odarske ob sk Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskamici jemane za celo leto 3 il. 60 kr., za pol leta 1 il. 80 kr., za četert leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za četert leta 1 fl« 5 kr. nov. dn. Ljubljani v sredo 19. septembra i860 Strašni kebri na Gorenskem ali vprašanje: Ali gremo naprej ali nasaj 9 Ce premišljujem, kako se ravná v sedanjih časih na več krajih. res ne morem razločiti, ali gremo nazaj hoditi; kdor je bil priden, si jih je lahko veliko za zimo napra ? bila je ka pa skrita pred tuj ljubi moji, vecidel vse te lesnike z deblom vred do zaloga so „strasni kebri u Lejte požerli 9 Kaj ne 9 Ijub emlj pozobali moji naprej ali kebre med sabo imeti. , to ni majhna reč, take strasne Te baže kebri imajo tako pamet kakor tisti osel, ki je v kapnico padel iu je rekel: naj raste Veliko se priporoča po „Novicah" iri „Pratiki" in po trava ali pa ne, kadar mene na svetu ne bo drugih gospodih, kako naj bi skerbno kebre oberali, da ne bi pokončavali drevés. Res so kebri huda nadloga všemu rastlinstvu in po njih zasrani červi, ki so spodjedli že tavžent in tavžent drevesc. (Dal Nauk • § V • reji goveje živine (Dalje.) Al jez z žalostjo gledam na se druge strasne kebre, Tretjič: Kakošne krave naj se izberajo za kteri sadně drevesca z deblom vred do zemlje požrejo. pleme? Čeravno se mora pri živinoreji na izbero dobrih Ljubi moj sosed! ako te mika zvediti za te škodljivce, pojdi krav za pleme ravno tako gledati kakor na bike, vendar z mano po Gorenskem, pa ti jih bom pokazal; pa tudi to ne more vselej tako natanko biti, ker, kdor krave redi. gospode "prosim 9 naj gredó z mano eno pot, da bojo vidili, hoće od njih tudi telet imeti, sicer nima dobička pri njih. kako in kaj. Kadar pridetno na kraj, kjer so kebri vse Komur je pa vendar le mar, svojo živinorejo zboljšati, bo druge baže kakor pomladanski požerli drevesa, vam bom saj teleta od slabejih krav mesarju prodal, in si le teleta od že pokazal, da resnico govorim boljših molznih krav za pleme obderžal. Dobra krava Posrlejmo od Rado lj ce gori vén, za Savo po stezah mora čedne ne pa bikaste postave biti, drobno glavo, majhne cez gmajne 9 potiej pa od Lese c gori vén spet po ln tanke rogove imeti; usesa naj so tanke, vrat stegnjen stranskih stezah, da pridemo v M os ta h na cesto. ■ & ^r Kft gori se vidi na več krajih ravna pa prazna redko je kako drevo, so pa majhni Tukaj dolg germici {a tenak, zadnji del života slokast in stegnjen, rep pa in droban; noge naj so tanke, koža mehka in tanka, dlaka in slaba trava; kratka in svitla, vime (posoda) pa veliko z debelimi uilec- g m Sj ma ? le poletni čas se živinica na teh gmajnah muham brani. Jez pa ne morem zapopasti, kako da je toliko lepega prostora svoje brez dreves; po vseh teh gmajnah bi 1000 drevés lahko nimi žilami. Take krave si izberaj za pleme, ako hočes • » » 1 i • V , » ^ # ! •■ V « ■ V blago zboljšati. Ue je telica V ze tako izrašena 9 da Ji 9 ako se ubreji, to za njeno lastno rast ne škoduje 9 posadili tako poredkoma, da bi še nikjer gojzda ne bilo. se zna tudi za pleme k biku peljati. Koliko mora. Ne vem, kje imajo ti Ijudje tako obilnost, da lahko pusté telica stara biti, da je za pleme prava, bo marsikdo po pa nektere so take prostore tako mertve ležati. Kar jez pomnim, je zmiraj prašal. Na to se mu ne dá natanko tako; znabiti da so že davnej „strašni kebri" drevje požerli, godne poprej, nektere pozneje. Najpripravniše so take 9 odgovoriti ; 9 ki V • ZI zdaj pa nobenega ni, da bi kaj zasadil, da bi saj njih vina poleti v senci stala. Okoli vasi po teh krajih imajo so eno leto in pol stare. V 1 - î « Cetertič: Kdaj se mora krava ali telica k se precej sadja, pa bi lahko še veliko veliko več imeli, juncu peljati? Kadar postane krava ali telica nepokojná Na drugem kraji Save se pa spet vidijo lepe ravne in jame večkrat po bikovo mukati, se pogostoma k scanju senožeti. Pojmo na Dobravsko pogledat. Tukaj je spet pripravlja, se ji spolovila odperajo, in se iz njih vlečljiva nekoliko ravnine; imajo senožeti, pa tudi nekoliko lepe žleza poceja, ali pa če krava na kravo poskakuje in po malem or majne ; zgoraj bolj pod robom stoji vas Do brava. Iz molze, takrat se mora k biku peljati. Krave se gonijo po Dobrave gremo na Sasp. Od vasi je en čas prav lepa navadi Ie 24 do 36 ur, in ker se le o ti dôbi ubrejijo, steza po ravnem polji, pa na enkrat se znajde clovek na mora živinorejec na čas pojanja dobro paziti, da se ne za- ta bre«r je gmajna; stezà gré skorej mudí. Ce se krava ali pa telica v teh 18 do 24 urah k verhu stermega brega ; naravnost doli, z majhnimi vinki sèm ter tjè; kadar je mokro, juncu pelj e, se najberze ubreji. Pri nekterih kravah pa so je prav gerdo. Pod bregom pa teče precej velika voda Ra- tako očitno ne spozná, kadaj se gonijo; one se tako rekoč dovna, čez ktero je majhen most; koj na zgornji strani je pa precej velik slap; vsa voda je vkup stisnjena s skalami, da teče kakor po žlebu precej visoko. na tihern gonijo Pri teh se mora pa se bolj natanko na Krava je vecidel že pojanje paziti; sicer se ne ubrejijo. o pervem skoku breja ; če se začne pa ktera v treh ali Ta bres:, čez kterega smo zdaj prišli, je dobravska stirih tednih zopet goniti, se mora • V vdrugic k biku peljati. gmajna, pa je dolg noter do Save, in spet po drugi Ce se pa primeri, da se kakošna rejena krava vsacih 8 ali strani zraven Save srori. Po tem bregu za Radovno proti 14 dni goni, se bo ubrejila najpoprej, če se ji pusa, preden Savi ni gojzda; vecidel je slabo germovje. Pa pred vec leti so imeli Dobravci med tem germovjem prav veliko sadja, s^e k biku pelje, in kake 4 do 6 funtov kervi vzame. Ce je krava k biku pripeljana mirna in pokojna, misli si 9 hrušk, češpelj in druzega sadja; posebno je bilo proti izlivu da si pravi čas zadel; če se pa bika brani in je nepokojná Radovne v Savo prav veliko lesnik; košate in velike so raje čakaj še kakošnih 24 ur, ker sila ni nikjer dobra. 9 bile. pa tudi dobre in sladké so bile nektere. Lesnike so Petič: Kako se breje krave glestajo? Krava bile srenjske ; revni ljudje na Dobravi so jih emeli trest je breja, ako se več ne goni. Še bolje se pa to spozná, 298 ako krava raje in več žrč kakor poprej i pa ni boij vam Al za B • m pasta ako ečkrat poležva, bolj po pičiem molze, in ako tistih pomočk časí dra . ki Vas gi moji peljejo , zakaj si ne oskerbite k spoznanju bolezin in ima mleko već ametane kakor pred. Gotove znamenja bre- kako bi se jih ubránili. Ti pornočki so buk v kterih josti se pa se le k petega mesca zapazijo. Zad nj so vse živinske bolezni na drob stran života se na obé straní razširja, in če roko na la povedano, kako popisane in je tudi naj se z njimi ravna. kotnico, zlasti nalevo stran polo V » V ali pa pest poiahk Te bukve se imenujejo Živinozdravst ki nvrilllW) OIUUII u u a. v . u "i""" »... J/W J'VUV J ^^ " * V WW" ' V/ "v « iiiwuujVJ v I V I 11 U ÍÍ U I U VOLVU . IV na trebuhvpritisneš, boš telička gotovo v maternern telesu sta jih v domaćem jeziku izdala dr. Bleiweis iu dr. Strupi cutil pa tudi večkrat d ? da se giblje; ako pa s to skušnjo tega ne zapaziš, daj ji mer z le vode piti Ko sta jih pisala, sta mislila, da bota skazala našim go pa spodarjem ko dobroto in da saj ka vas si bo omisiila ^VIV.JVJ v»». na mnoge leta. Frank pa ni bil nič načertana železnica. y • bolj cesar od svojega prednika in po njegovi smerti J podělil Jožef 1. Slatino nekemu Conradu žl. Henkl-nu v stermo gorovje, onkraj nekaj napravljena, namesteh samo bo se kmalo po vihtah, vremenu in žul zgotovil. Tako premišljuje in oziraje se sva že bila na zahodnem in casu razsulo, kar je banko letu 1706. Karl VI. je sicer poterdil Henkl-nove pravice robu Stirske. Od nje slovo vzemši kakor Jurček gredé na do Slatiue, potem pa jo je izročil v letu 1721 du naj s kim le kar om ( aylf burgerliche Apotheker), ki so jo imeli celih tuje 9 sem se der zni! na zemljo za nas v zgodovinskem oziru pre v pervokrat stopiti pervlje se pokrižavši, duhtal 81 let v lasti. Nekaj časa je šio vse po sreči. Obzidali so gem žalujé, da nekda skoro vsa naša, kar šče njene imena izvirek iu popravili tù in tam kaj malega; pa niso prevec dnes glasno govorijo ? je samo tretj Slovence ohranila. dnarja potrošili za olepsanje kraja in pospesenje kupcije, mahoma sem se spomnil kuežkega stola, kjer so slovenski tako da v letu 1742 niso na Dunaji več kakor 5236 stek- vojvodi narodu prisegali zvestobo in pravičnost; spreletele lenic kisle vode prodali. Carica Marija Terezija jim je na- So me važne besede, ktere je kmet, sedé na prestolu ročila leta 1773 bolje gleštati Slatino, pa ni dosti porna- bližajočemu se vojvodu govoril: * 9 tr alo; propadalo je vse od due do dne. V letu 1782 je odvzel cesar Jožef II. dunajskim le-karom privilegij, in natakanje je prišlo sosednim kmetom v roke. Se vé da se niso kmetje brigali za povzdignutje ko- Ali je za deželo skerben oče? Ali pravičen sodnik? varuje blagost svobodo svojih deželanov? a ali jo brani pališča, ampak vsak je le iskal dobička, dokler ni počelo vse hirati še bolj kakor pod opravništvom dunajskih lekarov. (Konec sledí.) Potnikove misli in opazke hode iz Maribora po ovinkih v Maribor. (Dalje). Iz misli si izbivša te bebce sva In si Ima „sveti veri. Brani pravdo v dove? Knez. Zarotím se Bogu vsevedočem: Bramba, var in oće svojem ljudstvu Biti, zvest ostati sveti veri Pravdo branit vdove, zdaj obljubim; S'rotam pomagati, će hitijo K men' od vseh strani; jaz knez in skala, Biti hočem ljudstvu gorotanskem'. Za resnico se na to zarotim. gledala cerkvico na Tak mi Bog pomagaj Narod. t preče visokoj gori, ki se ji pravi: ,,Sv. trije kralj i po nosni mejnik proti tujemu življu, hajdo ze cvetoco in kalno Dravo, kako je skalovje opolinavala, bi rekel, Amen, ocel Herder je to povest z naslovom „Fiirstenstein" pope serdé se na val prištevaje jo nemški m pravlicam. Daje pa izvirno krivične zgodbe, ktere Podravljane tepejo, kar naji sreca V v slovenska bila, in šče le po oblasti nemških vojvodov in po neka starka s sinčekom; ona je na slovensko pitanje nem- razvadi nemška postala, ocitno kaze zgodovina in slo- poprašavši jo, zakaj na slovensko vprašanje venski napis na kamenem prestolu gosposvetskega polja. ški odgovorila 3IVI UU^U V Ul uu, J Pl JV^ AÍM11MJ 11W UlUf vuuwv » ^twuwujv v v ^ " • ""Jf^ "" M -------Q . ------O U J-- (kakor je nekterih navada) po nemški odgovarja, je rekla: Želel sem, da bi kralju Matjašu brada že bila zadnjokrat „Jaz sem Neniica iz visoke Koroške, živé že nekoliko let v okoli mize zrastla; mislil sem , da Korošci imajo dva slo- Dravberzi; prestara sem že, da bi se dobro slovenski go- venska časopisa, mi pa na Štirskem ne enega, akoravno voriti naučila je v učilnici" j sinček na vama io gladko reže naučivši se Bog daj, da povsodi in res, taka je J° bila. nas je po številu skoro trikrat več itd. Mnogo inači se kaže dosti reci kakor pri nas: miljski po naših krajih dobimo slovenske narodne učnike, nikar kameni so pri nas dolgi, debeli in butasti, ondi pa drob HjHHHHHHjHH nejsi V kratkem sva se pripotila na Muto. Muta je boren krajši in zaljši; ženske tudi delajoče na njivi ali travniku glavico z nizkim klobučecem preče široke krajce teržeč na lepem kolmu, cerkev veličestno stoluje na njem, imajočim pokrivljejo kakor platničkarji. Pri teh nikjer ne .>01 sem opazil, da bi kde bile svoj domaći govor zatajevale Pri neki hiši na Gorenskem so dobili majhnega otroka čeravno tudi nekoliko po tujem čebernkniti vedó, kakor Neka žena ga pobaše, da bi štirske Slovenke; sram ga h kersta nesla. Na to se je bodi! ako so le nekoliko med ne- stari oca oglasi in ji skerbno priporoca, naj dobro pazi > da slovenskimi ljudmi. Po takem se ne smejo čuditi, da je do- gredé z otrokom ne bo scat šla, zakaj če takrat scat gré, macini zaničujo, tujci pa posmehujo velé: „Beba je na Slo- ko ga h kerstu nese, potlej tak otrok vode ne derži, zmirai venskem doma, pa nanjč slovenski ne zna;u vsej tudi ker- oscan hodi ščanstvo pri takih bitjih ni najmočnejša krepost. Tako se Mislim, da gospodje dohtarji dozdaj še niso vedili tega praviloma godi, da, kdor se je narodu izneveril, tudi dolžnosti do onega, ki nam je narodnost in vero po daril. je pozabil pomočka; za to naj ga jim razglasimo; mm Nikomur se ni treba sramovati, če dva ali več je ga babice zapomnijo naj mi ne zamerijo, posebno pa naj si Častite bravce „Novic" pa prosimo, nespo- ■ n m^mg^m m ako se jim ta razglas morebiti ne smemo zikov govori; pravični in pošteni Ijudje take vsele bolje doben zdi; al če hoćemo neumne vraže zatreti, čislajo ili je rajši imajo že za koristi delo, pokaj bi te- kakor mačka okoli kaše hoditi, ampak naravnost povedati daj naše deklice indi si kruh služeče»se neumnejše delale kako iu kaj. kakor so! Nekega pastirčka cokljaša popitavši, kje je do- Gorenec. ma, mi je rekel „v Dravberzi," tedaj šče v koroškem go č-i, toisto se je poresnilo v be voru sprehaja g v z pred Dopisi . sedi Kinberg, v Kinberzi. (Dal. si.) Ogled po svetu. Iz Erdeljskega, Si bi nj 10. septembra. Devetnajst milj od Sibinja na široko dolgo sem Erdeljsko o šolskih ko ko- Vrino- Po njivah nisem drugega vidil praznikih přehodil, ružo, ki kaj lepo raste, in tam pa tam nekaj ovsa. (Naj večji dimni k na celem svetu) je v ke-miških fabrikah v Port-Dundas-u poleg G las go v a na Angležkem; visok je sspodnjimzidom vred 468 an-ležkih čevljev (angležk čevelj meri 11 pavcov in pol po gradi obetajo obilno dobre kapljice; pšenice in reži so dosti namlatili; toča ni dosti škode napravila; ni se tedaj glada bati, akoravno krompir hudo • i • sm* Izmed mest tr e naši meri) ; nad zemljo ga pa je 454 čevljev. Le tri reci so na celem svetu visje kakor je ta dimnik: namrec Gli zehška piramida v Egiptu, turn vélike cerkve v Strasburg-u in pa § more gugati, je okrogel; omenim le arménsko mesto „Elizabethstadt", ktero ima ve-ličansko pa revno cerkev; zakaj armenci, ki so bili pred zadnjo černo vojsko najbogatejši tergovci, so zdaj silno ubožni. Kteri so poprej po 60 do 100 tavžent gold, imeli turn sv. Štefana na Dunaji. Da ga veter preveč ne cegla je poldrugi milijon v njem; težak je 144.000 centov; naredi! ga je arhitekt ne gleštajo zdaj 60 do 100 gold. nesrečna vojska jim Makfarlane; veljal je čez 80.000 gold. je vse požerla. Govorijo po madjarsko in arménsko; po arménsko govoriti ni lahko, pismenke so popolnoma vlastně. Armenci so rimsko-katoliške vere, križajo se tako-le: „Ha nun Horr, jev Vortvo, jev Hokvujn šerpo. Amen". (V imenu Kranjske narodne pesmi Očeta in Sina in Duha svetega. Amen. (Bog se veli : r> Astvac"). Pri službi Božji vsi pojó; med procesijo glasno 1. Jerica. molijo roženkranc Marijo sosebno častijo; sicer pa so ptici n Alala Jerca. ti si le mlada Alala Jerca, kaj ti pomaga? Jez sem ti venec obljubila, Pa ti bom zlaťga naredila" Le je kadila, le je kropila, je hudobo preć si gonila. j Pa le kadite, le kropite, Saj me s kadilom ne spodite"". devetletna je na zviti černomanjastega obličja, ki so pred kakimi dvesto leti iz Azije semkaj prileteli. Vidil sem Armenko rojeno 1760 stoletno bablje še dobro vidi in sliši, po ulicah beži ko ve verca; vsakdan potřebuje polič zganja Neka deklina glasoviru kaj lepo igrala; ko jo po šta Prišli so po-njo, z bel'mi konjići; Jerco přijel za belo ročico > V)» J Alala Jerca, ti si le naša Saj so te meni obljubili, Ko so te v zibelko povili ;íííí Pa jo posadil k sebi na konja. Milo zavpila, k' so zderjali Proti bobneči bistri Savi. jarsko zazene, sem prav spoznal, kaj je domocutstvo, in da bi tamkaj bil, kjer je zibka » f Pa se nar'dila bela meglica, Polna meglica angeljev bila 5 Vzeli so Jero z dušo, z mesom Pa so jo nesli gor k nebesom. Ilribec. skorej bi bil zdihnil: moja stala, mati ljuba me zibala". — Bil sem tudi na neki glažuti pri podnožji erdeljskih karpatov, kjer so prevzvišeni gosp. škof zakrament sv. birme dělili. V tem kraji še nikoli nobenega škofa ni bilo 9 zatega del so pa tudi Ijudje svoje 1 serčno veselje očitno razodevali nad nazočnostjo vikšega pastirja. Al kolika revšioa! Mislil sem si: „0 kako srečni Stoji stoji hribec sterman, Na verh' je še majhen ravan. Marija se mu prikloni, To drevce koj ozelení. so vendar Slovenci, ki imajo lepe cerkve, dokler tukaj z blatom ometana kajžura za opravilo najsvetejše daritve služi". Tam gor pa drevó stoji R' že sedem let zeleno ni. ? Pa se je strila senćica, Noter Marija zibala. Dalec sem okoli přisel, al vendar je to malo v primeri velike dežele; zakaj Erdeljsko obsega 1102 □ milj z 2 mi-lijonoma in 120.000 prebivavci. Lepa dežela je, ne vem, ktera kronovina bi bila tako bogata, sosebno kar v nerast t Sreberna zibel, zlat tečaj. Noter je ležal Jezus sam. J. F. St. ljinstvo sega, je vsega obilno, na priliko, zlata, srebra kupra, železa, svinca itd., pa tudi rastlinstvo in živalstvo ji je blagodaril Stvarnik tako, da — naj se Erdeljsko po- Smešna vraža. Prav bojim v eno fletno" imam danes za * da bi komu smeha trebuh ne počii. » Novice", pa se * V Gosp. St. nam je poslal te pesmice s sledečim pismom 1 • . • « 1 « 1 • • * • « . A ■ ■■■■ n v Ou vsodi zaprč — Erdeljčani od zunaj ničesa ne potrebujejo. Lahko bi še en milijon več ljudi tukaj živelo, ker zemlja je rodovitna. tretje leto praha leži; prebivavci o narodnosti in veri tako različni. Vlahov je 1 MÊË' ■■■ I riMHÉÉMBT Pervo in drugo leto se enkrat seje na njivo, "noja malo poznajo . V Skoda, da so diti se je. koliko lepih pesem je med ljudstvom! Kako lepo in gladko jih ljadstvo prepeva! Skoraj neverjetno milijon 230.000, Madjarov 600.000, Nemcov 200.000 ganov 80.000, Judov 16.000, v Armencov 7.600; tudi nekaj pa gotovo Serbov in Gerkov. Rimsko-katoliške vere jih je: 250.000, v enem tednu sem v 3 hišah nabral 76 većih in gerško -nekatoliške ali razcepljencov 670.000, kalvinske manjih pesem. Al Bogu bodi milol veliko preveč jih šlo v zgubo Le malo se še ljudem od najstarejih sanja: toraj Amen i je! Naj bi se resile! C ijlepših pesem v 3 hišah v jih d 260.000, luteranske 210.000, unitarcov 46.000 (to je tistih, ki druge in tretje peršone Božje ne spoznajo in ne veru- vec in \ b m t < v 52 d 76 b dnih nab kolik b jih jejo). Zmotnjav da je kaj ! Prašanje: Slovenci, ali že v h po Kranjskem ko hišah dobivate v svojem jeziku dopise iz kancelij? Povem vam, da vsi tukajšni uradniki madžarske in vlaške dopise 302 in odpise (lajati morajo, ker jih drugač nihče ne porajta. ništvom g. Ant V. T r u h e 1 k a bo pri v zvezkih Če se pri nas to v dveh jezikih mora opravljati, zakaj bi od 3 4 pôl 55 mogoce pri vas ne bilo Vam po cesarjevi volji le v euem jeziku! Terjajte, kar Predplaca &1 c J pa nikar ne bodite plašni zajci, zabavno-poučne člance za našu milu mladež". 3 for. za celo leto, 1 for. 60 kr. za pol leta ?e°:a zvezka. Vrednik se bo prijemala še le po izlazu per naj bi tudi nektere mustače gromele; dolžnosti svoje izpol- v svojem pozivu prosi, naj se mu do tačas samo imena in nujte in nićesa se ne bojte! Tako misli na kofinu vaš ro- naslovi naročnikov obznanijo. Kdor osem naročnikov nabere, doljub Cvetko. dobi deveti iztis poverh. Kakor vrednik obeta, se bodo tudi Iz Horvaške, (Kon.) Program varaždinske g i m- slike včasih dodajale „budući, da slika cesto nazornije po nazije ima dva sostavka, enega nemškega, ki ga je spisal uci » nego tisuća riečih" N koncu je še dodano r> da i Matković z naslovom: „Alte handschriftliche Schiffer- naša serbska mladež jednako se njim (listom) koristiti uz karten in der kais. Hofbibliothek in Wien, mit 2 dem Por- mogne i p o tr i e b i t m i c i r i 1 i c u íí Po teh dveb tolano des Gr. Benincasa 1840 entnommenen Karten von der listih se bode zadostovalo dvěma silnima potrebama Bo Vťestkuste Afrikas" ; enega pa horvaškega, ki ga je spisal daj da bi se terdo učverstila v narodu. Druga nemanj Žepić z naslovom: „Poraba motiča", ki je jako važen in predlogah obsega u Gundulića i Pal- važna novica, ktero so „Novice^ ze v zadnjem listu v za zdaj le predloge z kratkem omenile 5 je ta da je izdatelj 55 Cvetj jugoslovan genitivom in dativom. Zraven teh sostavkov so pa še v skega" gosp. profesor M nemškem jeziku naznanjene prestavljen od tukaj gim meteorologične opazke od ju- nazije na ljubljansko, in sicer za prednašanje latinščine in lija 1859 do 1860, ki jih je zapisoval Folprecht. Razun navadnih predmetov je učil Zepič staro- in novoslovenski, s 1 o Ijanj nsciue. Prilika lepa mu je tedaj dana, se za vpe-slovenščine ko učnega jezika na ljubljanski gimnaziji Bosek pa italijanski jezik ; učilo se je v se tudi lepopisje, ri- zaslug pridobiti. Da se bo hrabro za to potegnil, moremo sanje in muzika. Učencov je bilo 239 rimsko-katoliške, 3 za terdno pati saj bo na postavnem temelj na ce o* erške Slovencov, 16 13 pa judovske vere; med temi 174 Horvatov ? 52 Ogrov, 6 Cehov in 7 Nemcov. Program senjske gimnazije ima znanstven so sarski odluki stal! Kakor ste mu vé „Novice" veselo rekle: „dobro došel" mu moramo mi v Zagrebu z žalostnim „z Bogom! uzderži nas u blagem uspomenu !" slovo dati. stávek v nemškem jeziku z napisom: „Ueber den jetzigen Madjarsko družtvo, ki je nekoliko časa z dobri pehom Standpunkt der ósterreichischen Privilegiumsfrage". Spisal tukaj opere in igrokaze v madjarskem jeziku predstavljal ga je Schmitzer. Učencov je bilo na koncu leta 112 Kato- nas je te dni zapustilo. Cul sem, da je natniravalo pred ličanov in 3 Gerki, med njimi 111 Horvatov, 2 Slovenca in odhodom še v Karlovcu nekoliko představ dati al da mu 2 Nemca. Zraven navadnih predmetov se je učilo še risanje, je to zabranjeno bilo. Pobratenje horvaško-madjarsko najdlo lepopisje in petje. Program požeške gimnazije ima nemški pisan je izraz v sliki, ki se daj v mnogih tukajšnih izlozbah vid Predstavlja pa ta slika Horvata in Madj ki si pod ogersko ki sostavek: „Ueber perenne und periodische Quellen", ki ga je spisal P. Eusebius Bauer. Učencov je bilo na koncu leta 99 rimsko-katoliške vere, 10 iztočne in 1 judovske vere; Hrvatom v roke segata. Podpis te slike je n garskom krunom, kano s bratom rukuje se Madja Pod sa med njimi 101 „Horvatoslavoncov", 1 Poljak, 2 Čeha, 1 Istrijan, 2 Nemca, 1 Madžar, 1 Štajarec, 1 Vojvodjan. Iz Metlike 12. sept. M. P. Prelj u be „ Novice " I Program 5 ima dva sostavka; pervi ima napis: „Betrachtungen stala uber die geistige spisal Zoričić; Ne morem se zderzati, da bi ne objavil, kar je vredno do-zagrebške realke, ki je letos višja po- zabe oteti. Bila je namreč 4. t. m. konecletna preskušnja otrok tukajšne ljudske šole. Dobro so se odrezavali šolarčki Veselja so se širile serca vsem Entwickelung der Sudslaven", ki ga drugi pa » Upliv svjetla na bHinstvo;i i Je ki od nervesra do zadnjega. U perve0 nazočim poslušavcom, zlasti staršem, slišati šolsko mladino gaje sostavil Torbar. Potem sledí naznanilo Žulićevo: v mileni maternem jeziku pridno in z osobitim veseljem Tako gladko so tekle blagoslasne domaće be Arbeiten im chemischen Laboratorium". Učencov je bilo v odgovarjati. 4 razredih na koncu leta 108 rimsko-katoliške, 2 gerške sedice, da bi bile prešinile tudi protivniku domaćega jezika zedinjene, 10 gerške nezedinjene, 8 judovske vere. Narod- serce, gotovo pa še bolj unetile prijatla slovenščine in mu nost učencov tudi tù ni naznanjena. Zakaj ne? Program varaždinske realke in slavne učilnice do dobrega ukoreničile udanost za narodovnost. Pokazali so iíladkotekoči odgovori šolske mladine, da se nauk v do ima sostavek z napisom: „Nekoliko riečih roditeljem osobito mačem jeziku ne deli pomankljivo in da qapredek v šolskih je napisal Francelj. predmetih, posebno v računstvu, od stopnje do stopnje stopa o važnosti realnih naukah" ki ? do Učencov v realki je bilo 56 Horvatov, 6 Nemcov, 6 Mad- po verlem prizadevanji in pospesevanji gosp. Sturm-a žarjev, 3 Slovenci, 2 Poljaka, po veri 60 rimsko-katoliške, tičnega učitelja. To svedoči, da se mladež v pravém duhu 5 gerške nezedinjene in 8 judovske vere; na glavni šoli časa otesava in izobraževa; gotovo je ne bo kolo časa pa 455 Horvatov, 6 Nemcov, 9 Madžarjev, 6 Slovencov, 1 ki se neprenehoma dalje verti, zaterlo. — Pa še kaj vese Italijan. lega, drage „Novice!" Iz Zagreba 8. sept. K. Z. Ker se v tukajsni soli tudi mar Mislil sem že, da ini sikaj koristnega oziroma kmetijskih reči pové, se je nadjati, bode malo po malo začelo pomanjkovati gradiva za dopise; da bodo iz tacih otrok pridni kmetovavci in tudi moćna al da se človek resno prime peresa, vendar-le zmiraj kaj podpora staršem. Popisovali so ravno pri ti priliki, kako najde 5 kar bi utegnilo mikavno biti temu ali unemu. Tudi da se ima drevje cepiti* iu dobro so jo izpeljali. Ali ni to danas, mislim, ne bo čisto prazna moja šaka zanimivih novic, veselje? Ko bi se bili nekdaj v ljudskih šolah tako obna-Najvažnije je pred vsem to, da dobimo s 1. oktobrom dva šali in žurili gospodje učitelji, gotovo bi se bilo že davno Cviet i na boljše obernilo, in ne tavalo bi toliko kmetov unkraj nova časnika, in sicer .»Pozoru v Zagrebu in 55 plod" v Osieku. „Pozoru", neodvisnemu političnemu listu bo zrenika svoje kmetijske veduosti; ali žalibog! Vsakdo se je vrednik gospod Slavoljub Vrbančič, tukajšni odvetnik učil svojega zanata in se na višji stop omike popenjal, le (advokat). Oddahnil sem se tako rekoč, ko sem poziv na kmet je ostal pri navadnem obdelovanji zemlje, kot ptica predplačo v roke dobil, ker se je rec zares poziv v ze tako dolgo sèm ter tjè motala, da se je že začelo dvojiti ? bo li pri narejanji gnjezda. Kakor je vidil sin očeta delati, tako je delal tudi on; in to je uzrokovalo kukavo kmetovanje ia kruha iz te moke. Značaj in obče znano iskreno domoljubje napredovanju zlo ukljubovalo. Neobhodno treba in koristno vrednika zadosti nam je porok, da bode list, ki smo ga že bi bilo, ko bi odslej zanaprej vsak gospod učitelj sklenil tako željno pričakovali, popolnoma svojo nalogo izpolnil. svojim učencom tudi o sadjoreji V I v obče rečeno 9 O Ne dvojim, da bode tudi med Slovenci obilo čitateljev in kmetovanji in zadevnih rečeh kaj povedati in tako za blagor dopisateljev najdel. — Drugi list: „Cviet i plod" pod vred- in napredek skerbeti. Saj se najde veliko veliko za kuie- 303 v neutruílljivih „Novicah". Le na noge, vendar pred sabo, upamo saj, prav p besede Pri Preskušnja se je končala veselo z izprasevanji so otroci nek prav dobro odgovarjali (sam nisem tijstvo vaznega predragi učitelji! petjem v domaćem jeziku. Perva pesmica je bila: „Kje so moje rožice" itd.; ti je nasledovala in veseli cas sklenila ktere slovenske ne vém, med nemškimi pa je zvonec nosila mogel biti zraven), potem pa so zapeli tudi nektere pesme narodna cesarska hvalnica. Iz Žirovske okolice 25. avg v* tista, ki so slavili v nji „das deutsche herza. Prav lep so (Po nakljućbi za- jo nek peli mladići; gotovo so jo razumeli kaj mislite kasnjeno). „Spet nova cesta! Zakaj toliko teh novih cest! Imenik šolarjev je letos s slovenskimi kami namešan j Za nas so že se stare pota dobre !" Te in enake besede par nemških voglastih sem slišal že većkrat. Da! res dobre so vaše poti za terpin- To je prav ćudno k i gledati potem ali vmes okrogel č ali š. Prašam gospode: ali se jim ta cenje živine ct sem si mislit, ko sem vidil, da komaj dva mešanca tako 1 vola prazen voz po taki poti vlečeta. Hvala Bogu, da je vada mora p dopada, ali le mislijo, da se stara na-odpravljati? Kaj bi bilo to tako strašno vendar nekoliko moz, ki spoznajo > kako potrebne da so dobre tiskati vse imena z latinico? Zavoljo lepote tudi gotovo ne poti in ceste. Tako tudi nekteri prebivavci naših krajev ze bo nihce jal nemških voglarj celó Nemec ne, ker davnej želijo, da bi se iz Zirov v Logatec kantonska cesta tiskaj se skoraj vse znanske bukve že z latinski cer Une dni sem napravila. In cesar želijo, se jim bo kmalo spolnilo. Ravno kami. Naj bo toliko zadosti o naših šolah. zdaj slišimo, da se bo omenjena cesta delati začela. Vpra- bral blizo Kranja pisanje, kakoršnega dozdaj še nisem imel neki šanje je zdaj: kod da bi se v Logatec peljala ta cesta, ki v rokah. Bilo je „odstopno pismo" (Cession), ki ga je ne bo samo Žirovcom, ampak tudi Poljancom, Osličanom, castivreden vradnik napi Lep in razložno je bilo na Tomincom okoli Cirkna in drugim v velik prid. To prav pravlj v slovenskem jeziku 5 to je j v tistem jeziku v določiti, mora tedaj zdaj naša perva skerb biti. Zato je treba, da se o ti reci dobro posvetvamo in ne poslušamo eno-stranskih glasov. Jez sem imel priložuost, kraje med Ziri in Logatcom večkrat prehoditi in jih dobro poznam. Povejte kterem mislijo nekteri, da ni mogoče, takih pisem delati. , bi pać ne bilo Mislil sem si: tega gospoda, ki je to pisal, strah, ako bi se upeljal slovenski jezik v slovenske kancelije > tako ko je drugih kterega strah, da ne rečem m tedaj, prosim drage » oviceu, moj svčt, naj bi se cesta ako mora pregovoriti slovensko besedo. Nekoliko je takih po racevski dolini cez Rovte napravila. Tod bi se pa pi le nekoliko, ki bi se ne bali ravno govorjenja, gotovo z najmanjšim delom, z najmaujšimi stroški in najbolj po ravnem speljala. Tudi je tod najbližje v Logatec. ali pisanje jih strasi. Dober svet je Za une terde zopernike slovenskega uči se Ne bil jez tega sveta „Novicam" pisal ? ,- pa boš znal ! bodo pa mogli začeti ako bi ne bil za moko iz drugih krajev voziti, ker počasi se jim bo menda gotovo terditi slišal, da mislijo cesto po brekovski dolini vendar tudi slovenska peka pristudila. Mislil sem si dalje čez Za vrac delati. Po tem kraji gotovo ni nič bližje kd bo pač přišel tisti čas, ko bo kmetu dopuščen raz in delà bi bilo veliko vec. Pomislite, da je brekovska umeti lastne pisma, ki jih zdaj nosi vcasi v zepu tako kot dolina zló močvirna, in da bote ob času deževanja, kadar je uni nosil namesti popotnega lista gledišni list: „Die Ráuber voda po ti dolini nastopi, le tezko po nji vozili. In iz te auf Mar Kulm u Do pac gospodje ne bote se govorili doline se bo mogla cesta po gerdem bregu v ključih viti slovenski ; nekteri bi kmalo kako zabredel in pokazal, da na zavraško hribovje, in od ondi spet navzdol v grapo pod je kmečkega stanu. Nikar mislite, dragi moji, da je vsa ilovtami. Čepa mislite iz Zavraca cesto na Godovič izpeljati, sedanja gospoda, ki govori le nemški, od nekdaj gospoda eča! To se pač motite. Nekteri izmed njih so boste pa imeli skorej še enkrat toliko daleč do logaške že- nemški govoreča! leznice kakor po račevi dolini čez Rovte. Naj bi se tedaj svoje mlade dni prav idilično kn : le v šolah so se odvadili te pri napravi nove ceste bolj gledalo na prave potrebe kakor jedli pasli in ovseni kruh in zraven tudi doma- pa na besede nekterih mož v brekovski dolini in v zavraški čega jezika. Zdaj obdelujejo nemško polje ali nemške ar ř? oj zde soseski, ki bi cesto radi memo svojih hiš imeli in ki tedaj Že rajnkemu Hoi se je o njih sanjalo, ko je pel y da vodo napeljujejo le na svoj mlin. Pa brez zamere! • • nosno Iz Kranja 16. sept. M. » lignum in silvam". Da pa pozueje nosijo Koliko je v naši šoli šo- v gojzd se larjev in šolarc, je bilo že zadnjic enkrat brati v „Novicah". več dijakov ta-le zaduji čas tako derva vadijo vecidel že na gimnazii. Vidil sem že ne firré slo- ) ki jim nič kaj K unemu dopisu pristavljam še par besed o razmeri nauka venski; nemški pa prav radi govoré, toda nekteri le še po V pater Markovi slovenski slovnici " izgovarja bosser". Tako govore stari slovenski šeffi. slovenskega in nemškega jezika, omenivši popred, da je tudi slavnému ministerstvu na tem ležeče, da se otroci naučé sem bral kaj slovenskega, ker je že párkrát přišel dopis o tej zadevi pač še zdaj stari možje, ali čuduo se mi zdí, da slišimo da se „wassei na tukajsne sole. Natanko v Usto rec pogledati, mi pa ni tudi naše mlade dijake — nadepolne Nemce tako govo mogoce Po 5Î V Einladun ar fS ZU der ôffentlichen Priifun0^ » riti y ki so že v višjih šolah. To je pac resnično lepa nem posnamem te-le stevilke: V 1. razredu se uči slovenski jezik 9 ur, nemški 4 ure; v 2. razredu slovenski 4, nemški 7 ; v 3 razredu slovenski 3, nemški 6 ; v 4. razredu slo- ščina i in Nernci sami se bodo menda lepo zahvalili njo, mi pa povzamemo njih lastne besede in z ramami majaje venski 3, nemški 8. pravimo V kterem jeziku se uče drugi pred meti, ne morem razločiti. Iz unih številk na vidimo, da Y) bôs ist dô zu mochen Iz Kaiune gorice 2 sept a'4 if Včeraj smo z veliko i v • V otroci v 3. in 4. razredu gotovo jako dobro že znajo slo- Jerneja Ur venski, ker so se jim ure za slovenski jezik v primeri z sploh visoko spoštov slovesnostjo pokopali Ijubljenega našega fajmostra gospoda tudi bravcom „Novic" dobro znanega. gospoda nemskim tako skerčile. Naučili so se ga menda v 1. in 2. razredu Iz Ljubljane. Marsikaj novic se klati te dni po > ko so se učili brati in eerke delati. Kdaj so se pa našem mestu, pa ne vemo, ali so gotove ali ne ; prodamo prav pisati naučili, je še dosti težje razumeti. Vendar upamo, jih tedaj, kakor smo jih kupili. Perva naru najvažniša no-da znajo po 4. razredu vsaj tako dobro pisati slovenski vica, od ktere po pismu gosp. grofa Auereperg-a in po tem > kakor nemški. Ni še mnogo let, kar mi je pisal prav dober dijak, ko je přišel v 1. latinski razred; nemški je pisal, in kar smo brali v pomenkih deržavnega zbora, mislimo, eželno poglavarst da je toliko kot gotova, je ta, da d na celi strani ni bilo zmote 5 potem pa je pisal slovenski, t začasnoše v Ljubljani. Spet druga je, da se in na manj kot eni strani jih je napravil 27!! In vendar bi bode nek Vithalmovo poslopje liko k razširilo ? elovek mislil da se bo dijak ložej in pred naučil pisati da se sedanja kosama pri Št. Petru bode predelal v . » svoj jezik, kakor pa ptujega. To toraj upamo, da se je vojasko boln zdaj nekoliko premenilo, in da se bo sčasoma še bolj. Zato kosarno za ko nji ke, da naš regiment gré v Rek člověka zlo v oči peče, ako, postavimo, celó v slovenskih Al za vse to prepustimo odgovornost materi „Klepetulj da vMedvodah bojo zidali o itd. u iepopisih pri izpraševanji nahaja in tam zmote ? saj ima ali „Fami", kakor tudi to i da so te dni v Terstu zasačiU 304 30.000 pušk, ki so imele iz Laškega na Ogersko iti. Pa pustimo uime političnih viharjev, in omenimo raji, da v nedeljo zvečer okoli devetih je razsajal silen vihar s tako ploho v Ljubljani, da bi se bili „pred mostom" lahko za par trenutkov s čolnom vozili; taka povodinj je hipoma nastala ondi po zabasanem požiravniku ; vendar nas več nesreće ni zadelo. Zalostnega serca pa smo slisali, da od Kranja doli proti Mednu in se dalje je toča grozno škodo napravila. Iz Ljubljane. Slavni naš pesnik gospod Miroslav Villiar nam je pisal iz Kalca 8. dan t. m., da 24 pesem caka belega dneva in da do konca tega leta nabira na ročni kov; napevi bojo po 80 soldov. Naznovaje svojim brav-com to novico iz serca zakličemo pesmam: dobro došle! Iz Dunaja. Veliki zbor deržavnih svetovavcov se je začel 10. t. m. Naznanili bomo svojim bravcom iz pomen-kov tega zbora poglavitniše reci. — Znano jim je že, da za presojo deržavnih stroškov izvoljeni odbor 21 svetovavcov seje razcepil v 5 oddelkov, kteri so razdeliii med se poglavitne delà. Pervi oddelk je v prevdarek vzel stroške za cesarjevo hišo, za cesarjevo kan ce lijo, za deržavno svetvavstvo, za minister ski zbor, za kontrolne uradništva, za ministerstvo unajnih zadev in za ministerstvo bogočastja in nauka. Referent tega oddelka je bil grof Sečen. Kako je ministerstvo stroške za vsaki del prerajtalo, smo že povedali v našem listu; tedaj teh šte-vilk tukaj ne bomo več ponavljali. Kar se tiče stroškov za cesarja in njegovo družino, jih je odbor poterdil in omenil, da je presvitli cesar že sam svoje stroške tako zmanjšal, da je ta znesek v primeri s stroški drugih vladarjev prav nizek. Tudi o stroških za cesarjevo kancelijo, za deržavno svetovavstvo, za konferencijo ministrov odbor nobene prenaredbe ni na-svetoval. Kar kontrolne uradnije zadene — je rekel zbor — se dozdanji stroški ne morejo zmanjšati (ako dolgo, dokler ne bojo deržavne uradnije po novi osnovi prenare-jene. Povedano je pa bilo, da je zlo potreba, da bi se računske uradnije tako prenaredile, da bi bile opravila ra-čunstva okrajšane, po kteri poti bi se tudi število računskih uradnikov zmanjšalo in potroški znižali. V ta namen je bil predlog poterjen, naj se odloči poseben odbor zvedenih računskih uradnikov, kteri bi te zadeve v presojo vzel. — Tudi stroškov ministerstva unajnih oprav zbor ni pre-naredil, zato, ker so v spodobni razmeri. — Pri pretre-sovanju stroškov ministerstva bogočastja in poduka je bilo omenjeno, da bi se 332,500 gold, lahko prihranilo, ako bi vec opravil, ktere zdaj ministerstvo opravlja, se drugim uradnijam izročilo. Pri tej priložnosti je bilo obširno razjašnjeno, kako potrebna je samostojna uradnija za vse vladne opravila. Ako se kdo hoče zdaj pritožiti zoper razsodbo kake gosposke, mora pritožbo (rekurs) višji gosposki podati; ta popraša podložno gosposko za vzroke njene razsodbe; ta pa, se ve da zmiraj svojo terdi, — in tako se zgodi, da višja gosposka vecidel pervo razsodbo poterdi in pritožnik nič ne opravi. Tudi je bilo povedano, da bi bilo potrebno za razsodbo o zadevah patronata in konkurencije samostojno uradnijo ustanoviti. Odbor je pri tej priliki razodel, da veliko šol ne dobiva podpore iz deržavne kase, ampak iz cerkvenih in privatnih štifteng, in da se tako dostikrat volja štiftarjev ne dopolnuje. Na dalje je razjasnil odbor, da v nekterih deželah deržavna de-narnica za šolske potrebe veliko plačil daje, nektere dežele pa morajo same za vse šolske potrebe skerbeti. To ni ravnanje na podlagi pravične enakopravnosti, in potreba je, da se taka napaka odpravi. Ko je bilo o ravnopravnosti (enakih pravíc za vse) govorjenje, je svetovavec Mager tudi opomnil, da bi bila ravnopravnost potrebna ne samo dele- želam, temuč tudi o zadevah vsakega naroda in vsake vere. Vse overe bi se mogle odvcrniti, ktere ravnopravnost spo-znovavcov druge kakor katoliške vere kratijo, kar zadeva cerkvene in šolske potrebe. Gosp. baron Petřino iz Bukovine je o tej zadevi posebno razložil, kako se v tej deželi spoznovavcom gerške vere godi, ker živi 400.000 Gre-kov in le 60.000 katoličanov; rekel je, da Greki so imeli štiftanega premoženja zadosti za vse svoje duhovske in šolske potrebe; al deželno prernoženje je bilo v deržavno gospodarstvo vzeto in deželanom je zmanjkalo pripomočkov za duhovne in šole. Na priliko je povedal, da imajo ondi le lesene cerkve, in da je dosti sosesk, ktere štejejo po 7 do 8.000 ljudi, ki pa nobene cerkve nimajo, in da so lánsko leto iz podonavskih knežij za klošter v Sučavi milodarov přejeli, da je mogel klošter še obstati. Ptuje dežele, je rekel Petřino, nas morajo podperati, če ravno imamo sami veliko domaćega premoženja, ki pa se potroši za deržavne potrebe. Na dalje je rekel Petřino, da v poglavnem mestu (Cernovicah) imajo Greki dve revne lesene cerkvi. V podporo glavne cerkve in za šole je grajšina štiftana, ktera bi 150.000 gold, vsako leto dohodkov donašala; al to se ne zgodi, ker je le za 60.000 gold, nekemu kobiljstvu v štant dana in še ta donesek ne pride tištim v prid, za ktere je po volji štiftarja namenjen. S takimi razjasnili se Petřino pri-tožuje, da v Bukovini se Grekom pravice o cerkvenih in šolskih zadevah zlo kratijo. Svetli Škof Strosmajer se je pri tej priložnosti iskreno potegnil tudi za pravično rabo katoliških štifteng. Drugi dan, 11. t. m., se je zbor posvetoval zastran vojaški h stroškov. Ministerstvo je že samo pri teh po-troških čez 38 milijonov gold, prihranilo ; torej se ni dalo več prikrajšati. Odbor pa je vendar opomnil, da je gospodarstvo pri vojaških rečéh predrago in da bi se dalo še dosti prihraniti, ako bi se oskerbništvo drugač uravnalo. Napčno je — je rekel odbor — da gre preveč mladih in še terdnih oficirjev in tudi višjih poveinikov v penzijo, in da bi bilo prav potrebno, ako bi se takim nedostojnostim v okom prišlo. Dalje je bilo rečeno, naj hi se za monturo, to je, vojaško obleko, tako skerbelo, da bi se za te po-trebšine denar na roke dajal, in naj bi vojaki, kadar niso v vojski, se tudi v javne delà jemali, na priliko, da bi že-lezne ceste dělali itd. Minister je na to rekel, da to ne gré. — Po tem so bili stroški za vojaško mornarstvo v pretres vzeti in poterjeni; pol drugi milijon gold, je bil za prihodnje leto še več privoljen, da se nekaj vojaških ladij popravi. . Stroške za ministerstvo policije, notrajnih zadev in pravice je ministerstvo že samo zmanjšalo tako, da se bo drugo leto pri ministerstvu notrajnih zadev 5 milijonov 290.000 gold, prihranilo, pri ministerstvu pravice 1 milijon in 42.300 gold., pri ministerstvu policije pa tudi 213.600 gold. Brez tega je pa še upati, da se bojo stroški še za 1 milijon in 285.000 gold, zmanjšali, kader bo število deželnih poglavarstev in kresij in tudi nekterih stavbinih uradnij zmanjšano. Na to je minister grof Rehberg opomnil, da si upa, imenovane stroške še znižatu ker ni drugač, da se morajo dogotoviti prenaredbe vladanja, kakor je v cesarskem pismu od 19. aprila t. L zagotovljeno. — Kar se tiče ministerstva policije, je bilo nasvetovano, naj bi se v večih mestih, kakor v Ljubljani, Celovcu itd. policijske vodstva odpravile in njih opravila županijam izročile. Pri tej priliki je bilo lepo razjašnjeno, kako da je potreba, da se očitnost upelje in da se časnikom svobodno gibanje dodeli. Bolj ko je pripu-šeno, odkritoserčno povedati, kje da je kaj napčnega, manj je potreba policijskih opravil, in zaupanje ljudstva se bo toliko bolj povzdignilo, kolikor bolj bojo časniki oprošteni in kolikor manj bo treba ljući pod mernik staviti. Grof Klam je razlagal stroške ministerstva notrajnih zadev. Tu je bilo omenjeno, da se utegne kmali še 3t»á kakih 20.000 gold, prihraniti, kadeř nehajo uradnije zastran zemljišne odveze, in 500.000 gold., kadeř se bojo prena-redile stavbine uradnije. Odbor je posebno opomnil, da pri ternu ministerstvu zgolj kancelijski stroški znesejo 1 milijon in 456.534 gold., zato je navestnik poprašal, ali bi se ne dalo o tem kaj prihraniti, kar je minister tudi obljubil. Pri tej priložnosti je bilo veliko govorjeno zastran velike in nepotrebne pisari je v kancelijah, ktera je zdaj oavadna, in bilo je posebno priporočano , naj se kancelijske opravila tako uravnajo, da ne bo toliko pisanja, ktero nikomur ne hasni, stroškov pa prizadene na cente. Tudi je bilo priporočano penzije uradnikov znižati. Zastran cesarskih javnih stavb je bilo mnogo grajanega. Med drugim je světli škof Štrosmajer priporočal, naj bi se pri javnemu zidanju bolj po pameti ravnalo. Rekel je, da so v Zagrebu bolnišnico sozidali, ktera je tolika, da je je veliko prazne ; bolj pripravno bi bilo, ako bi bili tri bol-nišnice napravili, namreč v Zagrebu, v Varaždinu in v Karlovcu za te dnarje; za zidanje so porabili nek drug štiftan kapital za 250.000 gold.; tudi loterija je bila za to pripomoć napravljena in je veliko dohodkov donesla, pa vsi so bili za špitaljske potrebe potrošeni; banka, ktera je dnarje za zidanje posodila, hoče biti plaćana in obligacije štifteng se bodo mogle prodati, da bo zdaj veliko zgube pri temu ravnanji. Tudi v Oseku je bil nek za uboge sirote štiftan kapital na drugo reč obernjen. Krivično je — je rekel svetli škof — ako se s štiftengami in deželnimi zakladi tako napčno ravná. Obširnost zagrebške bolnišnice je tudi minister grof Goťuhovski poterdil in je rekel, da bojo norce v njo djali, ker je še dosti prostora v nji; ban Sok-cević je odgovoril, da norci se ne morajo vtakniti med bol-nike, in da ta bolnišnica sploh stoji v zlo nezravem kraji. Od več drugih svetovavcov je bilo poterjeno, da se s štif-tanimi kapitali in deželnim premoženjem napčno ravná; minister je obljubil, da se bo ta reč poravnala, kadar bojo dežele svojo samostojnost dobile, kakor je že obljubljeno. — V posebno pretresovanje je odbor vzel en znesek od 615.900 £old., kteri zadeva podporo za milodarne naprave v spodnji Avstrii, v Tirolih in v Dalmacii. Bilo je pri tej priliki opom-njeno, da ni prav, ako nektere dežele take podpore iz vesoljne deržavne kase dobivajo, nektere dežele pa morajo za te potrebe same skerbeti. Minister je odgovoril, da na Tiroljskem in v Dalmacii ni zadost deželnega premoženja za te potrebe; kar pa se tiče spodnje Avstrije, se za milo-darnost na Dunaji veliko porabi, kar pride tudi drugim av-strijanskim deržavljanom na dobro. Zbor je po tem dovolil v to podporo. Pri posvetovanji stroškov ministerstva notranjih zadev je bilo tudi omenjeno, da stroški za stavbne uradnije niso v pravi primeri z opravili teh uradnij. Posebno je bilo rečeno, da razpartenje teh stroškov na posamesne dežele ni nikakor v pravi razmeri, in da preveliko stroškov prizadene višje čuvajstvo ali kontrola čez opravila nižjih uradnij. — Kar žandar je zadeva, je bilo že popred pri presojevanji policijskih stroškov povedano, da opravila žandarjev v Tirolih, v Dalmacii in na Ogerskem niso kaj zlo obrajtali ; al ker bo žandarstvo tako drugač osnovano, se je dalje po-svetovanje o tej zadevi tukaj opustilo. Odbor je po presoji vseh zadev tega ministerstva sklenil, naj se prihodnje leto tukaj en milijon iu 243.000 gold, prihrani; tedaj bojo stroški prihodnjega leta le 38 milijonov in 564.500 ffold. znesli. Minister je obljubil, da se bo še več prihranilo, kadar se bojo cesarske gosposke po deželah zmanjšale. Pri ti priliki je gospod grof Auersperg, ki kranjsko deželo nadomestuje, dokaza), da na nobeno stran, ne na politiško in ne administrativno (gospodarsko) ne kaže prav, da bi se kranjski deželi samostojno deželno poglavarstvo vzelo in v Terst preselilo. Ker je gosp. grof pri tej priložnosti se tako krepko poteguil za domovino svojo, so se tudi drugi svetovavci oglasili za svojo stran in grof B o r e 11 i je rekel, naj nikar ne odpravijo mestuih pretúr v Dalmacii; dohtar He in je tirjal za Slezijo, škof Sag un a za Bukovino, bar. Herbert za koroško deželo samostalne deželne vladařstva; Reyer iz Tersta je nasprotoval zoper zavezo teržaškega vladařstva s krajnskim; samo baron Petřino je rekel, da je prav, če se vladařstvo iz Bukovine v Lvov preseli in z ondašnjim vladrstvom zveže. Po takih dokazih je bilo skle-njeno nasvetovati, naj vse deželne poglavarstva še ostanejo po starem tako dolgo, dokler se vse uradnije v novi red ne denejo in deželne namestnije v djanje ne stopijo. Po tem sklepu je prestopil zbor k presojevanju stroškov ministerstva pravosodja. Povedalo se je odkritoserčno, kako počasi, prav po polževi poti, se pravde in sploh sod-nijske opravila doveršujejo, in da je to samo že živ do-kazek, da so sodnijski uradniki z delom preveč obloženi. Na to je minister grof Nadazdy naznanil, da se velike premembe v sodnijskih in pravdarskih zadevah pripravljajo, — da se bo ustanovila besedna in javna obravnava o zadevah kupčijstva in pomorskih pravic, in če se bo tukaj poterdila, se utegne ustmenost in javnost razširiti tudi na druge pravde, — da bojo razsodbe za majhne pravde srenj-skim 8odnijam izročene, — da bo irofstvo in obravnava dedništva od cesarskih sodnij odločena in drugim obiastim izročena. Tudi pri kaznovavnih sodbah je minister prena-redbe obljubil, ker je poterdil, da dozdanja obravnava v kazenskih zadevah ni tako popolnoma, kakor bi bilo potreba. Svetovavec Salvotti si je dokazati prizadeval, da ministerstva pravosodja celó ni treba in je potem obširno priporočal, naj se upelje besedna in očitna obravnava v vseh pravdah, in zaupanje do pravice se bo povzdignilo; tudi dr. Palan sky se je za to krepko potegnil, rekši, da pravici ni treba skrivé ravnati; očitno naj je vse vsakemu. Svetovavec Lichtenfels ni zoper očitnost in ustmenost; al take obravnave — je rekel — bojo več stroškov pri-zadjale. Ker deržavni zbor do danes še ni vseh stroškov dnar-stvenega ministerstva pretresel, bomo v prihodnjem listu naznanili vse ob enem. — Stari bankovci se bojo še pri banknih kasah vseh dežel do konca tega leta jemali, pri cesarskih kasah pa do konca svečana prihodnjega leta, pri dunajskih banknih kasah pa celó do konca sušca prihodnjega leta. — Prostovoljcov za cesarske strelske batalijone se nabera veliko; al vpisovanje se ne godi s takim hrupom kakor lani. Tudi za papeževo armado se vojaki še zmiraj naberajo. Iz Tersta. Perva poskušnja na železnici iz Kor m ina v Nabrežino je šla brez spodtike; 15. dan t. m. se bo tedaj začela vožnja po tej žeieznici, ki bo iz Dunaja pe-Ijala v Benedke in Milan. — Nekoliko mladih ljudi se je iz Gorice podalo Garibaldi-tu v pripomoć. Ogersko. Iz Pesta. Mestna županija je v svojem po8lednjem zboru sklemla, tudi od nižjih gosposk sprejemati le take pisma, ki so pisane v ogerskem jeziku, — z go-sposkami enake verste si dopisovati le v ogerskem jeziku, — s ptujimi go^poskami pa v tistem jeziku, v kterem se bo nji pisalo. , Laško. fcNeapolitanskega. Neapolitansko deželo je brez vsegi boja dobil Garibaldi; ne ena puška ni počila; Gaibaldi je přišel sam z nekimi oiicirji; voz ga >e že pričaktval, v kterem se je peljal po mestu. Vsi časniki pripovelujejo, da kaj tacega se menda še ui nikoli doživelo; celo mesto je bilo na nogah in veselje tako, kakor da bi bilo ljudstvo obnorelo. Ko je přišel Garibaldi do velike cerkre St. Januara, se je podal v cerkev Bogu se zahvaliti zi toliko srečo italijanskega naroda. — Prejšui dan popoldnf je zapustil kralj Neapolj. V serce ga je moglo za-boleti, ko je ukazal svojim ladijam, naj ga prepeljejo v Ga et*), in se te niso i z mes ta ganile; mogel je odri- h A. vred v Gaeto, kjer je nek se, ćeravno se je ze govorilo da je na Španjsko pobegnil. Kaj takega, da bi svojega in cela rodovina nje- poslanec grof Mi nervi kterem pravi, da ne st pismo mske vlade v Turin i tega, kar sardinska vlada ter^ kralja zapustilo vse: ljudstvo, armada (namrec: razpustiti ptujce iz papeževe armade) gova se ne bere nikjer v celi zgodovini. Patrie" piše Francozko I _ VS V u , DV »IV WWIW « • "j ^ - » O------------11------ I---- iz Pariza, da neapolitanska armada se bo osnovala na 15.000 mož; ko bo vredjena, bo Garibaldi zacel vojsko za Marsilja 10. sept. Danes je pris cesar Napoleon s cesarico v naše mesto sprejeli smo zedinjenje cele Italije, čeravno pismo (memorandum) vili slovesno kosilo sardinské vlade zagotovlja, da bode B e n e š k o „za zdaj še pri miru ostalo. To je velik razloček med Sardinci in med Garibalditom: ta nič ne taji in vse svoje namene od-kritoserčno pové, uni pa so skrivači. Najnovejši telegram razglas Garibaldovi do ueapolita uske kakor se takému slavnému cesarju spodobi ter mu napm Tù je cesar besedo poprijel in rek41 njegova pererg vlaêa blagor francozkega naroda je zmiraj da „ s kerb ; mermranja ptujega ne porajta; tù v Marsilj duh (genij) francozki, kiv roci derží oljko mirú bedru pa cuka mu meč." y n;a naznanja arma de, v kterem pravi: Angležko 1 Lond 13 sept » Italija y ostanjke svojih spou z casnik „Morning Post" pravi, da tista novíca z nogami teptaje, nam kaže slavno pot proti severju!" Iz Řimskega. Vojska se je začela v papeževih deželah. General Fanti je po hudem boji 14. t. m. vzel Per uži o; papeževa armada se je vmaknila v terdnjavo, ki se je pa zvečer udala; 1600 papeževih vojakov z generalom Šmidom so vjeli. Lamoriciere je vso svojo armado postavil pred Ja kin (Ankono) iu S po leto iu tù pričakuje yy z vez a angležke Palmerstonow , po kteri s*e y P f r anc osk avstrijanske, pruske in ruske vlade zo- svetu napoveduje, je V • t p Kar se ni, pa zna biti, ako bi cesarja Napoleona utegnilo mikati y komu na pomoč iti v prekucijni vojski pa svojo roko stegniti po kaki ptuji deželi Cernogora. Novi knez cesarju N a p o 1 je v lastnoročnem pismai poklonil kot izvoljeni knez černo y Garibaldi-ta. Na douiače (laške) vojake se ne more zaua sati; tega se je Lamoriciere že žalostno prepričal te dni ko je zasledil grozno zakletbo domaćih oiicirjev iu sicer tako, da je polkovnika grofa F. ustreliti dal, mnogo ofi cirjev pa na galejo poslal, gorski. Cesar mu je v odgovoru srečo vošil in 250.000 frankov daroval, češ, da je Cernogora revna dežela in knez brez premoženja; al priporočil mu je, naj oštro čuje nad tem da Cerno ki so se udeiežili zarote. Gledé na te prekucije o rimskih deželah se nam treba zdi komisija proti Turcii določila cislajo mejo, ki jo je evropejska mejna Turcija I Sirije. Ko je perva armada francozka uieue ua le preKucije u rimomu u^uu« ^ ^ui, -— ■— —----j ' ~ «««***«* ^«uvu^iw te dežele enmalo boli na drobno popisati, da bravci vejo, prišla v Sirijo, so v Homs-u začeli turčini razsajati in ^ « • v • mm m m t « v * kaj je Romanja, kaj Umbria itd. Pred laško vojsko je ob- kricaje: „izdani smo! ajd po orozje!" letati po ulicah segaia papeževa deržava 4 dežele (ki jim lega čije pra- komandant Ahmed Paša jih je kmali ukrotil y al Iz B vijo) in'pa okolico rimsko. Perva dezela z okrajnami Bolonja, Ferara, Forli in Ravena, se imenuje Ro manja, oropaii in potem požg V Gazk so turki kristjanom 11 vasa cede jim vzeli, 3 cerkve raz ki jo je Sardinija že pred papežů vzela in s svojimi deze lami združila. Druga djali in hleve iz njih naredili \ legacija obsega okrajne: Orbino, Pe- Askoli iu y saro, Macerata, Loreto, Ankona (Jakin), Fermo Kamerino ; te papeževe dežele, ktere so na kraji ali meji rimske deržave proti neapolitanski deržavi, se imeuujejo Xn d. Ž Pogovori vrednistva. Gosp. J Lack, v P glana 2 gold, z 10 kr pervo poletje 1861 zapisana v Gorici: Narocena povestnica je bila Odveć po- ^^^Gogf},. davnej odtoil Marke (Okrajne). Tretja legacija obsega dezele: Spo- poslana; prosimo, da poprašate na pošti ali pod svojim napisom ali i leto. Perugia (Perudžia) in Rieti; perviina dvema deželama legacija zapopada dežele: y pod napisom svojega tovarša. Gosp. M. S. v Boro vijah De- se pravi Umbria. C e t e r t a Velletri, Frosinan in Benevent. Beuevent je papeževa dežela v neapolitanskem kraljestvu (taki v tuji deželi ležeći in od nje obdani deželi se pravi „enklave"J. Okolica rimska (Komarka), ki ima posebuo gospodarstvo, daj je prišlo 6 delov sv. pisma v slovenskem jezika na dan. ki dobij v si. ljubljanski škofii za 8 gold. 69 kr a57 dn se en zve- ek pride, in celo sv. pismo v domaćem jeziku bo potem gotovo zapo pada mesto Rim in dežele : Viterbo, Orvieto in Civita Vechia. To je tako imenovana „dedna dežela po sv. Petru" v ožjem pomenu, ktero je večidel mejna grofinja Matilda leta 1077 sv. Očetu darovala in ktero varuje francozka ar- Kursi na Dunaji 18. septembra I860, novem denarji Deržavni zajemi ali posojila.l Druge obligacije z lotrijami. mada pod generalom Goyon-om. Do lanskega leta y to je, 5 o '4 obligacije od leta 1859 novem dnar. po 100 g. g Kreditni po g. 100 59.7514 y2 % Teržaški lozi po 100 posojilo od 1.1854 „ 74.80|50/0 Donavsko-parabrod- g. 106 „ 108 pred laško vojsko, je merila papeževa deržava 748 kvadratnih milj in je štela 3 milijone in 125.000 prebivavcov; lani se je spuntala Romanja z 175 kvad. milijami in 1 milijonom in 15.000 prebivavci zoper papeževo vlado in se zedinila s Sardinijo. Ravno sedaj sega Sardinija po Markah o metahke 4 37, 0 3 '/, °/< 1% V r> yy yy yy yy rt yy yy yy yy 63.201 ski po g. 100 38 33 13 in Umbrii, ki merijo 424 kvad. mílj in štejejo 1 mil. in Obligacije zemlíšn. odkupa 635.000. Ker je punt v vseh teh deželah in ker clo nobena vlada s svojo armado ne pomaga papežů, ne bo mogel or p doluj« ogerske 100 gold.) avstrijanske g 5° 0 horvaške in slavonske 5% krajnske, štajarske, koroške, istrijanske 89. 66. 64. 501 Knez Esterhazy. po g. 40 50|Knez Salmovi po g. 40 Knez Palfyovi po g. 40 Knez Claryovi po g. 40 Knez St. Genoisovi po g. 40 KnezWindischgrâz.po g.20 Grof Waldsteinovi po g. 20 Grof Keglevičevi po g. 10 . . po g. 40 yy v yy yy yy m yy v Budimski 94. 81. 37. 38. 36. 36. 23. 25.#íí 13.7si 37 M( « 1 -i 4 88 Cesarske krone Cesarski cekini Denarj neral Lamoriciere nic opraviti zoper GaribaHitovo moć, ktero se povsod podpira papeževo ljudstvo sanu. Le Rim iu okolico rimsko z 149 milijami in 475.000 prebi- vavci varuje francozka armada zoper dvojm silo; uamreč Deržavni zajemi z lotrijami papoleondori(20frankov)„ 10 S • » 18.2© 6.3S* zoper domaći punt in zoper napad sardinské in Garibaldi- tove armade. — Iz Sard i ns kega 15. sept. Francozka vlada je Zajem od leta 1860 yy v yy 1860petink svojega poročnika Talleyrand-a iz Tur in a poklicala Po yy yy r> r> 1839 . . . „ „ „ „ 1839petink. „ 4 °/0 narodni od leta 1854 „ 88.251 Souvraindori 89 120 118 Ruski imperiali . , Pruski Fridrikdori Angleški souvraindori ocnika nazaj poklicati je sicer znamenje, da se je vlada z Dohodkine oblig, iz Komo yy 87.501 Louisdori (nemški) 15 50|Srebro (azijo) . . v yy yy yy yy v yy 18.4C« 10.8? 11.15 13.35 10.85 33.3« vlado zderla al t ne pomeni to kaj takega; včs svet pravi y da je to le razpor na videz. Danes j^ prinesel Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: Jožef BlaZDÍk. 5 1 i »