lakaja vaak da« raaaa dalj la praaaikav. ' s daily MMft Bundars aad Holidajr«. ■ PRO Cr ~ i'r^dnllkl In npravniikl pro* Htori: 3087 R. I.awndala ar. LCTO—Y£AR XL TSlZ aad tbiU^abi mmd^ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Office of pubUcalloa: 2087 Bo. T*wNdata av«. Tolephoae: !*awndnl« 4693. " m*f£JttSi CHICAGO, 1LL., četrtek, 21. novembra (No». 21) 1918. »,0° ŠTEV.—NUMBER 273. Industrija se razvila mirno v nor malno dobo. TO n POSEBNO OPAZITI JEKLAB8KI INDUSTRIJI POLJEDELSTVO POTREBUJE BOLJŠO ORGANIZACIJO SVOJIH MOČL | NALOGA AMERIŠKIH POLJE DELCEV JE VELIKA V nji ne bo aploinaga znižanja V daUmfca mmde. > Pittsbtuvh, Pa. — Kljub temu, da prevladuje mnenje, da Združene države ie niao izdelale programa ra prehod iz vojne v mirovno industrijo/ ker ni bil tak program i/ objavljen, »e razvija industrija redno, odkar bo prene hali boji na fronti, kakor da se vse vrli po določenem in izdela nem programu. To je posebno opaziti v železarski in jeklarski industriji, odkar so se zastopniki te industrije sešli z vojnim industrijskim odborom. Na tej seji so zastopniki železar ske in jeklenke industrije priporočili, naj odibor še v prehodnem času kontrolira industrijo. Znsno je bilo že nekaj tednov, ds odbor Želi izvajati kontrolo nad industrijo in radi tega je bilo to vprašanje hitro rešeno na tej konferenci v splošnem, tako da je bilo mogoče preiti v detajle. Po tem programu se črtajo vojna naročila, kot se razvija drugo delo, tako da ne bodo delavci brez dela in obrat ne bo počival v tovarnah. Seveda so bila Irtana naročila, ali teh naročil ie niso pričeti izdelovati. Na pr. v ne kem slučaju je bilo naročenih 40,000 železniških voz za Francijo pred par tedni. V industriji sami se te spremembe ne bodo dosti poznale, kajti cene bodo padle malo in stopnjevaje, v splošnem pa ne bodo znižali meade v železarski m jeklarski industriji, Najbolj važno za delavatvo je seveda mpzdno vprašanje, ker posega globoko v njegove gospodarske razmere. Če «c ne zniža delavčeva mezda in padejo nekoliko cene, se njegova kupovakia moč ie poviša, kar koristi zopet trgovcem, ki prodajajo življenske potrebščine. Železarska, in jeklsrsks industrija se sedaj nahaja v prehodnem času. kadar doseže stopnjo mirovne industrije, ne bodo naročila prenehala, ampak jeklarne Iti železarne bodo za nekaj let preobložene z naročili. To je splošna sodba ljudi, ki razumejo gospodarska vprašanja in opazujejo bistro vse dogodke, kot se pojavljajo. Za delavce same pa pride še drug važen pojav v poštev, ki jim garantira, da mezde ne morejo pasti. Danes ni preveč rok, ki sc ponujajo za delo v jeklarnah in železarnah. V teh podjetjih so dobivali največ delavcev izmed izseljencev, in teh dsnes ni. število izseljencev se je izdatno znižalo, odkar je izbruhnila vojna in najbrž ne bodo izseljeucl iz Evrope nikdar več prihajali v Ameriko v tako velikem številu, kot se je zgodilo pred vojno, ker bodo razni vzroki učinkovali, da ne bo izaeljencev. Lahko se celo dogodi, da naseljevanje za nekaj let popolnoma preneha. Delavcem se torej ni bati, da ne bo dela po vojni, ali da se snižajo v aploš-nem mezde v jeklenki ln železat-ski industriji. Najomniški sistem je nkzmna poljedelstvu. Waahington, D. 0. — Poljedel-ski tajnik Houston. je podsl izjavo, v kateri priporoča, da se pod-vzamejo potrebni koraki za boljše organiziranje poljedelskih moči, posebno lokalnih farmankih birojev, da se povečs poljski pridelek v letu 1919. Po mnenju poljskega tajnika je treba posebno zboljšati živinorejo, prirediti več goveje Živine, da se pomnožita meso in mast, ki spadata med glavna človeška prehranlla. Da si predočimo, kako veliko nalogo spolnjujejo poljedelci pri judski prehranitvi ,naj služi sledeča primera. Mesto New York konzumira v enem tednu živeža, kl gre v 9,261 železniških voz. Ves ta živež je treba poslati v New York. Poleg ahko računimo Še 32 železniških vo« rib, rakov in školkov iz morja. Ta živež se zopet .deli takole: Moke in kruha 2,160 železnižkih voz. mleka 2,000, zelenjave 1,636, mesa 660, žive klavne živine 518 n 216 železniških voz perotnine. Od žive klavne živine lahko računimo, da gre polovica za meso. oleg sveže zelenjave pride v poštev še 215 železniških voz konzervirane zelenjave v kositrastih škatljah, 760 železniških voz produktov iz mleka. Na okroglo gre New York vsaki teden 10,000 železniških voz živeža. Živila, ki prihajajo iz okottee Predsednik ostane za nedoločen čas v Franciji. V AMERI&KIH POSLANIŠTVIH BO UREJEVAL DOMAČI POSLE Pred odhodom izda odreso na kon- Washington, D. O. — V ofie.ljal nih krogih govore, da so gotovi ugovori povsročili, da pojde predsednik v Evropo k mirovni konferenci. Ugovori so baje proti sledečim točkam: Ustanovitev lige narodov sa vzdrževanje miru. Sporazum za znižanje vojaškega oboroževanja. Sporazum za svobodno morje v mirnem iu vojnem času, ki jc podvržen uravnavi po ligi nsrodo\ Pravično ravnanje z nemškim ljudstvom. Pomoč Rusiji. Demokratični senatorji, ki so zapustili Belo hišo v torek zveče po razgovoru s predsednikom Wil-sonom, so dobili vtis, ds ostane predsednik za nedoločen Ča* v Franciji, najbrž pa toliko časa, da bo večji del dela mirovne konference končan. Predsednik namerava v tvoji odsotnosti od Združenih držav is* vrševati vse funkcije kot predsednik. Dokler bo na morju, bo v zvezi z Washingtonom s pomočjo brezžičnegs hrzojava. kabla ln če bo treba tudi ladij, ki bodo prenašale depeše. Ko bo bival v Franciji, »>o iz pa-lae ameriškega poslsništvs vodil delo za Ameriko. Tehnično bo ns DAVKI OSTANEJO VISOKI ftflljonl so padli na NEMČIJA JE IZROČILA SE PAR LET PO KONČANI VOJNI. WDNI VLADNI TROŠKI BO-DO VEČJI KOT PRED VOJNO. Plačevati bo traba dolgove in obresti. Waahington, D. 0. — Finančne potrebe vlade bodo skoraj gmo-vo skozi več let po vojni t ske, ds bo vlada potrebovala za kritje vseh stroškov do $4,000,000,000 nu leto. Eksperti, ki študirajo vladne finance, menijo, da sc davek, ki je bil določen v minolehi evropejskih jiščih. TAKO GOVORI STATISTIKA O ČLOVEŠKIH ŽRTVAH. Nemoev je padlo poldrugi miljon ia Angležev nad pol mi-ljona. London, 20. nov. — Zdaj, ko je vojna končana, prihajajo rasne države brez 'prikrivanja s krvavo štatistiko človeških žrtev, lan MscPhereon, parlamentarni podtajnik angleškega vojnega ministrstva, je včersj poročsl v nižji zbornici, ds znašajo skupno letu in plačan do juniju, no bolisgube Anglije v 62 mesecih voj* preveč spremenil, ♦ | ne 3,049.991 mož; to število se v k* Finančni tajnik McAdoo, ki i. H na 142,634 častnikov in 2.907., ma vpogled v stvar, je sam pred prostskov. Po Izgubah se Šte- n£V VorA-ST« Itt KŠ* "I^M' bn mew vorra, »o vrestKrna- HTOFUo Eondoa ali katero drugo zsvežniS- gnojeni zemlji in včasi jih gre ko davno mesto, bo metrov trlav- pred vojno sukali okoli $1,000,-000,000, bodo sedaj znašali na leto najmanj $2,000,000,000 skosl VoČ let po vojoi. dvs ali tri letu po vojni bodo ps še enkrat takt visoki. Če se sedenje posojilo svoji 6,000,000,000 poviša na $25,000,000,00, tedaj bodo aaiuo obresti znašale nu leto $1,000,-000,000. Mogoče vlada ustsnovi še poseben sklad, s katerim Izplača zadtolžuice, ko postanejo zrele. V sklad bo treba na leto položiti skoraj polovica v nič, preden dospe v mesto. Zapad ima še veliko neobdelane zemlje, ki je pripravna za poljedelstvo. Ali nekaj je, kar teži poljedelstvo v Ameriki. To je na-jemniški sistem, ki je uveden v državah, v katerih je poljedelstvo razvito. Vsled tega sistema postaja femlja vedno manj rodovitna, kajti najemnik ne gnoji redno zemlje ,ampak le izčrpava njeno moč. In kedar je ta moč izčrpana, gleda najemnik, da drugje vzame farmo v najem. So pač tudi izjeme in naselniki so stalno naseljeni. Ali take izjome ne odpravijo škode, ki jo prinaša sistem.. Tudi takoj bo trefca uvesti reforme in mogoče ni čaa daleč, ko bo ameriško ljudstvo zahtevalo, da zemljo lastuje tisti, kj jo obdeluje. Dokler se to ne zgodi, bo trdba skrbeti z organiziranjem poljedelskih moči na drug način, da se pomnoži poljski pri. delek in priredi več goveje živine in drobnice v deželi. « PROJEKT VA VEVILLE IS-LAVDU BO IZVRŠB*. VLADA USTAVILA DELO VA TOVARNI Cincinnatt, O. — Polkovnik J. W. Jones, ki vodi stavbinsko delo nove tovarne za soliter pri An-corju, dvanajst milj od Clnein-natija. je prejel naročilo od mu-nicijpkega ravnatelja iz Washing-tona, D. C., da ustavi delo v An* '•orju in Toledu, O , kjer so gra- I , M. J^M dili tudi tovarno za proizvajanje STAVKA V PRILOG MOOVET Washington, D. O.—Vsled pod plsanegs premirja . se ne ustavi delo pri tovarni za oprem ni department na Neville Islsndu. Tako se je izrszil vojni tajnik Baker, ki je dejal: "Projekt na Neville Ialandu se dovrši. Dograde ga po prvotno izdelanih načrtih." Čaatniki, ki so bili pred zbor-niškim proračunskim odaekom, da priporoča armadni proračun, so malo dvomili, da bo projekt na Neville Islsndu dovršen. Toda se danja Izjava vojnegs tajnika do-kesu je. da se je vlads odločils, da dogradi ogromno topničarno po prvotno izdelanih načrtih. sotttra. Po izjavi polkovnika Joneaa je treba čakati, da se odločijo na kakšen način najboljše vporabijo tovarna, Y. tem oiiru Maj delajo študija. Dokler ne pride odlok ir Waah-ingtona bodo delavce atopnjevaje odpaMeli. JU. | " t i Seattle. Waah. — Na seji "Ke-attlakega kojrtnskegs sveta", kl zaatopa 36,000 strokovno <.rgsni/.i ranih kovinakih delavrev. je «pre jet zaključek, da aaatavksjo. da postanejo Moone? in tovariši pro sti. * »lavno mesto, bo njegov glav ni stan v ameriškem poalaništvn Departmenti bodo nadaljevali z delom, kakor če bi se predsednik nahajal v Ameriki, zskonodsjstvo kongresa ostane suspendirano. H podpredsednikom Manhallom, kot predsedateljem senata, in kongresnim predacdatcljem (Markom, se bo dosegel sporazum, da ue podpišeta zakonov, dokler se predsed nlk ne vrne. Imena ameriških delegatov k mirovni konferenci šc niso objav-ljona in čssniksrji in polit Mar jI še vedno ugibljejo, kdo bo delegat. Predkednik Wilson je človek z visokimi ideali, kajti prizadeva si doseči pravičen mir, da bo zgodo-vina lahko pisala o sedanji vojni, da je bila zadnja ns svetu. To so vzroki, da odhsja predsednik k mirovni konferenci, ker upa, ds bo mirovna konferenca sprejela tak sporszum, ki odpravlja na-daljne vojne. Dne 3. decembra, na predvečer pred odhodom k mirovni konferenci, bo izdal predsednik svojo a-dreso ns kongres, v kateri proslavi zmago demokracije nad avto-k racijo. Predsednik Wiison bo ha mirovni konferenci povedal, da vojna upada v pretekle čase barbara!va. Da se vojne ne ponsvljajo iu preprečijo, je treba osianoviti ligo narodov za čuvanje miru. Liga bo oborožena, ds se spoprime s tlatl-mi, ki žele vojno. T«>da predsednik Wilson je preprlčsn, ds do tegs ne pride nikdar, ker se ne bo drznil nihče spoprijeti z ligo, ki bos sa salto vse demokrstične nsrode Liga narodov omogoči znižanje oboroženih sil. Liga bi bils gospo dar na morju in trgovina bi bila zavarovana v vojnem in mirnem čaau,^>kler Hfa ne omeji te avo bode* morju, ds nepokoren na rod prisHI. ds ae podvrže sklepom mednarodnega tribunala. Ministrski pred Ltejrd Oeorga ln dmgi angleški državniki so na klonjeni ligi narodov. Manj na vdušeni zanjo so franeoski državniki. kl se boje praktičnih telkoF. MmnmMšimrlimMUd--------^ nekaj dnevi rekel, da ostane davek visok skozi nekaj let, ker bo t^ebs odplačevati dolgove. Vlada bo poleg potrebovala še nova posojila, da je kos svoji nalogi A-uančni tajnik nI omenil, kako vi-sok bo davek, da zadostuje se kri* t je vladnih potreb. Zakladniški uradniki in voditelji v kongresu računajo na o* kroglo takole; Navadni vladni t roški, kl so sc Američani prehodili 90 milj, Z ameriško arruado na pohoda v Nem^jo, 10, nbV.—Ameriške gagt1T* vsod sprejema s velikim na v znašajo ng tero $4,260,000,000. Od zaveznikov bi prišlo ns leto $600,000,000 dohodkov ns obrestih, ki zdaj dolgujejo Združenim državam $7,000,000,000. Mogoče se ta vsota še poviša. Uvosnina jc minolein letu prinesla 'blifo $450,000,000, Ca se odbijejo ti dohodki, ostane še vedno vsota $3,500,000,000. ki jo je treba kriti * davki, V minolein letu je dav<*k primate! $■'!,* 848,000,000. Od le vsote odpade $2,776,000,000 na dohmininskl davek ln nadproflt. Letos se najbrž ta davek podvoji. Merodsjui faktorji, kl so napravili tak proračun, pravijo, da vojna Še zdaj ni popolnoma končana, kar se tiče t reško v, in da se ue more ameriškega in zavez-liškcga dolga zaključiti. Tudi re-»onštruktlvno delo po vojni Jc v zvezi s temi t roški iu zategadel ja nemogoče že zdaj napraviti popoln račun za bodoča leta. 21,000 DELAVCEV POTRE* BUJBJO. vilo deli: 668,665 mož ubitih ln umrlih zs ranami, 2,032,122 ranjenih in 359.145 vjetih in pogrešanih. Tukaj so vštete vse angleške urmade na vseh frontsh, Isvscinii Afrike. Ns sapsdui fronti (v Franciji ln Belgiji( so Angleži izgubili 2,719,652 mož, med kate-rimi je bilo ubitih in umrlih za runami 32,769 častnikov iu 526,-H43 prostskov, ranjenih 83,142 častnikov in 1,838,346 prostskov, vjetih in pogrešanih pa 10,846 častnikov in 315,849 prost akov. Na italijanski fronti snsšajo angleške iagulte 6738 mož, med katerimi je bilo ubitih iu umrlih za ranami 86 častnikov in 841 prostukov, ranjenih 334 častnikov iu 4612 prostskov, vjetih tu pogrešanih Je pa 38 čast ui kov ln 727 prostskov. V Mezopotamiji so angleške ar* made izgubile 07,579 mož, med k« PRVIH 27 POTAPLJAČ. SLABO VREME IN MINE SO ZAKASNELE NEMŠKO BRO- DOVJB. Vew York, V. T. —Zvezni |m»* sredovalni biro za delo naznanja, da štirideaH mirovnih industrij v Nev Yor|fu potrebuje takoj 21,-000 delaveev. Kljiilt temu, da je bojevanje končano ln vojni industriji pohajajo naročila, Je več dels na ponudbo, kot je delaveev, ki vprašajo zanj. Vojnim Industrijam je bilo poslanih 500 pisem, v katerih je bilo vprašanje: "Koliko delavcev lahko odpustite T" Na to vprašanje jc prišlo sto odgovorov, da "nič", pol'« l>a vPre*«H podjetniki, da potrebujejo iz^e* ne delavce. Do sedsj le ni nobens vojna industrija odgovorila, da hoče odpustiti dela vre. POTRES V KALIFORVUI. Los Anfsles, Oal. — Tukaj so občutili preeej močan pot resen su* nek. Žvenketsie so šipe v oknih in šklepetala je jedilna posoda na po. lirah. Danes oblačno v fllinoiau, v VaroAaJte to Hrtle svoj m 2f9,769 prostskov, ranjenih 2429 častnikov in 48686 prostskov, vjetih in pogrešanih pa 566 častnikov ln 14,789 prost akov. V Egiptu ln Pslestlnl so An* gležl izgubili 67 mož. Ubitih in umrlih sa ranami js 1098 čsstni* kov ln 14,794 prostskov, vjetih in pogrešanih je pa 183 častnikov in 3706 prostskov. Na balkanski fronti znsfisjo izgini M' sogleške armade 27,318 inoi. med temi je ubitih 285 čast-nlkov ln 7330 prostskov, ranjenih 218 čsalulkov in 16,058 pro* stskov, vjetih ln po«rešenih pa 114 čsstnlkov ln 2713 prostskov. Ponesrečena derdsnelaka eks* pedleija je stsls Anglijo 119,729 mož. Ubitih je bilo 1785 rastni* kov iu 31,787 prostskov, ranjenih 3010 Čsstnlkov iu 75,608 prosts* kov, vjetih Je ps 258 častnikov ln 7431 prostskov. last miljonov izgub na nemški listi. Koden J, 20. nov. — Kociallstlčnl " Vorwaerts" v Berlinu poroča, da znašajo izgube nemške armade «d začetka vojne do 31, oktobra t. i. 6.320,000 mož. Izgube se dele: 1,500,000 mož ubitih, 4,000,000 ra* njenih, 490,000 vjetnikov iu 260,-(HM) pogrešanih, katerih uaods je neznana. Blizo dva miljona Francozov mrt tftHiHI Pariz, 20. nov, — "Kcho de Pariš" poroča, da je obležalo mrtvih in umrlo zs rsnsmi najmanj I.H00,* (MM) francoskih vojakov tekom vojne. 1'rsdno poročilo še ui ol>el«Nla* njeno in ostale Izgube, k I morajo biti tudi ogromne, še niao znane. Francoska vlads nI tekom vojne nikdar objavila seznama izgub. Izgube vseh držav, ki ao bile v vojni, se rsčunajo okroglo na 26 miljonov mož. Ameriške Izgube zneisj" okrog 100,000 wnt Plavokrvnežt na Češkem sap rti kot goljufi Praga, 20. nov. — Oroflaa t'ou-denhove, Žena bivšega deželnega predsednika ns deškem, je bils te dal aretirana zsrsdl poneverjenjs denarja kl ga je naMrsls |iod Predaja velikih nemških ladij sa izvrši v Edinburghu. London, 20, nov. — Angleška mornarica je danes sprejola prvih 27 nemAkih potapljaš, ki so priplu-le po Severnem morju ob zori, Suhmarinke je počakal na dogo* vorjenem mestu ud mi i ra I Try\vhitt s škvadronom bojnih ladij, ki so poleni obkolile ln odvedlo nekda* nji ksjserjev "strah in trepet ua morju", a zdaj bres moči proti angleški Inki. Is Berlina je prišla sinoči bres* žična brsojavka, ds so submfrln* ke In večje bojne ladje pripravijo* ne na odhod, toda vsled goste me* gle in širokega pusa min bo flota težko priplula na dogovorjeno me-uto ob določenem času. Potapljače so zapustile pristanišče v Klelu v torek svečer tn na vsaki je le po!*|[ Čiru mornarjev. Admiral Trywhltt je vzel uemšk« suluuarlnkc v Ilnr- widi. • i mi Predajs velikih nemških drrd* natk, kriŽark ln rszruševsleev se Izvrši jutri v Kdinburghn. VoČ kot 100 lurnallstov ln csla armada fo* tografov ln kinematografov je odpotovale v Edlnhurgh, da na sa* mudi redkega sgodovlnsksga do* godka. ko se pods velika nemška bojna mornarica. , lahki eevernzapadol vetrovi. Solnčnl vzhod ob 6 40 a. solačni zahod o*> 4 26 p ai. nt.i ptb du- šenjem. Lorenčanl Jih poveličuje- jo kol svoje osvoboditelje. Poročevalec, ki potuje s kurir- Jem vred nekaj kilometrov pred armado, mora nepnnehotna <»(|«o varjatl ua uešieta , vprašanja« "Kje so Američani f Ali so že bil-zof Videti Jih mopamo," Osste so natlačene s francoskimi, Italijan* sklml ln ruskimi vjetniki, kl po* tujejo proti francoski meji. Zanimanje za a morilke čete je na? ravnost ohčudljlvo, Nemel so po* zabili na vsako sovraštvo in kjer Jih srečamo, nas spoštljivo |h> zdravljajo In nsm skušajo ustreči s čim le morejo. V luksemhurških lu loreitskih mestih In vsseh vihrajo ameriške zastave domačega Izdelka in v nsgll<*l sešite, toda f ponosno rsKohešene, Nemci so že oddsll Američanom okrog 50 to* pov lu čsz 5000 strojnih pušk, Ameriške čete so še prehodile dvsjset milj dsljsve od svoje ats-re bojne šrte, Angleške srmsde se bližajo us svojem pohodu trdnjavam ob rs* ki Masi v Belgiji, Antwerp je brez malega nepoškodovan. Belgijska vlada se je včeraj presedla Iz frsueoskegs mesta llsvra v Brusel. Angleži na Gallpolju. Kolini, 20 nov, — Angleške Ae* te so so /adnjo soboto izkresle ns polotoku (ialipoli ob dsrdansi* skl ožini. Izkreanje »e je IsvrHlo na mestu starega bojišča, kjer so aa angleške čete prvič Izkrcale Ista 1915 In kjer s« nahaja na tlao* če angleških grobov, v pristsnl ščii p(t leže razvaline |K»1 topljenih ladij Takrat ao šli Angleži na su-ho |H>d teše turških krogel, toda sdaj je bilo vse mirno lu Turki jim kažejo tmt. Angleži so okupi* rsll že večino dardsnelskih trdnjav in Turki m jim irročlll o* krog 2TK) lopov, Zadnji nemški torped ja usmrtil 68 Angležev. London, 20 nov. — Admirali-teta js vi js, da je bil zadnji sult-mariuskl napad Izvršen 10. no-vembra (en dan pred pod|daanim temperaturi ne bo irpremembe; pretvezo, ds gre ra Bde-M kril & premirjami na angleške ladje njo vred sU zaprta grofa Nostltr In Wolkenateln In groflei Weet-phal la Taaffe. "Aaeot" za pobiraaje min. 6.1 mož je Izgubilo Življenje In rešil se ni nihče. « PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Izhaja da«vaa raaaa nedelj ia praznikov. LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTI Cen« oflun p« dogovora. Rohopid aa aa vračajo. Naročnina: Zadinjaaa driav. (tavaa Chieago) ia CiiMdillM Uto $1.60 aa po. leta ln 76« aa tri raeaac«; Chicago ia Inozeaaatvo $4.60 aa lata, Ittt ....... .... u pol tata, »111 aa tel "PROAVETA* M A' Tam, kjer je zapisano "name", pride ime, kjer stoji b črnim na belem "address" pa adresa ali naslov. Taka predala lahko vsakdo sam napravi s svinčnikom ali črnilom. Kadar je pola popisana z imeni, naj se prične pobirati podpise na drugo polo. Pole naj bodo numerirane s številkami. V velikih slovenskih ali jugoslovanskih naselbinah naj se delo razdeli po ulicah ali okrajih in sicer tako, kot se zdi rojakom bolj primerno, da hitro naberejo •THE ENUCHTENMEKT Orgaa af tka SUrmmU Neti—a I B~«fit laaued dallj Sonda? and Holidaye. OwMd hf tkm SUnmmU Natikal Advortieing raUa oa Chieago Sobacriotioa: Unitad StotM («wept Chieago) and Canada |S P« ago and foreijrn coantri««, $4.60 par y«ar. _ NA DELO VSI! Influenca je precej omejila agitacijsko delo za "Slovensko republikansko združenje" in s tem tudi delo za ustanovitev svobodne, samostojne in demokratične jugoslovanske države. Zdravstvene oblasti so prepovedale večinoma povsod obdržavanje javnih in društvenih shodov. S temi odredbami je logično bilo ustavljeno veča-limanj tudi delo za osvoboditev Jugoslovanov in uresni . čenje programa "Slovenskega republikanskega združenja." Influenca je pričela pojemati, zdravstvene in mestne oblasti so pričele odpravljati karantenske odredbe in vračamo se v normalne čase. Pot za delo je zopet prosta in poprijeti se moramo dela, ki smo ga zamudili proti naši volji, da nadomestino izgubo, ki nam jo je povzročila influenca, kajti če hočemo doseči, kar si je S. R. Z. postavila za svoj cilj, moramo delati. Mirovna konferenca se bo konstituirala po sedanjih poročilih sredi decembra, z rednimi sejami pa prične po prvem januarju. Cas je torej kratek in izrabiti ga bo treba, da so merodajni faktorji v Združenih državah popolnoma podučeni o naši pravici. Eksekutiva S. R. Z. ne more sama izvršiti vsega tega pojasnjevalnega dela, in če bi ga tudi izvršila, bi mogoče ne povzročilo tistega učinka kot • če je to delo tudi podprto od vsega slovenskega ljudstva, ki je organizirano v S. R. Z., ali se pa strinja z njegovim programom. Ce eksekutivo S. R. Z. podpira ljudstvo, je to znamenje, da ni to želja peščice ljudi, ki so bili izvoljeni v eksekutivo, kar se pojasnjuje merodajnim faktorjem, ampak je to hrepeneča želja ogromne večine slovenskega ljudstva, ki želi le pravico in nič drugega. Velika nevarnost zdaj preti od strani italijanskih Hmperialistov, ki zahtevajo za Italijo popolnoma sloven • ske in hrvatske kraje. Rečemo od italijanskih imperiali stov, ker žive v Italiji tudi možje, ki smatrajo vsako prisvojitev jugoslovanskega ozemlja za krivično in imperialistično. Toda besede teh mož so naletele na gluha ušesa im-perialistov in zato je treba, da delamo tudi mi in na pristojnem mestu pojasnimo, da bi se Jugoslovanom, posebno Slovencem in Hrvatom, zgodila največja krivica, če bi mirovna konferenca priznala slovenske in hrvatske pokrajine Italiji, ker pripadajo Jugoslaviji. Da italijanski Imperialihti ne dosežejo svojega ci)ja, je treba delati in pojasnjevati tam, kjer pričakujemo največ pomoči in pravico. Eksekutiva S. R. Z. ho v tem oziru storila svoje delo. Treba je pa tudi, da to delo izvrše podružnice S. R. Z. in slovenska kulturna, politična, podporna in gospodarska društva, ki se strinjajo s programom S. R. Z. Eksekutiva S. U. Z. je sklenila, da pošlje peticijo v VVashington. Na tej peticiji ne zadostujejo samo imena eksekutive, ampak podpisati jo morajo tisoči Jugoslovanov — Slovencev, Hrvatov in Srbov, sploh vsi Jugoslovani, ki so jo čitali ali jim je bila prečitana in se strinjajo z njo. Podpisi morajo biti nahrani v kratkem času. Eksekutiva S R. Z. jih sam« ne more nabrati, ker je to tehnično nemogoče. valed tega apelira na podružnice S. R. Z. in vsa druga slovenska kultumH, podporna, gospodarska in politična društva, da prično nabirati podpise. Ce v naselbini nI sovenakega društva, naj ne konstituira odbor dveh ali treh rojakov, ki naj gredo od hiše do hiša in poberejo,pripise. To delo lahko izvrši tudi vsak posamezen zaveden Slovenec v taki naselbini. Da se dobe podpisi pravilno in ne more nihče očitati, da so *> Ijude podpisali in niso vedeli zakaj, naj se postopa sledeče: Izreže naj se peticija, ki je priobčena v današnji izda- ji In pritisne vrhu pole. Pola naj se razdeli takole v predale: Name Address - I r» PETICIJA, predsednik Woodrow Wilson, , Bela hiša, 7 ' ' * VVashington, D. C. Gospod! Med malimi narodi, katerim prinašajo Vaša čista načela, razglašena v mnogih Vaših govorih, možnost svobodnega življenja, so tudi Jugoslovani, katerim je Vaša krepka beseda v najkritičnejši uri pomagala, da so se rešili habsburškega jarma. Vae, česar so mogli želeti, po čemer so opravičeno hrepeneli in za kar so se bojevali, je obseženo v Vaših načelih. Z ostalim svetom so se tudi Jugoslovani naučili Smatrati Vas za neomajnega zagovornika svobode in pravice in zato prihajajo do Vas s prošnju, podpise. Podpisi morajo biti nabrani v najkrajšem času Pole s podpisi se pošlejo Antonu Trbovcu, tajniku S. R. Z., da jih tudi nadaije podprete, ko iščejo pravičnosti., Box 1, Cicero, 111. ffV Med tem, ko se bodo pobirali podpisi, bo eksekutiva ukrenila in izvršila delo, da izroči peticijo na pristojnem mestu, tako da bo vse delo hkratu ižvršeno. Cas beži in zamuditi no smemo minute, ampak na delo moramo takoj vsi, da bo delo imelo uspeh. -Na mirovno kpnferenco pojde tudi predsdnik Wilson, ki se bo zavzel za 14. pravičnih točk v njegovem mirovnem programu. Mi neomajano zaupamo v predsednika Wilsona, ker je z vsem svojim delom do sedaj dokazal, da je pravičen človek z visokimi ideali. Zato se tudi nanj obračamo in njemu izročamo svojo usodo. Cas je prišel, ko Jugoslovani v stari domovini najbolj potrebujejo našo pomoč. Zato pa delajmo, ne samo eksekutiva S. R. Z., ampak vsi, ki čutimo v sebi poklic, da delamo, da se bo jugoslovansko vprašanje rešilo pravično v smislu predsednikovega programa in izjave državnega taj nika Lansinga, ki jo je prinesel "Official Bulletin" v 347 Štv. tega leta. / Na delo vsi, ko je došla ta številka "Prosvete" v vaše roke, ne odlašajte z njim ene minute. Z POZIV VSEM SLOVENCEM V AMERIKI. Jugoslovansko vprašanje je prišlo v stadij realnega reševanja. Pravica naroda, da odloči sam o svoji usodi, slovesno proglašena od predsednika Woodrow Wilsona, ni več zaželjen ideal; odkar se je skrušila po svojih lastnih zločinih na pogin obsojena habsburška avtokracija, je Jugoslovanom odprta pot, da se zedinijo in organizirajo svoje narodno življenje po svojem lastnem demokratičnem sklepu. Toda od druge straiii se prikazuje nevarnost, da bi moglo biti jugoslovanska demokracija takoj ob svojem rojstvu po krivici okrušena in pahnjena v položaj, ki bi ugrožoval njeno neodvisnost, svobodo njenega razvoja in povzročil konflikte, ki bj ^ahko učinkovali kot nov sveto* ven vulkan. Od strani Italijanov, živečih v nekdaj avstrijskem Pri-morju, se je pričela obširna in intenzivna propaganda, podprta z bogatimi sredstvi, ki gre za tem, da bi Italija anektirala jugoslovanske dežele ob Jadranskem morju, podvrgla velik del Jugoslovanov zopet tuji vladi in ustvarila s tem nezadovoljnost, ki se nikdar ne bi polegla, temveč bi neizogibno čakala na priliko, da ob novem krvavem spopadu odstrani krivico. V tej resni situaciji so Zedinjene države s svojim predsednikom Wilsonom naše največje upanje. Vlada Zedinjenih držav ni nikdar sklepala niti priznavala pogodb, ki nanašajo našemu narodu kruto krivico. Načela za sklepanje miru, ki jih je predsednik Wilson objavil vsemu svetu, obsegajo tisto pravice, za katere se bojujemo mi. Neštetokrat je predsednik Wilson naglašal, da se bojuje Amerika za trajen mir. To je, kar želimo tudi mi. Tn ker želimo trajen mir, želimo pravico, ker je le na njeni podlagi mogoč. Zategadelj predlaga Slovensko Republičansko Združenje, da se obrnejo Jugoslovani v Ameriki, svestni si, da izpolnjujejo s tem želje svojih rojakov v domovini, do predsednika Wilsona s prošnjo za zaščito pravice. Prepričani smo, da je to namen predsednika samega. Toda nihče ne more poznati dejanskih razmer v vsakem kotičku sveta, in propaganda primorskih Italijanov gre za tem, da postavi resnični položaj v napačno luč, kar ji je olajšano s tem, da je Avstrija sama ustvarjala fikcije in skušala utajiti eksistenco jugoslovanskega ljudstva v primorskih deželah. Rojaki! Predlagamo Vam peticijo, ki naj se pošlje predsedniku Zedinjenih držav, ter Vas prosimo, da nabe-rete zanjo podpise vseh rojakov po svojih naselbinah, kar jih morete doseči. Prosimo Vas, da opravite to delo čim hitreje je mogoče, kajti že začetkom prihodnjega meseca Vaše dosledne akcije so jim omogočile, da si sami izbero svojo bodočo narodno usodo in določijo način svoje politične organizacije. . Iz podedovanega čustva in iz hvaležnosti do velike demokracije, kateri se imajo toliko zahvaliti, bodo gotovo krepko qtali ha braniku demokratičnih načel. Ali nacf.njlhovimi deželami vise še temni oblaki in živ je strah med narodom, da bi utegnilo nepoznanje pravih razmer povzročiti rešitev posameznih vprašanj, ki bi lahko postala usodepolna zanje. Ob mejah se mešajo narodnosti in v takem položaju se zelo lahko zgodi, da se kažejo očem napačne slike. Nekdanja Avstrija je vedno sistematično zapostavljala Jugoslovane ; branila jim je ustanavljanje šol; njih jezik je izključevala iz uradov in s sodišč; s krivičnimi volilnimi redi je ustvarjala umetne večine v zakonodajnih in občinskih zastopih. Tako se je zgodilo, da se kažejo mnogi jugoslovanski kraji ljudem, ki ne poznajo razmer zelo natančno, kot neslovanski. To je med narodom porodilo strah, da bi se mu v dobri veri lahko odvzeli kraji, ki so po praviei njegovi in katerih odcepljenje bi ga huje udarilo, kakor poraz na bojišču. Ne stopamo pred Vas kot tožniki. V tem slavnostnem času, ko je nehalo govoriti orožje, hrepenimo po trajnem miru kakor Jugoslovani v svoji domovini in po prijatelstvu z vsemi narodi. Vemo, da bo zaradi višjih idealov skoraj vsak narod moral pozabiti na marsikaj hudega in grenkega, pa se želimo skrbno varovati vsega, kar bi moglo ovirati sprijaznjenje ljudstva in ustanovitev Lige narodov, ki jo tako goreče priporočale. Jugoslovani ne dolže nikogar nameravane krivično-sti; vedo pa, da v okolŠčinah, kakršne so podedovali od koruptne avstrijske monarhije, lahko zgode zmote, katerih efekt je nasproten pravici, vsled tega pa tudi nasproten varnosti miru. Neomajno se Jugoslovani zanašajo na Vašo pravi-coljubnost in vedo, da se z Vašim odobrenjem ne more izvršiti nobena krivičnost. Po ničemer drugem pa ne hrepene kot po pravici. Kar Vas prosijo, je to, da posvetite tudi jugoslovanskim zadevam svojo pažnjo v imenu Vaših vzvjšenih idealov; če Vam je znan resnični položaj v deželah, ki jih smatrajo Jugoslovani za svoje, tedaj imajo absolutno prepričanjema ima pravica svojega najboljšega zagovornika v Vaši osebi. , Vemo, da so pred Vami usodepolng. vprašanja brez števila. Vemo, da je Vaš čas dragocen, kakor še nikdar ni bil. Toda ves svet upira v teh dneh svoje oči v VVashington, D. C., in gotovo ne boste zamerili Jugoslovanom prošnje, da se spomnite tudi nanje v uri, ko se ustvarja nov, boljši svet z Vašim odličnim sodelovanjem. 2e je Vaše ime postalo internacialno. Tudi med Jugoslovani je popularno, da je ob vsaki radostni priliki na vseh ustih. In globoko v njih srcih je vkoreninjeno trdno prepričanje, da je Woodrow Wilson sinonim za Pravičnost. Zato verujemo, da se ne botfte čutili nadlegovanega s našo prošnjo, prihajajočo iz duše naroda, ki je pretrpel vse ponižanje in vsa bremena sužnosti in gleda sedaj zarjo Svobode. Sprejmite, gospod predsednik, izraz najiskrenejše vdanosti od sinov naroda, ki nikdar ne pozalji, koliko Vam dolguje. Tajnike krajevnih organizacij, kakor sploh v«c agilne čln-»e S. R. Z. opozarjam, naj »e nemudoma lotijo dela in nnbcro kar največ podpisov za peticijo. Vae podrobnosti, kuko ar nsj lo delo vrti, so navedene v gornjem članku. Čaai so rcani Članstvo S. R. Z. naj atori avoje, izvrftevalni odbor pa |e in Im> atoril od svoje strani, kar je mogoče v dn nih razmerah. Anion J. Tcrbuvec, tajnik S. /f. Z. SKJA IZVR&KVALNKGA ODBORA S. R. Z. 19. NOV. I0!K. Začetek seje ob osmi uri zvečer. Predseduje br. Kri»tu» l ajnik poroča o finančnem atanju organizacije in o poročilih tajnikov mnogih krajevnih organizacij. da je dchi radi bolezni influence zelb zaontalo. Poroča nndalje, du je vae gradivo *h oidpotuje predsednik Wilson v Evropo, da se udeleži mi-f Revie* v tlakami iu da revija izide |e ta leden. Zu rovnega kongresa pozicijo koreapondenta v uradu S. R. Z. sr ni ie nihče ogla«il T? , f ' , . ... . , . in mnogo dela se ne more opraviti, ker ni moči. Sam je pri S \ pasanje, za katero gre, se tiče seveda vseh Jugo- N. P. J. tako zapoaljen. da imi skoro nobenega proatega časa n<-Slovanov. Slovensko Republičansko Združenje bo zato preosisJ«. ker je influenca tudi pri tej organizaciji precej ra* apeliralo tudi na Jugoslovanski Narodni Svet, da€e ori- ,Mj yni aHwno t**H|i P" S. R. Z., potno« pa niti z« druži tej akciji, bodisi da predloži svojemu članstvu po-Kht'? T™0 ddMlL ET^ k"J fM° ,kI u \i u J» t J ^ 11 I ... . ' ,,UJ» posebno z ozirom na zavezniAkr okupacije juiioa ovanakih sebno peticijo, ali pa da nabere podpise in »e peticija skup- krajev. no predloži, kar bi bilo po mnenju eksekutive uspešnejše.! Sledijo poročila drugih odbornikov, Brat C.odina MPri"' Organizacije, ki slučajno ne bi dobile peticije, naj se flili?. kjrr Jf. v<* tV|*m,v * B- * bUo T - 1 J ' ^ nunciranih za nelojalne. Kompunijc »|>ravljajo v zvezo nafc' na razpravi ao hili navsori zanje nemudoma obrnejo do glavnega tajnika na naslov organizacijo in atmkovito unijo; Anton J. Torbovec, Box 1, Cicero, Illinois. NI sastopaHti delavabcga departm«nt« zveatie vlade Nastopil Eksekutiva Slovenskega - kwl pri** iu «-*4u stvar Rpinihli^nnak^irn ^ P»Tfrfa. da jc bil v I>e4mit. Mich.. ua »bodi« koruzen ja. sMleanem »ti tlrvatakegii Savesa. kateri jc aprejel program S. J '■ ■ . -1 1 -' 1.....1 1 1 1 ■■ R. Z. Skupina nuhujskanih kraljcvušcv je hotela delati nemir; v splošnem pu si* je shod dobro obneael. Na razpravo pride sestanek c dr. Leontičem in nekaterimi drugimi zastopniki Nar. Vijeca, nu katerem so bili navsoti, razen enega, vsi tukajšnji člani irfvršcvalnegu odbora S. B. Z. ofi-cijelno. Slov. ftepub. Združenje je pripravljeno za sojlclovnnjc iiu širšem jugoslovanskem programu, ki naj bo izdelan od obeh prizadetih stfaak sporusumno odborniki Nar. Vi ječa so izjavili, da so navzoči neof^cijelno. da pa z nami soglašajo, bodo o tem poročali ostalim odbornikom in ndm naznanili o rezul -tatu. Do danes nismo dobili od njih še nobenegu odgovora, pač pu ji neki hrvatski list prinesel nekak poziv ua jugoslovuneki kongres, o katerem se je na tem sestanku res debatiralo, toda nič definitivnega sklenilo. Sklenjeno, da poizvemo, kako je s to stvarjo, ker S. R. Z. je pripravljeno sodelovati, toda ne kot kaka podrejena organizacija. Razpravlja se o neopravičenem ali prctiruucm struhu Slove i »cev, da Itulijani anektirujo kruje ua slovenskem jugu, ki jih je zasedla zavezuiška armada, katere tvorijo po večini Italijani. Italijanski neodrcšenci kričijo, da je to italijanska zemlja, toda meje ae bodo določile na mirovni kouferenci tako, kakor zu-hteva pravičnost in trajni mir, ne pa po šeijah vročekrvnih šovinistov. Amerika je šla v vojno zu svobodo vseh narodov iiu ujenu beseda bo odločiluu nu mirovni konferenci. Geslo Amerike je, da se noben narod ne sme siliti pod vlado, katere ne mara. V Zedinjenih državah imamo nujboljšegu zaveznika ,in vuruba naših pravic. Slov. Repub. Združenje je že storilo vse, kar je bilo v danih razmerah mogoče, du bo ameriški vladi znan resnični položaj na slovanskem jugu — in bo s podvojeno silo delalo v bodoče. Prihodnji tedeu odide deputacija v Waahidg-ton, ki ostane tum dokler bo potrebno in ukrene, kur bo po -trebno, oziroma, kar bo mogoče. Prepričani smo, da bo članstvo S. R. Z. podprlo naše delo s financo. ker take velike naloge se ne završijo s par dolarji — Sklenjeno, du se razpošlje peticija su podpise v vse slovenske naselbine in da ae po tej -Številki Slov. Review izda takoj druga. fceju zaključena o poldvu-iiajatih. Anton /. Trbovec, tajnih. =3= na Brautiima, vodjo švedskih so-fiialfctov, da naj v imenu aeutral-nega proletariata ispoaluj* pri za-vesnlkDi olajšavo pogojev premirja. | namerava aucktiniu kos Bavarske. Amsterdam, 20 nov. —; Po vesteh iz Berlina je ftškoslova&i Narodni Svet v. Pragi obvestil Nemčijo, da namerava anektirati saksonsko iu bavarsko ozemlje, k jc naseljeno s Čehi. Boljše viki in Američani v bitki Arhangelsk, srede, 13. nov. Sovjetske čete so ponovile napade na a merlško-augleške pozicije %Tulgasu ob reki Dvini. 11. no-vemfrra zjutraj so boljševiki ua-padli z večjo silo in zavezuiške čete so se morale umakniti; pozneje je bil boljševiški napad odbit. \Yushiugton, 20. nov. - Vojni tajnik Belker je izjevil včeraj, tla je položaj v severni Kusiji iu Hi birfji nespremenjen z militarisHč-uega stališča. Amerika nima načrta za pojačanje svojih ondotnih čet uiti za odpoklieenjc armade domov Stvar kar stoji na mestu odkar je podpinano premirje ua drugih frontah. Razno iz inozemstva. Protiboljševiška revokija v U-krajini. Kodanj, 20. nov. — Iz Kijeva čez Jiaparando iu Stockkplui poročajo, da so protiboljševiške čete pod generalom Dcnikiuom strmoglavile ukrajinsko vlado. Čete iz, AstrSkana so osvojile Kijev, kjer se jc ustanovila nova začasna vlada. Ministri prejšnje -vlade so pobegnili. T Hohenzollern mora pride v roke rebelov. Ourih, 20. nov. — Nemška vlada bo objavila Viljemov dekret abdikacije, da odvrne neopravičen sum v zavezniških državah. Obenem javljajo iz Berlina, da ondotni delavsko-vojaški svet zahteva, da Holandska izroči bivšega kajzerja nemškim revoluclo-rjem, ki ga postavijo pred sodišče. Kajzerjeva žena se še stiniraj nahaja v Rerlinu pod stražo delavsko-vojaškega sveta. Francoski listi napadajo Holand-ako. Pariz, 20. nov. — Clemenccau-ov "J/Ho pravem Času. bivii okrajni pisar in po -liti0ar obsojen radi bi-r oamije New Vork, N. Y. -t Alezaude/ Dujat, bivši okrajni pisar okraja Queens In polltlčar, je bil obsojen od enega leta do treh let v Hlug Sing radi bigamlje, daviš formalno imeno Ivan poslanikom velike britanije. Slifinki Nirtlo« ValSMvljMa S. * leo«. aprila Pilpirn detfsete Iakorp. IT. jsnlja 1007 v Ari. lllinoU. OULVMI STAN: teST-SS BO. LAWNDALfl AVB., OHIOAOO, ll.MNOtft UPRAVNI ODBOli PrsMatk: John Vogrl«, bos SSO, La BaUs, IU. t I. Psdpredanduik: J. l!rstkovli, R. F. D. 4, Boz BS, Oirard, Rs h«. II. PodprodMduiki Joior Kulirlj, »SSi Rwisg Avo., Ho. Okioago, lil. Tajalkt Joka Vordorbar, 8708 bo. Lsondato AvoH Cklcsgo, IU. Blagajatk: Astaa J. Torkovo, P. O. Bos 1, Oiooro, DI. ZspUoiksn Joka llolok, 4008 W. 81»t Bt, Ckioago, IU. NADZORNI ODBBKi Jofto Ambroftl«, Bos 881, CasoBoburg, Pa. N Past Borgor, 8838 Bo. Karlov Avo., Ckioago, I1L 1 POROTNI ODBBKi | | Aston Hrsit, Boz 140, Osaoaskurg, Pa. Jo8o Badtlok, Boz 488, Hmttkton, Pa. Rsdolf PUtorlok, Boz 486, BrtdgovlUo, Pa. Jakob MUlavM«, L. Bos 8, WUloek, Pa. II. Pstrovlok, 14818 Ualo Avo., OolUsirooŠ, a UREDNIK PROBVBTBt JoŠs lavortolk. VRHOVNIIDRAVVIKi P. J. Kora, II. D., 8808 »t. Olair Avo., Olovslaad, Okio. VSI DKNARNB ZADEV 10 IN STVARI, ki H Mojo gl. sprsvaogs odbora Is 8. N, P. J. aaj so poliljajo aa naslovi JOHN VERDKRBAR, 8807-48 Bo. Lawašals Ave., Okioago, HI. PRITOtBE BLEDE GENERALNEGA POSLOVANJA n poliljajo na naslov JOIB AMBROtlO, Bos 881, Oaaoasburg, Pa. Prltolbo proplrljivo vMblao, ki tU Jtk rsliU prva la šragt taltsnas m pofiiijsio ss aaslovi ANTON URABT, Bos 140, Oaasaaburg, Pa. VSI DOPISI, razpravo, Nankt, sasaaaUa itd. m "Prosvoto" m poliljajo as naslovi UREDNIŠTVO "PROSVKTE", 8887-88 Bo. Ufrsdsls AvoH Oktesgo, Iti, - VHE Ul ttAVNlAKE STVARI, nsrolniaa, oglasi, ao poilljsjo ss aaslovi UPRAV .N lATVO "1'ROHVETK", 8887—08 Bo. Uvrsdalo Avo., Okioago, HI, V koro»,>ondenel • tajnlitvom S. N. P. J., urodalltvo« la npravntltvo« Pvoovsto" us rsblto Ision uradnikov, nisrvt« aapiilta naslov, kl jo tu navodoa, ako Solite, du bo vsaka stvar kltro rolona. - .-• v. :".• ~ . ~ ' ".* ~ risau-,—j." i, ..irors Nova moc, novo zdravje, nova čista kri, za tri cente. WashlngUm, D. 0. —, Predse«! • nik Wilson je formalno imcnovsl John W. Da vina poslanikom v Veliki Britaniji, Aloxauder <\ Klng iz Atlsnte, (is., pa prhle ua l>avl-sevo mesto kot vrhovni solleitator Oeorge M. Mosck h Nevv Hamp shira Je bil zapriiežen kot senator po ostri debati, v kateri Je senator Pomerene, predncduik; volilnega oi>MiU, M al M smolo 0Mil«. Milini s«fclSi. ida Ifgl gB Bi vri • vsser. ww po^hiot j^m U.riru, m krmik*m IoVmTO ^r MiroUo U6»I 1 $ ur* ifi0r.~os md^los pf posoldao. Po polM m Mmm. > jansko vlado, da naj pošlje vo-(llna j, ^1« ura«Ulo porošilo, da'*«"'; ,u > ' jaške črte na Dunaj, ker «» tam ^ ^voiu^ou.rti« vlada raignintl- !nH« I"1"' ^ i/bruhnili veliki Izgredi. __ Bf#fi rajkalag in za vselej od Delavako-vojaški svat ščiti Hia Aanbnrga? Amsterdam, 20 nov. -- Iz Berlina jsvljsjo. ds jc eeutrsloi de-lavsko vojaški svet v Nemčiji vzel bivšega' maršala I1lndenbur«s |H»d svoje varstvo. Hindenburg j» pravilo višjo sil go«p«d*ko zbor-nieo pruskega dražvnegs zliors. Bitržoszai elementi ac pritožujejo, ker so izključeni «d vlsdc klerlkslel oo izdali manifest, v katerem sahtevajo enake praviec za svoj polUMni ptugrsm Tiriign vest U BcrMns ac glasi. manipulacije. Ohieago, 111. Plinski truat se poelulnjc vsakovrstnih zvijač, da tolike več istishe is konsutnsntov Konzuaient j«* se pritožujejo, da Je plinska družba detlrala nsssj rs-is h ko drsŽje zarsču oaeninajat ceritna podražitev »tofiils v veljavo šale 10. septembre. bil, ki ui imel luči. V njem ao se deli .low«ph fJfcerbi, Wlll Kvaita, JsmcM Hslen jn fharles Noiin Zadnji nima adrcHT. Kdcn Je ulie žal, dve jc pa policija aretirala na ineatu. ' clark postane vodja demokratov WaabtBgtsfc* d. - Kttehin, vo djs dem« s miline več Ue, na/na Z začetkom junijs je dmžbs raJ-!nje. ds p*laltsU s*»ellrsll nih čevljev plina 70 erntor. Rs #uoi o« Ml i nizki, ds ni drašba rsz dražita kimztnaemov, ker> rasno takrat vprašsla, ds ji drŽavns ko- ske«e odseka, toda v »evadi je Id i«- vedno, d« ji pesdsrdalalj kon graene sbornles iedi»o ptNrtsl.ro-djs msnjšlne. ravni Fo Mullln lallit" PltUbnr0ho Pn. iU/U e«. rms no Hpk o MI Hm knsasl. Jss so« nsjotarojll odravsiMpo eljolial ss Hiovosso v Pltlsbsrgku Zdravi« lo vol ko« 88 ko« bolno »tka is Ionsko. Oodrsvtl mm Se oa ttoolo Is «lso#s ooob ta »orom «ail vso. V adravtjosja rsoaik boMssl las« aajvoljo Iskolnjo. Baki« oa-«o asjboljAa sdrsvils. Imom naj-bol jI! otok t rila! stroj sa preiskava-njo, pote« katerega so vtšl oole vaša lote ko« aa Stani. K «oal prikajaja IjHdjo od bi i*o la dalo*, Sa #fc sSoa-vi«. Zdravim rssef boieeoi kal k prlleieljn. V ••s do a •#r --'.t, t"" tttlllUM Z ognjem in mečem, i zooDorarsKi komam. - Poljaki spisal Bienkkwiwka. — Poelovsnil I PodravzkL I»mmihmii timiiteiiMiiMoinii>< (Nadaljevanje.) "VI gospodje deputscije, poklonite ae sta-manu", reče limelniceki; ker je pravičen mol ter idite povedat tovarišu, ds on ni isdajslee. On je prvi rajfttsvil straže, on aent je ukazal loviti izdajice, ki bi utekali k Lahom, sli prišli od njih semkaj. Vi goapodje deputeeije, povejte, ds on ni izdajalec, ds on je najboljši izmed uteh." Deputeeije ae je poklonila do puu najpo-prej Tuhsj-bcju, ki je vm te čas žvečil z največjo tnslomamoNtjo svoja srna solnčnie, potem llmelniekemu in kuievemu; ns to ps je šle is zobe. Čez kratko so redostni kriki se okni jsvili, ds je deputee i ja iz vršil s svoje naročilo. "Živijo n si koševi! Nsj šivi koševi!*' kri-čeli so hrapavi glssovi tako močro, da ee ti je zdelo, tresejo ae stene sobane. Ob enem je zagro-me1 atrel aamokresov in "piščal " Deputecija se je vrnila ter sedla zopet v iz-bin kot Gospoda!" reče Hmelnicki, ko ae zunaj hrup nekoliko poleže, "modro ate sodili, da je ataman koševi pravičen človek, če pa ataman ni izdajalec, kdo jef Kdo ima prijatelje mej Lahi, a kom imajo oni zvezo, komu dopisujejo! komu priporočajo avoje poslance! Kdo je potem isdajaleef" Hmelnicki je govoril te besede s visokim glssom ter pomižekoval z)od>no s očmi na Tstar-čuka in mladega BsrsbsŠo, kakor bi hotel naravnost pokszsti ns nju. V sobani nest sni hrup. Nekoliko gleeov zakliče: "Baralbsš in Tatarčuk!" Neksteri kurenovi ao vstsli a avojih aedeiev; deputaeijs ps je klicsls: 'na pogibelj!" TaturčUk obledi, s mlsdi Berabaš sa začudenimi očmi gleda po navzočih. Njegov lenobni duh ae. je dolgo trudil, predno je uganil, čese ge dolže. Naposled reče: Ne bude sobsks mjssa isti!" (ne bo jedel pes mesa.) To rekši zasmeje se kakor blazen in za njim drugi. Tudi večina kurenovih se je divje zakro-hotsls, ne snajoč znkaj. » Skozi okno ps so doletsvsli čedalje glasnejši kriki; brš ko te jela jim,je šganjiea razgrevati glave. Hrup je naraščal čedalje bolj. Anton TatarČuk je vstal; obmivši se k Hrnel-iii1k..vitikoni, ki jr svojegg el-noves močno ljubil. Ne bil bi obledel pred sabljo, pred krogtjo, niti pred sramotnim kolom; tods amrt, kaknrtnn w»« jr čaksls, pretresla je moseg njegovih kosti Ko jr t»rrj umolknil I f meln le k l, zakrili presunljiv o: V Unenu Kristusa! bratje ntatnanl, Ukreni tovariši, ne pogubljajtf nedoltnees; jaz l.sha nisem videl, niti kedaj govoril I njim! UainllHe se, hretjel Ne vem, če** bi hit xahtrvsl Lah od me-ne, vprašajte g« sami! H«tim Nas pri Kristusu odrršrniku. sveti pret^trj Izviri pri avetem ču-dodoltdkn Nikolaju, erhat*rlii Mihaelu, de ne-dolinice pogithljste!" "Lshs pripeljitesakliče stari ksuterej "I^ehe sem, Laha!" klkali »o kurenovi svat* Začela se je zmešnjava. Nekateri eo skočili k strenski sobi, kjer je bil zaprt v jetnik, da bi ga pripeljali pred sodišče, drugi se bližali groano k Tstsrčuku in Barabešu. Najpoprej je Hladki, ataman mirgorodskega kuzena, zakričal: "Na pogibelj!" Ueputaeija je ponovila krik. Camota pe je akočil k vratom ter odprši jik klical zbra nej tolpi: "Gospoda, tovariši, Tatarčuk je'izdajalec in Herebeš isdejelec, —naj pogineta!" Tolpa odgovori a strašnim tuljenjem. V sobi se je začela še večje smeftnjava. Vsi kurenovi ao vatel i s svojik aedeiev. Nekateri ao Uieali: "Laka! Laha!" drugi si prissdeveli pomiriti hrup Med tem ao ae vrate o pritisku tolpe odprla na stelsj in v aobsno se je vauls tolps, aborujoča us dvoru. Strašile poste ve, pijane vstekloeti na polnile so sobano, vijoČ s rokami, klepetajoč z zobmi tn dihajoč amrad žganjice. "Smrt Tatar-čuku in Barabešu! na pogibelj! Dejte sem igda jelee ne majdan š njima!" kričali so pijani glasovi. "Bij! Ubij I" vpili ao drugi in na sto rok ae je ategovalo v tem hipu po neerečni žrtvi Teterčuk ae ni branil, le ječal je presunljivo; mladi Barabeš pe ae je začel braniti a strašno močjo. Sprevidel je, da ga hote umoriti. Strah, obup in'beanota ae mu je pokazala na licu. Usts ao ae mu pokrila a peno, in iz prsi je prihajal nekak živalski glaa. Dvakrat se je Že irtrgal rabe ljeui iz rok, dvakrat so gs njih roke zgrabile za rameni, zs prsi, zs brado in vlasuljo. On pa ae je zvijal, grize!, tulil, pade! na tla, pa se zopet dvignil okrvevljen, strešen. Ksztrgsli so mu obleko, odtrgsli mu vlaauljo z glsve, iebili oko ter ga naposled pritisnili k steni, da si je zlomil roko. Takrat je padel. Morilci so ga pograbili za noge ter skupno s Tatarčukom izvlekli na majdan (trg). Tukaj Še le, pri blesku smolnatih sodčkov in plspolajočih ognjišč, imela se je isvhUti sodba. Nekolfco tisoč ljudi je planilo na dbeojenca ter mesa rilo ju na kosce, tuleč in boreč ae med seboj. Tepteli ao ju z nogami, trgali njima ude. VWa tolpa se je gnjetils okoli nju, kakor zdivjana. Ča-sih so krvave roke dvigale kvišku, dve človeku že več ne podobni poetavi, pa ju znovič treščile ob tla. Dalje proč stoječi vriščali so tako, da je do neba odmevalo; nekateri ao zahtevali, ds se trupli vrfeti v vodo, drugi da ae potlačita v eod-čke goreče smole. Pijsni vai, začeli ao med pdboj pretep. V tej norosti zapalHi so dvs s^dčfks Žganjiee, ki ata osvetljevada ta peklendki prizor še avojo modrikasto avitlobo. Raz obzorja je gledala nanj luna, tiha, jasna in zala. Tako je "tovarišvto" kaznovalo avoje »dajalce. V posvetovalnici je v onem hipu, ko ao Kozaki izvlekli TatarČuka in mladega Barabaša .»kozi vrata, nastala zopet tišina; atamani zno. viČ zasedejo svoje prejšnje prostore. Iz tftranske sobe pripeljejo jetnika. Senc« m uje padala na lice tudi takrat, ko jc zaplapolal ogenj na ognjišču, V polutemi bila je videti samo visoka postava, atoječa prosto in ponosna, alkoravno ao ji bile rdke zvezane. Ataman Hladki je vrgel na ogenj nekoMko polen; ■čez kratko je vtplapolal kvišku plamen ter polil t jasno svitijobo jetnikovo obličje, kateri se je Obrnil k Hmelnickemu. Hmelnicki zagledavši ga, ae atreae. Jetnik je bil gospod Skretueki. Tuhaj-bej je izpljunil luskine žvečenih zrn tdt* zamomljal: "Poantam tega Poljelka; bil je v Krimu!" ' "-Na pogibelj mu!" zakliče Hladki. "Na pogibelj!" ponovi Čarnota. Hmelnicki ostro pogleda Hladka ln Čarnoto, ki umolkneta zavoljo tega. Olbrnivši ae pa h ko-ševemu, reče: "Tudi ja« ga poznatn." "Od kot alf vpraša koševi Skretuakega. "Kot poslanec sem prišel k tebi, ataman koševi; razbojniki ao me pa na Hortici napadli; vkljub običajem, kl jih ^ošt^jejo celo najdivjiši narodi, so me ti Jjudje brez ozira na mojo poslan-čevo veljavo in moj atan, ranili, onečaatili in ka-kar jetnika semkaj pripeljali, zato bo zahteval moj goepod, svetli knez Jeremija Vlšntfeveoki od tebe, ataman koševi odgovora. ; "Čemu si pokazal avojo neprijazno* a tem, da ai dobrega molojca a čakunom zaklal T Čemu al nam pobil toliko ljudi, štirikrat več, kakor je bilo vas samih T Prišel ai k meni s pismom, ea-mo, da bi naše priprave videl in poročal Poljakom o njih. Vemo tudi, da ai za zaporo&ke Izdajlee nosil pisma, da bi ž njimi koval pogubo našej voq-ski; sato tudi ne boš kakor poslanec marveč kakor izdajlea gprejet ln pravično kaznovan." "Motiš ae, eteman koševi in tudi ti, goig>od hetman, samozvanec" odvrne namestnik, obrnfv-šl ae k Hmelnickemu. "Če sem noail pisnts, vsaj dela tako vsak poslsnec, ds pisma od snsneev do znancev prensšs, ne da bi sam imel i njimi kakošno zvezo. Priftel sem sem s knesovim pismom, ne kovsti vašega pogins, msrvoč vss pred tsklml prestopki zsdriavatl, kateri prineao polj-skej ljudovladi veliko bolečino, vam in vaej sa-poroikej vojski pa gotovo pogubo. Na koga vendar dvigale ava(je brebsbošne roke t Proti komu ae vi, ki se branltelji krščanstva imenujete, bra-tke s psgsnlf Proti kralju, proti plemenhašem. proti vaej poljMkej ljudovladi. Vl» ne pa jas, ste redi tega Irdajice; povem vam, če a pokorščino In ubogljivostjo ne operete avojih krivd, gorje vem! Bo mar natopili zopet čast Psvluks ln Vs-levajket Ste 11 is pozabUi na njuno keaenf Pomnite torej, ds potifx4ljivotft poljske ljudovisde je ie pri kraji in da meč visi nad vašimi glavami." "Oštevaš nsa, vrašjl sin. da bi ae izvil in smrti všH ;" zakliče koševi, "toda ne pomaga ti niti groftnja. niti veše poljsks Istinščina" Tudi drugi slsmsni so začeli škripati z zobmi ter ropot st l a sabljami Gospod flkretnakl ae ps dvigne te višje ter nsdsljuje: (Dalje prihodnjič ) * KUG OB EHAJVTI URI Ha naalov vseh Slovencev v Ameriki. Nemčija je podpisala premirje pod takimi pogoji, da ji ne bo mogoče več misliti ns kako obnovitev bojevanja. S tem dejstvom je padeA zadnji zid, ki je zabra-njevel mir. Mirovna konferenca je eedej samo vprašanje časa, i-ata je torej pred durmi. Dssi se mi Slovenci na eni strani veselimo konca vojue in mirovne kouference, nas na drugi strani navdaja strah pred njo. Kajti zeurljephua lega Slovencev v Evropi je talka, da bo treba iz-vanredne pažnje, aicer bo pomenila bodoča mirovna konferenca politično smrt za Slovence. Kaj smo Slovenci brez Ooriške, brez Trata in okolice, |>rez Istre; kaj je Jugoslevija brez Dalmacije f Rez je, da nudi Wileonovo načeto — samoodločevanje narodov —pravično rešitev slovenskega, oziroma jugoslovanskega vprašanja, toda dejstvo, da mi mejimo nft Italijo, zaveznico Združenih držav, in dejstvo, da je velik del evropskega prebtvallstva bivatve-no navezan na tržaško luko, in dalje dejBtvo, da so italijanski i-redentisti v zadnjih letih' delali velikansko propagando z namenom, da svetu dokažejo, da so o-menjenC zemlje itaftijanske in ne jugoslovanske; vsa ta dejstva tvorijo veliko možnost, da bodo člani mirovne konference videli razmere v drugačni luči kakor pa jih vidimo mi in kakor v resnici so. Veled tega je nujno potrebno, da Slovenci poučimo ameriško javnost o resničnem stanju tam kajŠnjih razmer. Samoobeebi se razume, da bo imela ameriška delegacija močno besedo ua mirov ni konferenci; dalje se tudi sa-moobsebi razume, da se bo ameriška delegacija strogo držala iz raženih načel predsodnika Wikona in da ae bo v prvi vrsti ozirala na voljo in opravičene Želje posameznih ljudstev, toda pozabiti ne emetno, da Amerika ne bo sa ma na mirovni konferenci in