okolica na skupni seji dne 9. julija 1955 'Prejela sklep o ustanovitvi komi-*'je za upokojene vojaške osebe za ‘■kratni okraj in za mesto Ljublja-Ta komisija neposredno rešuje vPrašanja v zvezi z zaposlitvijo in 'bokovno izpopolnitvijo upokojenih tojaških oseb s tem, da skrbi, da so upokojene vojaške osebe, ki so gle-"e na starost in zdravstveno stanje 'Posebne zn delo, zaposlijo v jav-J1!'1 službah in v gospodarskih orga-fiz.aeijah na takih delovnih mestih, jjnr bodo mogle kvalifikacije, pri-'‘bljcne v JLA kar najhitreje upogniti in jih glede na potrebe ci-l*6e službe izpopolniti. .Komisija je poleg vprašanj za-slitve reševala tudi stanovanjska ^prašanja za one upokojene osebe. so brez stanovanj, s Ker je bito v občinah Domžale, jjpnik, Vrhnika in Logatec večje ^vijo upokojenih vojaških oseb. ^ bile tam formirane še občinske ^Piisije za vojaške osebe, katere ^‘plpvale sporazumno z okrajno !-Komisija je stremela za tem, da. cJPpsli čimveč upokojencev v indu-!i» t- l>r' Uudskih odborih. Da se ‘lan.rii Krog seznani s to proble-i 'ko, je komisija imela sestanke Predstavniki večjih tovarn in pod-i 'J v Ljubljani, s tajniki, in sta-^Jsnjskimi referenti občin ter več |Plviduulnih razgovorov s predniki raznih ustanov in podjetij, j Komisija je reševala vse te pro-»a 50 rednih sejah. Sejam so .drugim prisostvovali tudi pred-Pik okraja, sekretar OK ZKS iij .. jana ter članica republiške ko-Jje za vojaške upokojene osebe. I Komisija je prijavljenim osebam ..Slila najti takšno zaposlitev, ka-ii',"9 so si želele. V kolikor pa to ‘ir mogoče, jim je komisija pri-Jih^la tako zaposlitev, ki je za II najbolj primerna. Tovariše, ki r,^jejo v okolici Ljubljane ali pa n Sl» domačini, je komisija ti smer-. iu.v službe v sumi okolici. S po-*jj° .občinskih komisij, ki obsta-‘,j. v 4 občinah, nam je to v pre-meri uspelo. 7.a upokojence j,s'ulih občinah izven Ljubljane, V hi komisij, je komisija posre-'** neposredno pri predsednikih hskj), ljudskih odborov in pri >ih podjetij. ^rujna komisija je naletela v iJ'1 primerov na polno razuine-Je bodisi pri predsednikih občin, l|s-' pri predstavnikih podjetij. I, Ph je tudi nekaj primerov ne-Vtnega razumevanju oziroma po-^uKa reševanja teh problemov. Smatramo za potrebno, da na tem mestu omenimo, da je med podjetji pokazalo največ razumevanja za zaposlitev teh oseb in za prekvalifikacijo podjetje »Telekomunikacije*, ki je sprejelo na prekvalifikacijo 6 oseb, 2 pa zaposlilo. Beležili pa smo tudi take primere, da so podjetja postavljala kot pogoj za zaposlitev visoko strokovno kvalifikacijo, ne da bi upoštevala, da gre za poštene in politično zrele ljudi, ki pa nimajo vsega potrebnega strokovnega znanja in da so podjetja tudi sama do neke mere dolžna, da pripomorejo k njihovi strokovni uposobljenosti. Treba je vedeti, da so omenjeni tovariši prišli s popolnoma drugega področja dela in da jim je zato potrebno nekaj časa. da se vživijo v novo okolje in da se pripravijo za nov poklic. Do 15. oktobru 1956. leta je komisija obravnavala 275 upokojencev. Od tega števila je ostalo za reševanje 222 upokojencev, ker se jih je med tem časom 47 odjavilo, ker so se izselili iz našega okraja, 4 upokojenci pa se še niso javili. Od 222 upokojencev se jih je prijavilo za zaposlitev ali prekvalifikacijo 142 ali 65°/o upokojencev, in to v Ljubljani 109 in izven Ljubljane 55, za šolanje in študij 25 ali 11%, ne želi pa se jih zaposliti 55 ali 26%. Od 142 upokojencev, prijavljenih za zaposlitev, je komisija zaposlila 105 ali 73% prijavljencev. V Ljubljani jih je zaposlenih 84, izven Ljubljane pa 21. Zaposleni so: v industriji in obrtnih podjetjih 55 ali 33,5%, v trgovskih in gostinskih podjetjih 15 ali 14°Zi>, v ljudskih odborih 22 ali 21 %, v prosveti in kulturi 7 ali 6,5%, v ostalih zavodih in ustanovah 21 ali 20%, v carinski službi 2 ali 2°Zo, v političnih organizacijah 1 ali t •/• ter na kmetiji 2 ali 2%. Iz tega pregleda je razvidno, da je komisija zaposlila 57 ali 54,5% upokojencev v industriji in ljudskih odborih, kar je bil tudi namen komisije. Sedaj imamo na vodilnih mestih zaposlenih 22 upokojencev, in to 15 višjih in 7 nižjih oficirjev. Med nameščenci in uslužbenci je II višjih oficirjev, 52 nižjih oficirjev in 5 podoficirjev, to se pravi skupno 68 upokojencev. Kot delavcev je zaposlenih 15 upokojencev, od teh je 6 nižjih oficirjev in 7 podoficirjev, od tega jih je 10 na prekvalifikaciji. Na kmetiji pa delata 1 oficir in I podoficir. Na vodilnih mestih kot direktorji je zaposlenih 6 upokojencev, kot upravniki 6, kot šefi oddelkov 6 in kot sekretarji 4 upokojenci. Od teh jih je v industriji in obrtnih podjetjih 7, v trgovskih in gostinskih podjetjih 4, pri ljudskih odborih 4, v prosveti 5 in v ostalih ustanovah in podjetjih 4. Med uslužbenci pri Ljudskih odborih iih ie naiveč za- poslenih pri vojnem referatu, tržni inšpekciji in finančni službi. Med tistimi, ki so zaposleni v prosvetnih ustanovah, jih je največ zaposlenih kot predavatelji predvoja-ške vzgoje. V trgovini in gostinstvu jih je največ zaposlenih kot ekonomi, nalmvljači, prodajalci in skladiščniki. V industriji pa jih je največ na prekvalifikaciji, in to: za fino mehaniko 1, za mehanike 2, za avtpstrugurja 1, za tekstilnega tehnika I, za radiomehanike 5 in za TT mehanike 2; ostali 5, ki ravno tako delajo v industriji, so kvalificirani delavci, in to: 1 je ključavničar, 1 je fino-mehanik, 1 pa je električar. Za tovariše, ki so na prekvalifikaciji. pa še ni rešeno vprašanje teoretičnega pouka, ki naj bi bil v obliki tečaja in ki naj bi jim omogočil pogoje za polaganje pomočniškega izpita. Precej jih je zaposlenih pri Zavodu za socialno zavarovanje in njenih podružnicah ter na Direkciji železnic. Poleg tega je komisija zaposlila še 15 upokojencev, ki pa so zaradi odselitve, bolezni ali nadaljevanja študija prenehali s službenim razmerjem. Iz razgovorov z upokojenci, ki so zaposleni, ter z odgovornimi predstavniki podjetij ip ustanov sklepamo, da sc upokojenci v večini vživljajo v civilno življenje in da uspešno opravljajo poverjene naloge oziroma delo, ki jim je zaupano, ter da so se povezali s kolektivom, kjer delajo. Bila pa sta tudi dva primera, da sta dva tovariša dobila opravičeno odpoved na službeno razmerje. Ta dva sta bila poklicana na razgovor pred celotno komisijo, kjer so jima bile prikazane njune napake. Od 57 upokojencev, ki še niso zaposleni, je zaposlitev zagotovljena za 25 upokojencev, v postopku pa je še 14 upokojencev, za katere je komisija že posredovala, toda še nismo našli primerne službe. Proces zaposlovanja je za nekatere upokojenec hitrejši, za druge počasnejši, kar je odvisno od Želje upokojencev, predvsem pa od razpoložljivih mest, katerih je vedno manj. Na šolanju ali na študiju je 25 upokojencev. Od teh je vpisanih na srednjih šolah 12 upokojencev. Na Ekonomski srednji Šoli jih je 10, na Srednji gozdarski šoli eden in na delovodski šoli eden; na univerzi in visokih šolah je vpisanih 11 upokojencev, in to: na pravni fakulteti trije, na filozofiji dva, na tehinki eden, na prirodoslovni eden, na medicinski eden, na višji pedagoški šoli dvn in na šoli za socialne delavce eden. Med slušatelji na univerzi so vsi oficirji, na srednjih šolah pa je tl oficirjev in en podoficir. Od skupnega števila prijavljenih se je za zaposlitev, šolanje in študij prijavilo 165 ali 74% upokojencev, od tega pa je zaposlenih, na šolanju in študiju 128 ali 77,5% upokojencev. Ne želi si zaposlitve, in sicer v glavnem zaradi starosti, odselitve ali zdravstvenega stanja 55 ali 26% upokojencev. Iz zdravstvenih razlogov si ne želi zaposlitve 15 ali 27%, zaradi starosti 2 ali 3,5%, zaradi odselitve 24 ali 43,5 % in iz drugih razlogov 14 ali 26%. Težave so pri onih upokojencih, ki si ne želijo zaposlitve iz zdravstvenih razlogov ali zaradi odselitve. Bilo je nekaj primerov, da so se taki upokojenci zaposlili ali šolali, nato pa so morali prekiniti delovno razmerje ali šolanje, ker jim zdravje tega ni dovoljevalo, ali pa so se odselili. — Po ozdravljenju pa v večini primerov iščejo nove zaposlitve. Tisti pa, ki se nameravajo odseliti, si žele v večini primerov polno zaposlitev. So pa primeri, da nam taki tovariši zasedajo mesta s polnim delovnim časom, katerega po nekaj mesecih zapuščajo in s tem onemogočajo, da bi na taka delovna mesta namestili tovariše, ki bodo živeli stalno v našem okraju. Zanje bi prišla pi*ej v poštev honorarna zaposlitev, toda moramo poudariti, da se honorarne zaposlitve zelo, težko dobe. Ker je bila vsakemu upokojencu dana možnost preselitve v kraj. kamor želi, je teh želja za preselitev veliko. Mnogi pri nas prijavljeni so se žc odselili ali pa sc še želijo, kar je razvidno iz podatkov, ki so žc navedeni v poročilu. 55 upokojencev pa se je že doselilo ali pa se še žele naseliti v našem okraju. Selitve se v večini primerov vrše na osnovi zamenjave stanovanj, nekateri pa se priseljujejo na dom starašev itd. Bilo pa je tudi 22 primerov, ko upokojenci niso imeli stanovanja ali pa so imeli neprimerna stanovanja in niso imeli nobene možnosti zamenjave, niti se niso mogli začasno stisniti k svojcem itd. V takih primerih je komisija posredovala za dodelitev stanovanja pri občinskih komisijah za upokojene vojaške osebe ali pri občinskih ljudskih odborih. Do sedaj nam je uspelo, da so stanovanjske komisije pri občinskih ljudskih odborih v Ljubljani dodelile stanovanju 6 upokojencem, stanovanjske komisije pri občinskih ljudskih odborih izven Ljubljane pa 7 upokojencem, tako da je skupno dobilo stanovanja 13 upokojencev. Brez stanovanja je še 9 upokojencev, od katerih je 6 na prioritetni listi, 5 upokojenci pa še niso vneseni na to listo. Sedaj stanuje v Ljubljani 181 upokojencev, izven Ljubljane pa 41. Kakor je iz zgornjih pjodatkov razvidno, še niso zaposleni vsi upokojenci, ki so se prijavili do 15. oktobra (pričakujemo pa še večje število upokojencev — samo v zadnjih dueli je komisija prejela podatke za 19 oficirjev). Tudi še niso rešena vsa stanovanjska vprašanja za upokojence, ki so sc do sedaj prijavili (med prvimi prijavljene! je več takih, ki nimajo stanovanj). Zato stoji pred okrajno in občinskimi komisijami ter predsedniki tistih občinskih odborov, kjer ni komisij, naloga, da z vso resnostjo in odgovornostjo čimbolj ekspedi-tivno rešujejo to vprašanje s pomočjo predstavnikov .ustanov ia podjetij. POROČILO 0 DELU KOMISIJE ZA ŠTIPENDIJE (Poročilo je podal na 12. skupni seji OLO predsednik komisije Lojze Herman) Na podlagi čl. 99 in 100 Statuta OLO Ljubljana je OLO v zvezi s čl. 20 Zakonu o štipendijah, ki je bil objavljen v Uradnem listu FLRJ št. 32-55, po sklepu V. skupne seje obeh zborov z dne 30. decembra 1955, imenoval sedemčlansko komisijo za štipendije. Komisijo sestavljajo dva pred-stn.nika Sveta za šolstvo, zastopnik Študentske organizacije, zastopnik Okrajnega odbora Ljudske mladine, zastopnik Okrajnega odbora Zveze borcev, zastopnik Okrajnega sindikalnega sveta ter pomočnik tajnika Okrajnega ljudskega odbora, tajnica komisije pa je uslužbenka Tajništva za, šolstvo in izvenšolsko izobraževanje. Na osnovi 22. člena temeljnega zakona o štipendijah ima komisija predvsem naslednje naloge: 1. sklepu o pravilih sklada; 2. vodi evidenco o vseh štipendijah na območju okraja, ne glede na to, kdo je dajalec štipendije; 3. kontrolira dajanje štipendij; 4. razpisuje štipendije, ki se izplačujejo iz sklada, ki ga upravlja; 5. sklepa pogodbe o štipendijah, ki se plačujejo iz sklada, ki ga-upravlja. Razen tega opravlja tudi druge zadeve, ki spadajo po predpisih v njeno delovno področje. Doslej so formirali Komisije za štipendije tudi sledeči občinski ljudski odbori: Bežigrad, Borovnica, Ljubijana-Center, Črnuče, Dobrova, Domžale, Grosuplje, Ivančna gorica, Kamnik, Logatec, Medvode, Mengeš, Moste, Polje, Rudnik, Šentvid, Šiška, Vič in Vrhnika ter 99 podjetij na območju okraja. Občina Cerknica še ni imenovnia komisije za štipendije, čeprav ima štipendiste, občina Bežigrad in Rudnik pa nimata nobenega štipendista. Okrajna komisija zn štipendije se je sestala doslej 17-krat: prvič 16. I. 1956, ko se je konstituirala in sprejela smernice za nadaljnje delo, zadnja seja komisije pa je bila 22. X. letos. Od pomembnejših doslej opravljenih nalog in sklepov naj omenim naslednje: 4. marca letos smo objavili razpis za 152 štipendij raznih strok. Nn ta razpis je vložilo prošnje 138 kandidatov, od katerih pa je komisija pozitivno rešila le 74 prošenj tistih prosilcev, ki so izpolnjevali največ pogojev za dodelitev štipendije. Po posameznih strokah so bila razpisana mesta, vložene in rešene prošnje takole: Stroka Razpisana Srednja glasbena šola 3 Šola za umet. obrt 2 TVS — geodezija 3 TVŠ — arhitekt. 5 TVS — hidroteli. smer 1 TVŠ — gradbeni oddelek 2 Agronomska fak. 1 Pravna fakulteta 15 TSŠ — geodezija 2 Medicinske sestre 25 Otroš. negovalke 10 Babiška šola 10 šola za sanitarne tehnike 5 Šola za medicinske laborante 5 Farmacevtska fak. 10 Med. fakulteta — stomatologija 15 Veterinarska fak. 6 Prošnje vložene rešene 3 4 8 16 2 1 14 1 9 6 2 4 II 16 6 12 2 Stroka Razpisana ■ Prošnje* Skupaj 152 138 74 Razpis je bil sestavljen na osnovi potreb oziroma predlogov, ki so nam jih na našo zahtevo poslala posamezna tajništva OLO. Seveda so bili ti predlogi s strani komisije temeljito prediskutirani in šele nato s posameznimi spremembami usvojeni. Odziv na ta prvi razpis je bil v glavnem zadovoljiv, dasiravno za posamezne stroke, kot so: medicinske sestre, otroške negovalke in babice ni bilo dovolj odziva. Tako smo n. pr. za medicinske sestre razpisali 25 štipendij, reflektantk pa je bilo le 9, od teh z ustreznimi pogoji 5. Za otroške negovalke je bilo razpisanih 10 štipendij, na razpis pa sc jih je odzvalo le 6, sprejeli pa smo jih 5. Za babiško šolo smo razpisali 10 štipendij, odzvali sta se le 2 dijakinji, ki pa jih zaradi slabih pogojev nismo sprejeli. Za izplačevanje teh štipendij je OLO Ljubljana v svojem proračunu za leto 1956 predvidel in odobril skupno 4,500.000 dinarjev. Do konca leta bo porabljcinh 4.434.915 dinarjev, ostanek 65.085 dinarjev pa bomo prenesli v sklad za štipendije, ki je bil ustanovljen pri OLO na predlog komisije za štipendije. 2e v samem začetku dela se je komisija znašla pred načelnim vprašanjem: koga naj štipendira. To predvsem zaradi tega, ker so še vedno številni posamezniki, ki preveč enostransko tolmačijo določila temeljnega zakona o štipendijah, misleč, do je Filozofska fak. matematika Filozofska fak. slavistika Filozofska fak. zgodovina Filozofska fak. psiho-pedagog. Sred. vzgojiteljska šola Učiteljišče VPŠ :— defektolog. VPS — matematika 2 VPŠ — risanje Inštitut za telesno vzgojo Akademija za glasbo Akademija za igral, umetnost Akademija zn upodab. umetn. ,_r___ . „ osnovni namen mesta vložene rešene zakona zagotoviti potrebna finančna sredstva za šolanje socialno ogroženim dijakom in študentom. Naša komisija pa je osvojila osnovno načelo. To potrjuje zlasti število in izbor štipendistov, s katerimi je Komisija sklenila pogodbe o štipendijah. Kot je že iz dosedanjih navedb razvidno, štipendirajo poleg OLO tudi občinski ljudski odbori in podjetja. Lc-ti so ob koncu šolskega leta 1955-56, oziroma po stanju na dan 1. VII. 1956, štipendirali skupno 985 dijakov in študentov: od tega podjetja 320 štipendistov (največ, in sicer 55 dijakov in študentov štipendira Inštitut za clcktrozvezc), 665 pa občinski ljudski odbori. Podjetja bodo izplačala za štipendije v proračunskem letu 1956 17.280.000 dinarjev, občinski ljudski odbori pa 19,950.000 din, ali skupno 37,230.000 1 1 4 — 2 — 3 — _ dinarjev. Če k temu prištejemo še 74 štipendistov OLO, katerim bo do konca letošnjega leta na račun štipendij v našem okraju izplačanih 4,434.915 din, zanša skupna vsota, ki bo izplačana za štipendije v, okraju do konca 1956. leta, 41,664.915 din. Ta vsota je netočna le v toliko, kolikor nekateri dijaki in študenti niso prejeli štipendije za vseli 12 mesecev. Razmeroma veliko število štipendistov do občinah ob koncu preteklega šolskega leta gre predvsem na račun otrok padlih borcev in ŽFN, ki so do 1. I. 1956 prejemali denarne pomoči za šolanje in štipendiranje pri Tajništvu za prosveto OLO Ljubljana, nato pa pri pristojnih občinah. Občine z večino štipendistov niso sklenile štipendijskih pogodb, deloma zaradi tega, ker je bilo med štipendisti precej dijakov nižjih razredov gimnazij, za katere temeljni zakon o štipendijah ne predvideva sklepanja pogodb, deloma pa tudi s proračunskega stališča, da zaradi neugodnih finančnih razmer občine ne bi imele določenih obveznosti. Po stanju na dan 1. julija 1956 je bilo število vseh štipendistov v okraju po posameznih strokah naslednje: Največ štipendij, t. j. 134, je bilo podeljenih Študentom TVS, in sicer: gradbeni oddelek clcktro oddelek strojni oddelek kemijski oddelek arhitektura fizika geodezija metalurgija 26 41 27 16 13 7 3 1 Dijakom TSS je bilo s strani podjetij, občinskih ljudskih odborov in OLO podeljenih skupno 98 štipendij, in sicer: strojni oddelek 14 elektro oddelek 18 delovodska šola 13 rudarski oddelek 1 šola za umetno obrt 6 mojstrska šola 15 metalurški oddelek 5' kemija 10 ženska obrtna šola 12 mlinski 1 gradbeni 3 Ostale štipendije so bile podeljene: ekonomsko-pravna fak. 68 filozofska fakulteta 47 učiteljišče 39 ekonomska srednja šola 33 gradbena srednja šola 30 medicinska fakulteta 15 stomatologija 12 farmacevtska fakulteta 17 višja šola za med. sestre 11 agronomska fakulteta 9 šola za otr. negovalke 9 babiška šola srednja tekst, šola Kranj 7 višja pedagoška šola elektr. gosp. šola Cerkno 7 šola za umetno obrt t gozdarska fakulteta srednja glasbena šola šola za sanit. tehnike veterinarska fakulteta žel. industr. šola Ljubljana $ industr. šola pletil. stroke 3 akademija za upod. umet. 4 inštitut zn telesno vzgojo 4 zobotehnična srednja šola 4 srednja vzgojiteljska šola 10 industr. kov. šola Maribor 4 višja šola za fizioterapijo 3 šola za med. laborante gozdarska srednja šola administrativna šola 3 ind. šola Iskra Kranj industrijska šola Litostroj 9 šola za farm. pomočnike 2 višja gosp. šola Groblje 2 puškarska šola 2 politična šola pri CK ZKS 2 višja šola za rentgen, pom. 1 akademija za igralsko um. 1 akademija za glasbo 1 TSS Reka ' 1 srednja šola za rentg. tehn. 1 sr. šola za med. sestre Celje 1 šola za med. sestre Golnik 1 dveletna gozdarska šola ekonomska šola Kranj 1 žel. ind. šola Maribor 1 šola zn voznike mot. vozil 1 mojstrska krojaška šola srednja gostinska šola usnj. tehnikum Domžale______L Skupno 642 Stanje na dan 3. novembra ^ je bistveno drugačno. ., Po podatkih, ki smo jih zbf®j; štipedira sedaj 99 podjetij 404 jake in študente, občinski Ijnds' odbori 270, brez občine Litija- * zahtevanih podatkov še ni posla1® OLO Ljubljana pa 69 dijaicov " študentov. Skupno torej 743. Od tega števila je 116 štip®^ distov otrok padlih borcev, pri mer pa niso všteti štipendisti otr® padlih borcev in ZFN iz občine S1* ška, Mengeš in Črnuče, od kod® še ni podatkov. V tekočem letu Pr, jema od občinskih ljudskih odbor® redno mesečno pomoč za šolanj® 565 otrok padlih borcev in ZFN-Zmanjšanje štipendistov po činah si moramo razlagati s 1®?’ da so skoraj vse občine, razen ®. čine Rudnik že popolnoma 1® štipendije od socialnih nomočL" šolanje, da ____________ „ šolanje, nekateri občinski socialnih pomoč:I « so nekateri dokoDjU , . -nteri občinski Iju^j, odbori, kot n. pr. Ljubljana-”0.g nik, Moravče, Medvode, Črnuč® „ Bežigrad, v tekočem šolskem e še niso razpisali in podelili noib®., štipendije, nekaterim pa so bil® 8 pendije zaradi slabih učnih hov ukinjene. i Po posameznih strokah je ®e