MAMVIll/MJ
http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
tednik
1048
7 896 1 2''4 406 7 111
ČETRTEK, 3.APRIL 2014 / ŠTEVILKA 1048, LETO XX/ POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA/ CENA: 1,20 EUR
simobil
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040 410 743	t ; »	PRODAJALEC
Salon za nego telesa VENU
Smrekarjeva 12 05/ 64166 65
Trg Etbina Kristana 2
Brezplačni telefon 08018 33 sifra@siol.net
“"N* Sro&ftrKcit®
Od kod vam pravica, da nam grozite
Spoštovani tisti, ki ste na oblasti, tisti, ki to oblast izvajate in tisti, ki ji pišete zakone. Očitno ste pozabili v čigavi službi ste. Z vašimi grožnjami ne morete prikriti dejstva, da ste nesposobni in ne morete vaše krivde za sedanje stanje države prevaliti na nas, navadne državljane. Te pravice vam nikoli nismo dali.
o O ■ Tako pač je
-Že trideset let ista vprašanja, (ViiVŽ^kaj ste dobljeno skoraj zgubili, —-''zakaj ste v Ormož vsi zamudili, zakaj se borite, če škrlic več ni je res da vas Izola pokonci drži. Nevarna ta droga, lokalpatriot, enkrat jo vzameš pa si marod in delaš kar ne bi delal nihče:, o glavo nastavljaš za sendvič in pivo, £ vmes pa na delo in včasih na njivo, s Potem pa na trening in spat, ker bo treba na tekmi znova garat. Ista vprašanja, pa odgovora ni: Greš na igrišče in se zgodi.
Ko vidiš tribune ni več umika, naenkrat je Izola strašno velika.
S tribun zadoni da te zazebe: “Izola, raje imamo tebe kot sebe”.
(Mef) Zaupali smo vam takrat, ko smo bili res že siti stagniranja stare države in prepojeni z občutkom, da so za vse naše težave krivi tisti v Beogradu in “lenuhi z juga”. Zato smo se osamosvojili. Ne zaradi nekakšne želje po kapitalizmu ali združitvi v Evropo ampak zato, ker smo najbolj pridni, najbolj pošteni, najbolj redoljubni, skratka idealni za to, da si naredimo mali raj na zemlji. Danes se zavedamo, da smo bili slepi, gluhi in zavedeni in da smo iz dežja stopili pod kap.
Pravite, da je demokracija tisto, kar človek potrebuje. Morda res.vendar ne potrebujemo take kot nam jo vsiljujete tega slabega četrt stoletja. Že res, da imamo politične stranke in večstrankarske volitve, ampak oblasti imamo še manj, kot smo jo imeli nekoč. Vpliv ljudi na odločanje je bil vseskozi zgolj de-klerativen. Ali smo kaj odločali o Teš 6, o dokapitalizaciji bank, o najemanju novih in novih posojil, o dvigu DDV, o razsulu zdravstva, o vedno dražji šoli in o davku na nepremičnine?
Ne, prepustili ste nam odločanje o pokrajinah, o delovnem času trgovin, o umetni oploditvi itd. pa še teh odločitev niste spoštovali. In zdaj, ko vam je padel zakon, ki so ga očitno napisali lobisti in vaši lastni interesi, nam grozite s še hujšimi ukrepi, kot da smo mi krivi, če ste navadni nevedneži in pokvarjenci.
Mi vemo kaj bi moral storiti nepremičninski zakon. Moral bi obdavčiti vas in vaše prijatelje, ki imate vsega preveč. Pa vam to ni šlo od rok. Raje ste se spravili na nas. S kakšno pravico?
Velikonočni prazniki so pred vrati in prvi turisti že občudujejo naša gradbišča.
[nm| BANKA KOPER
Tednik MANDRAC OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600- 700
mali oglasi in naročnine: tel 040 211434
Izjava tega tedna
Razočaran sem nad kadrovsko politiko v naši občini. Poznam kadrovanje v Novi Gorici in kaj takega se pri njih nikoli ne bi moglo zgoditi.
Davorin Adler v razpravi o novem direktorju Doma upokojencev.
Rastlinjaki, poljske hišice, lope...
Sinoči so se na prvi skupni seji zbrali člani Komisije za razvoj podeželja, Odbora za okolje in prostor in Komisije za kmetijstvo in ribištvo in skupaj pregledali zadnjo verzijo sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje občine Izola, Ta dokument ki določa, kaj bo moč graditi na izolskem podežeju.
Zadnja verzija dopolnjenega osnutka, ki bo razgrnjena in javno obravnavana, je bila v grobem usklajena z vsemi nosilci urejanja prostora. Med bistvene spremembe, glede na prvotno verzijo štejemo: poseben režim za postavitev objektov v planskih celotah 8 in 9, zmanjšuje se tudi vpliv občine, saj v PUP-u ni več potrebnega soglasja Komisije, kmetijske svetovalne službe in lokalne skupnosti, ter pogoja, da mora biti investitor vpisan v register kmetijskih proizvajalcev. Občina si bo prizadevala, da bi, zaradi nadzora k postavitvi objektov, poskušali zagotoviti vsaj soglasje za postavitev objektov, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja. Spremenjena je tudi tabela, ki določa velikost objektov glede na velikost parcele, saj se za večje obdelovalne površine velikost objektov še nekoliko poveča.
Naj seve
Osnutek odloka pravi, da je na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč dovoljena gradnja oziroma postavitev samo pomožnih objektov za kmetijsko in gozdno dejavnost. Za gradnjo oziroma postavitev pomožnega objekta pa mora investitor izkazati pravico graditi.
Na območju obdelanih kmetijskih zemljišč se lahko gradijo/postavijo naslednji pomožni objekti:
(1)	vodni zadrževalniki za potrebe namakanja;
(2)	objekti za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
(3)	rastlinjaki, poljske poti, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade, opore za mreže proti toči in proti ptičem; zaščitna mreža, lovska preža, premični čebelnjak do 15 m2;
(4)	poljska hišica: večnamenski prostor, zaprt za shranjevanje orodja, pridelka in manjših obdelovalnih strojev;
(5)	objekti za drobnico in male živali (do 10 m2);
(6)	lopa:	namenjena spravilu
kmetijske mehanizacije (oz. samo nadstrešek, namenjen shranjevanju orodja in mehanizacije, lahko v celoti ali iz ene strani zamrežen; največ s streh strani zaprt), namenjena tudi zbiranju vode;
(7)	kamniti oporni in podporni zidovi do višine 1,5 m, ki so potrebni za ohranjanje konfiguracije terena (pri obnovi obstoječega kamnitega zidu je dovoljena obnova do njegove sedanje višine);
(8)	s škrlami tlakovane površine pred poljskimi hišicami ali lopami (do 10 m2);
(9)	poljski WC (do 2 m2);
(10)	komunalni priključki;
(11)	rezervoarji za vodo.
Maksimalna velikost poljskih hišic in lop
Velikost hišic in lop je, seveda, odvisna od velikosti zemljišča, ki ga najemnik obdeluje.
Vsak samo eno
Na obdelovalnih površinah, ki se nahajajo na območju Občine Izole, lahko posamezna oseba (fizična ali pravna), ne glede na to s kolikšnim številom kmetijskih zemljišč razpolaga in na oddaljenost med temi zemljišči, lahko postavi samo po eno poljsko hišico, po eno lopo, po en objekt za drobnico in male živali in po en poljski WC.
Niti za prenočitev Objektov na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih se ne sme uporabljati v nasprotju z namenom, zaradi katerega so bili postavljeni. Začasno ali stalno bivanje v objektih na kmetijskih in gozdnih zemljiščih je prepovedano. Za bivanje se šteje tudi vsakršno uporabljanje objekta za prenočevanje.
Nič več ropotije
Odlok prepoveduje postavitev šotorov, bivalnih prikolic in bivalnih kontejnerjev, skladiščenje plovil, odlaganje viškov materialov z gradbišč ali agrooperacij. Prepovedano je postavljati kozolce, brunarice, skednje, zidanice, hleve, vinske kleti, parkirišča za avtomobile in vodna plovila, celo sončne elektrarne, zidane rezervoarje in objekte, ki so v celoti vkopani.
zemljišče v m2	velikost objekta v m2		
	poljska hišica	lopa	skupaj
do 300	do 4	Z	do 4
od 301 do 500	do 9	/	do 9
od 501 do 1000	do 20	Z	do 20
od 1001 do 2.500	do 20	do 20	do 40
nad 2.501 do 10.000	do 30	do 30	do 70
nad 10.000	do 50	do 30	do 80
Vse površine so bruto tloris.
Prepovedano je tudi postavljati objekte črno-rjave ali rdeče rjave barve, izvesti velike in izstopajoče napušče, postavljati vidne transportne kovinske kontejnerjem jumbo plakate.
Videz pomožnih objektov
Objekti morajo biti podolgovate, pravokotne tlorisne oblike, pritlični (P) ali kletni (K), pri čemer morajo biti kletni objekti vkopani v celoti ali v primeru strmega terena s treh strani. Višinski gabariti poljskih hišic in objektov za drobnico ne smejo presegati 2,5 m od najnižje kote terena ob objektu do kote venca objekta, višina lop ne sme presegati 4 m od najnižje kote terena ob objektu do kote slemena objekta. Med ostalimi določili je tudi, da morajo biti objekti zidani iz lokalnega kamna - peščenjaka ali belega kamna (v videzu suhozida) oziroma so s tem kamnom le obloženi, lahko pa so tudi montažni - leseni ali kovinski, izvedeni v zelenih, rjavih ali sivih pastelnih barvah, ki se skladajo z okolico. Objekti imajo lahko pergolo do 10 m2 površine, okolica objektov naj se ozeleni z avtohtono vegetacijo, ni pa dovoljeno nameščanje klimatskih naprav. Objekte, ki so bili na podlagi veljavnega gradbenega dovoljenja zgrajeni pred pričetkom veljavnosti spremembe tega odloka, vendar niso bili zgrajeni skladno z gradbenim dovoljenjem, ter objekte brez dovoljenj za gradnjo je možno legalizirati in sanirati v obdobju dveh let od pričetka veljave te spremembe Odloka.
Še bo trajalo
Da ne bo pomote: Gre šele za nekakšno delovno gradivo, ki naj bi pripeljalo do spremembe sedaj veljavnega Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za izolsko podeželje. Ta verzija je bila v grobem usklajena z vsemi nosilci urejanja prostora. Po javni razgrnitvi bo treba sprejemati stališča do pripomb in nato spet iskati mnenja soglaso-dajalcev, tako da bo odlok zrel za sprejemanje morda enkrat jeseni.
ur
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, faz. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
- hišniška popravila in storitve
Manjša in večja popravila na vašem domu Željko Jugovič s.p.
Tel: 041 90 90 20 vsak dan od 9-19h
Mesto starejših
Upokojenci so prehiteli mlade
Projekt gradnje varovanih stanovanj in centra dnevnih aktivnosti za starejše občane je v teku. Gradnja se bo predvideno začela ob koncu letošnjega leta, zaključena pa bo leta 2016. V sklopu varovanih stanovanj bo zgrajen tudi Center za dnevne aktivnosti starejših občanov, medtem ko mladi na svoj center čakajo že nekaj desetletji.
WDte;Mto383EEi!^0ntiijIE^
Župan Igor Kolenc je na četrtkovi 25. redni seji občinskega sveta Občine Izola občinskim svetnikom predstavil uresničevanje Dogovora o izgradnji oskrbovanih stanovanj in Dnevnega centra za starejše v Izoli. Svetniki so se na seji seznanili tudi s Pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice in Pogodbo o najemu prostora Centra dnevnih aktivnosti.
Investitor Centra starejših občanov v Izoli, kot je zdaj uradno ime projektu, bo Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ocenjena vrednost investicije znaša 7 milijonov evrov, od tega pa gradnja Centra za dnevne aktivnosti, sicer neopremljenega, znaša 768.000 evrov. Nepremičninski sklad bo plačal komunalni prispevek. Občina pa bo za izgradnjo projekta ustanovila neodplačno stavbno pravico v korist Sklada. Projekt predvideva 60 varovanih stanovanj, za najem katerih pa naj bi imeli prednost občani Izole.
V projektu je predvidena tudi gradnja Centra dnevnih aktivnosti, ki pa ni “podarjen”. Najemnina za Centra, velikosti 420 kvadratnih metrov, bo namreč okoli 2400 eur mesečno, v kar pa niso všteti stroški. Najemnino bodo predvidoma zagotavljala društva, ki so tudi dala pobudo za gradnjo Centra, torej Andragoško društvo Morje, društva upokojencev, društvo invalidov in društvo borcev za vrednote NOB, po besedah Mirana Žlogarja z urada za družbene dejavnosti, ki je projekt na občinski seji predstavil, pa bi lahko del potrebnih sredstev zagotavljali iz evropske in državne blagajne, predvsem iz naslova Resolucije socialnega varstva RS.
Ob tem pa bo treba zagotoviti tudi sredstva za dejavnosti Centra. Društva so za gradnjo Centra sicer apelirala z argumentom, da dejavni in zadovoljni ljudje, tako starejši, kot mladi, živijo kvalitetnejše življenje in so prav zato tudi neprimerno bolj zdravi.
Kdaj bo center zgrajen?
Dela na izgradnji projekta Centra starejših občanov Izola se bodo začela predvidoma decembra meseca letos, primopredaja pa je predvidena junija 2016.
Kot je povedal Žlogar, so ciljna skupina za projekt starejši občani Izole, kjer je trenutno 4300 upokojencev, od katerih jih je 2681 starejših od 65 let. “Naš namen je, da bi z dodatnimi programi vplivali na kvaliteto življenja in preživljanje prostega časa ciljne populacije, izognili pa bi se tudi dodatnim stroškom, ki jih imamo z vsakim občanom, ko ta ne more več samostojno zadovoljevati svojih potreb, in mora v eno od oblik institucionalnega varstva, pri čemer Občina sorazmerno prispeva sredstva neposredno iz proračuna. ”
Žlogar je ob koncu predstavitve tudi omenil, da bi se lahko Center starejših občanov bolje povezal z ostalimi predeli Izole predvsem z vspostavitvijo oblike javnega prevoza, saj sta v neposredni bližini dve avtobusni postaji.
S soglasjem se torej lahko načrtovanje Centra nadaljuje. Kot je znano, je bilo največ pomislekov glede umestitve Centra, tako zaradi odročnosti od središča mesta, kot tudi zato, ker bo zgrajen na območju peščenega parkirišča, kjer trenutno veliko stanovalcev Livad rešuje že zgodovinski problem s parkiranjem v tem delu mesta.
Ravno okoli parkiranja je bilo tudi na tokratni seji največ pripomb, a po besedah župana, se že delajo nova parkirna mesta med novonastajajočim roko-
metnim igršičem in osnovno šolo, kjer naj bi iz sedanjih 12 prišli na 40 parkirnih mest. Ob tem pa načrtujejo še 40 parkirnih mest ob Južni cesti, sedanja cesta A, tista, ki se vozi mimo študentskega kampusa, pa bo opremljena z bočnimi parkirišči. Skupno se je občinska uprava zavezala za 100 novih parkirnih mest.
Da pomisleki okoli umestitve Centra vendarle ostajajo pa pove tudi rezultat glasovanja, kjer je od navzočih 21 svetnikov le 12 s pritiskom na gumb projekt tudi podprlo, eden je bil proti, osem pa jih ni glasovalo.	am
Postajamo enoinpol jezični
Na četrtkovi občinski seji je svetnica IJN Manca Vadnjal Stojanovič odprla zanimivo, a zaskrbljujočo razpravo o znanju Italijanščine med mladimi v našem območju. Kot je sama povedala, je opazila, tako pri svojem otroku, kot pri nekaterih drugih, da je znanje italijanščine pri otrocih v osnovni šoli zelo slabo. “Morda to ni opazno pri otrocih, kjer doma govorijo tako italijansko, kot slovensko, a pri pretežno slovensko govorečih družinah je italijanščina katastrofalna. "
Vadnjal Stojanovičeva je dodala, da je situacija podobna tudi v sosednjih občinah, kjer pravijo, da je težava predvsem pri aktivnem govorjenju Italijanščine.
Svoje je dodal tudi predstavnik manjšine Silvano San, ki je omenil, da so se na Odboru za kulturne dejavnosti, kjer je prav tako prišlo do podobne razprave, dogovorili za srečanje z ravnateljicami osnovnih šol in s profesoricami tako sloveščine, kot italijanščine, da bi ugotovili, v čem je težava. “Največ težav imajo ti učenci ob zaključku šolanja in iskanju zaposlitve, in če bi hoteli zagotoviti, da na določenih delovnih mestih uslužbenci dobro obvladajo tako italijanščino, kot sloveščino, je pomembno, da zagotovimo učenje italijanskega jezika na potrebno visokem nivoju. Paziti moramo, da v prihodnosti ne bi ukinili, kot potrebeno dokazilo o znanju italijanščine, zaključeno osnovno in srednjo šolo na dvojezičnem območju. ”
Romina Kralj, svetnica SD, je potrdila, da je na žalost drugi jezik našega območja otrokom bolj neznan, kot pa znan, “ampak dejstvo je, da bomo morali sami kaj narediti, če si želimo spremembe. Pomoči iz Ljubljane ni za pričakovati. ”
Lenčka Prelovšek, ravnateljica OŠ Vojke Šmuc pa je povedala, da je do problema prišlo tudi zato, ker so morali spremeniti način poučevanja Italijanščine, ker veliko otrok jezika preprosto ne zna. “Nekoč so otroci že prišli v šolo z določenim znanjem italijanščine, medtem ko jih moramo danes učiti jezika in to je ta sprememba. Po drugi strani pa je angleščina prodrla zaradi načina življenja, predvsem računalnikov. ” Prelovškova je še povedala, da sicer dvigujejo stopnjo znanja italijanščine, v kasnejših razredih pa se jezika učijo tudi diferencirano. am
Občina
Dvakrat podpisana poravnava
Po triletnem mučnem dogovarjanju in usklajevanju pravnikov ter njihovih delodajalcev se je na prejšnji seji občinskega sveta končala mediacija med občino Izola in Marinvestom, ki upravlja izolsko turistično marino.
Iz županovega kabineta so nas včeraj obvestili, da bosta mag. Igor Kolenc, župan Občine Izola, in Enrico Galassi, direktor družbe Marinvest d.o.o., v petek podpisala poravnavo glede marine v Izoli, ki jo je potrdil Občinski svet Občine Izola na seji 13. marca. Podpis poravnave bo v petek, 4. aprila 2014, ob 11. uri v sejni sobi Občine Izola na Sončnem nabrežju 8 (prvo nadstropje).
Zanimivo, kajti, kolikor nam je znano, sta ista akterja to isto me-diacijo podpisala že v sredo na koprskem sodišču, saj jih je prav sodišče napotilo na tovrstno reševanje številnih medsebojnih sporov. S sodno poravnavo se bodo vsi ti sodni postopki zaključili. Naj spomnimo. Dogovorili so se, da bo Marinvest za dvajsetletno uporabo izolskih zemljišč plačal občini 1.108 tisoč evrov uporabnine za vsa pretekla leta. ur
Lesen mostiček bi bil dovolj
Tako-le je napisal naš najstarejši sodelavec, fotograf in zdaj še fotoreporter, osemdesetletnik, Silvan Komapare.
Veliko Izolanom je občina že omogočila, da se po delu rekreirajo, gradimo igrišča, rekreacijski park, otroška igrišča, različne poti, vendar pa so v Izoli tudi ljudje, ki se ne morejo več tako intenzivno rekreirati. In njim bi prav prišla preprosta, lahka konstrukcija, ki bi pomagala pri prehodu Ricorva in omogočila lažji dohod do Mercatorja, pošte in magari tudi do kakšnega bifeja ali restavracije. Vse te strme stopnice, ki jih je treba zdaj premagati, da prečkaš potok, so za starejše zelo naporne in tako tudi zame, ki moram pri hoji že uporabljati palico. Čeprav je bila pot do tam, zaradi bolečin, že mali podvig, sem le vzel fotografski aparat in se potrudil pokazati, kaj bi, ob vseh rekreacijskih objektih Izola tudi potrebovala. Verjemite, množičnost uporabe je gotovo večja kot si morda odgovorni mislijo.	suvan Kompare
Projektantom krožišča v premislek
Pred približno štirinajstimi dnevi sem vodjo gradbišča krožišča pri OŠ Vojke Šmuc opozoril na par nepravilnosti pri izvedbi, ko sem se vrnil z dopusta enostavno nisem mogel verjeti, kaj so naredili iz tega krožišča. Nisem tečnaril, ko gradbišče ni bilo ograjeno, ni bilo urejene peš poti, ni bilo gradbiščne table, niso bile pravilno postavljene zapore, niti glede obrabnega sloja asfalta in izvedbe ne bom kritiziral, a ko gre za varnost ljudi, posebej tisti, ki smo od stroke, ne smemo molčati. Zgolj v informacijo in premislek zato posredujem moja opažanja in pripombe :
1.	Površina namenjena pešcem naj bi bila fizično ločena od povoznih površin z robnikom. Izvedba v višinski razliki samo c ca 3cm znotraj krožišča ni ravno varna za pešce, saj, ko bo gneča v krožišču bodo vozniki vozili tudi po pločniku!!!
2.	Izvozni radiji iz krožišča in zožanje ceste proti Kopru ne omogočajo nemotene vožnje večjim vozilom (avtobus, preklopnik, polpreklopnik,..), saj morajo sekati krožišče - zapeljati na tlakovano površino krožišča ali pri izvozu s krožišča s previsnim delom vozila posegati na površino nasprotnega vključevalnega pasu v krožišče ali še huje posegati na površino pešcev, ki ni fizično ločena.
3.	Priključek z dvorišča Prešernova 11- radij ne omogoča pravilnega desnega vključevanja na glavno cesto, polje preglednosti pri izvozu zastirajo na levi strani nameščeni zabojniki za smeti kot tudi živa meja, slab pregled ima tako tisti, ki se vključuje na glavno cesto kot tudi voznik, ki pelje po glavni cesti proti centru. Res je v krožišču hitrost omejena na 30 km/ha v praksi...
4.	Dovoz na parkirišče pred šolo bo zelo motil promet v krožišču. Tik
ob uvozu je prehod za pešce, dvosmerna kolesarska pot in parkirišča. Manevriranje vozil ob parkiranju bo zaprlo dovoz (čeprav je prostora za vsaj tri vozila na dovozu) ter hkrati zaustavilo promet v krožišču ob največjem prometu zjutraj... Prej se vozila niso ustavljala če ni bilo prostora (na BUS parkirišču), oziroma se je ustavil promet le v smeri proti Jagodju torej v nasprotni smeri povečanega prometa ...
Verjamem da ste se projektanti trudili po najboljših močeh, izvajalci dobesedno čarali med inštalacijami, a se bojim, da je bilo prejšnje na pol montažno krožišče boljše tako iz vidika varnosti za pešce (razen omejevalca hitrosti in utripalk) kot tudi prevoznosti. Ne kritiziram niti ne grajam, zgolj v premislek.
Eno so določila pravilnikov, praksa, drugo pa je realnost, ko je vključen še psihološki faktor. Dokler bo pokala samo pločevina ni panike bodo vsaj kleparji služili, a bojim se za ljudi.
ČE NI FIZIČNE OVIRE MED CESTIŠČEM IN PLOČNIKOM (ja, bolj se ljudje bojijo za gumo na avtu in platišče kot za življenja) POTEM BODO VSI VOZILI KJER JIM BO PASALO. OSEBNA VOZILA PO PLOČNIKU, KO BO ZABASANO KROŽIŠČE, KOLESARJI IN MOTORISTI NE BODO UPOŠTEVALI PREHODA SAJ NI ROBNIKOV... ŠE KAKŠNA MAMICA Z VOZIČKOM IN TELEFONOM V ROKI BO DIAGONALNO PREČKALA KROŽIŠČE... Premislite kaj je več vredno preden odprete krožišče za promet.
Andrej Logar
Hitro pa tudi malo po domače
Izola je te dni eno samo gradbišče, kar niti ne preseneča, saj je vendar volilno leto in smo takega hitenja zadnje leto mandata že dolgo vajeni. Poleg Sončnega nabrežja, ki je največje gradbišče, urejamo tudi nova krožišča, parkirišča, rekreacijski park in obnavljamo nekatere stavbe v starem mestu. Dela se hitro a tudi malo po domače.
Gradbinci, v primeru Sončnega nabrežja gre za gradbeno podjetje Grafist, hitijo, saj jim nad glavo visi demoklejev meč v obliki pe-nalov, če dela ne bodo zaključena pred Velikonočnimi prazniki. Priznati je treba, da so bili hitri in niti preveč moteči, saj večjih prometnih zastojev, vsaj doslej, ni bilo. Nekoliko so potarnali trgovci z območja ob občinski stavbi, saj so bili nekaj dni res odrezani od sveta in celo Loto je zabeležil precejšen padec obiska. Gostinci so se dobro držali, še bolje pa njihovi gostje, ki se niso prav veliko sekirali zaradi hrupa in prahu, ki se je dvigal z gradbišča, neposredno ob terasah na Sončnem nabrežju.
Vožnja pod kopači Sončni pomladni vikend je spet pripeljal v Izolo veliko gostov, ki so dobro zasedli gostilniške terase, seveda pa so lepo vreme izkoristili tudi gradbinci, to pa je povzročilo nekaj slabe volje med vozniki, ki so potrpežljivo čakali pred semaforjem, ki pa je kmalu postal odveč.
■g
'■aJm
• ■
TE
Z
Na cesti so namreč delali veliki kopači, ki se niso mogli ozirati na avtomobile, ki so prihajali s te ali one strani in tako je začelo veljati pravilo, da ima prednost tisti, ki si jo vzame ali je večji in močnejši. Tako je največkrat zmagal prav velik kopač, ki je nad strehami mimo-vozečih avtomobilov prenašal kupe zemlje in kamenja.
Ob najhujši gneči je bilo kar nekaj slabe volje, ki so jo, k sreči, mirili delavci in vozniki. Nedvomno bi zastavice bistveno bolje urejale promet kot je to počel semafor, ki ga na koncu ni upošteval nihče več.
Čistilni servis
Biljana Pajič s.p., Ulica svobode 99. 6330 Pitan
Tel. 040 435 260
Krožišče pri osnovni šoli
Tudi gradnja krožišča pri OŠ Vojke Šmuc je potekala dokaj hitro, to pa je s seboj prineslo kar nekaj “domačnosti”, saj so si pešci utirali pot preko gradbišča, kakor so vedeli in znali. Seveda tudi tokrat dobesedno med gradbenimi stroji, kar je bilo po svoje praktično, vprašanje pa je, kaj bi se zgodilo, če bi se zgodila nesreča. Dela so namreč potekala tik ob šoli in prav zato bi moralo tam biti več reda.
Hortikultura brez Komunale
Konec tedna smo dobili v uredništvo kar nekaj jeznih pripomb tistih občanov, ki so ugotovili, da za hortikulturno ureditev krožišča pri Jadranki ne skrbi izolska Komunala, ki to odlično počne s krožiščem na Trgu republike, ampak izvajalec iz Kopra.
V zvezi z dodelitvijo del pri ozelenitvi krožišča Jadranka podjetju iz sosednje občine imamo nekaj pomislekov. V prvi vrsti smo prepričani, da ne gre za dela v takem znesku, da bi bilo treba zanje objavljati javni razpis ali pozvati zainteresirane firme, ampak bi lahko dela zaupali domači Komunali.
Že res da Občina Izola že zdaj menda dolguje Komunali okrog milijon Burov zaradi neplačanih del, toda razmišljati je treba dolgoročno. Izolska Komunala z zunanjim sodelavcem, Vladimirjem Vremcem, ki je nedvomno ena največjih avtoritet v tem delu Evrope, je odlično uredila krožišče v središču mesta in ga brez velikih stroškov tudi vzdržuje. Zato je res vprašanje, zakaj je treba za druga krožišča iskati druge izvajalce.
D.M.
vabljeni na odprtje nove trgovine s iconfeiccijo za otroiee
mini
BY MODIANA
Četrtek 10. april 2014 ob 12. uri Mercator center Koper, Dolinska la
20%
otvoritveni popust
Na dan otvoritve ob nakupu prejmete darilo in sodelujete v nagradnem žrebanju:
1.	nagrada: leseni poganjalec (kolo)
2.	nagrada: 30 x Škatla za malico
3.	nagrada: 30 x plastenka za napitke
%
•• g
jjfifl
MODIANA
Popust velja na dan otvoritve, 10. aprila 2014. Popust se obračuna pri blagajni, druge akcije in popust se med seboj izključujejo. Mercator, d. d., Dunajska 107, Ljubljana, Izvršno področje divizija Modian; www.modiana.si
—

Dom upokojencev
Zelena luč za direktorja doma upokojencev
Izolski dom upokojencev bo verjetno, po štirih razpisih, vendarle dobil direktorja. To bo Vasja Medvešček iz Solkana, ki je pred leti že opravljal to funkcijo v novogoriškem domu in zdaj čaka le še ne potrditev z ministrstva.
Na četrtkovi seji občinskega sveta so občinski svetniki podali predhodno mnenje o imenovanju direktorja Doma upokojencev Izola. Točka dnevnega reda se je začela z grožnjo župana Igorja Kolenca, ki je naznanil, da bodo tisti, ki so bili poimensko imenovani v anonimkah vezanih na (ne)imenovanje direktorja doma upokojencev, ki so prišle v medije v zadnjem času, bodo sprožili kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu, “ker to je preseglo vse meje".
Zgodba imenovanja direktorja Doma upokojencev Izola se namreč vleče že zelo dolgo. Prva izbrana kandidatka po odstopu dolgoletnega direktorja Ljuba Klanjščka, Karin Pez, je še preden je občinski svet podal predhodno mnenje od kandidature odstopila, po enem neuspelem razpisu pa je na naslednjem bila izbrana dotedanja predsednica sveta doma, Julija Bačnik. Od tega trenutka dalje pa je zgodba postajala samo še bolj zapletena. Občinski svet ni želel podati predhodnega mnenja na imenovanje Bačnikove, češ, da čaka na ministrstvo. Ministrstvo pa je čakalo na občinski svet, vmes pa je prišlo še do rošade v svetu doma. Na koncu je gordijski vozel padel v roke Kviaza, kjer pa so, tudi zaradi pisma, ki naj bi ga podpisali zaposleni in ki do kandidatke ni bilo nič kaj prizanesljivo, njeno kandidaturo zavrgli, oziroma niso podali pozitivnega mnenja.
Nekaj dni kasneje je podobno odreagiral tudi občinski svet, nato pa Bačnikove ni potrdilo niti ministrstvo. Vmes je preko anonimk bilo slišati marsikaj, predvsem pa se je govorilo o lobiranju župana in vodilne SD, da bi na mesto direktorja postavili svojega moža.
Lobiranje ali ne, to se je na koncu tudi zgodilo s sprejetjem kandidature Vasje Medveščka iz Solkana, sicer člana SD.
Kadrovanje po izolsko
Po pričakovanju je bila razprava na seji občinskega sveta vroča. Očitki opozicije so padali predvsem po burni preteklosti kandidata, ki je pred leti po aferi
s koruptivnimi podtoni že odstopil z mesta direktorja Doma upokojencev Nova Gorica, ampak nekaj pomislekov je bilo tudi na dejstvo, da kandidat ni podal primernega dokumenta o dokazilu znanja italijanščine, kot tudi dejstvo, da še en direktor izolskega zavoda prihaja od drugod.
Medvešček je namreč kot direktor Doma upokojencev Nova Gorica naročil gradnjo kompleksa v Vrtojbi, za izvajalca pa izbral podjetje, ki je bilo v njegovi lasti oziroma delni lasti. Medvešček se je na seji branil, da je kot prokurist podjetja odstopil pol leta preden je sklenil posel, ter da mu je dva meseca pred odstopom z mesta direktorja ministrstvo mandat podaljšalo. Odstopil pa je zaradi nesoglasij s svetom zavoda doma.
Okoli znanja Italijanščine pa je bilo veliko nasprotujočih mnenj o tem, kakšen dokument je za tako visok položaj potreben. Medvešček je priložil izpit, ki ga je opravil na ljudski univerzi, a za nekatere svetnike to ni bilo dovolj. Bilo pa je očitno dovolj za predstavnika manjšine Silvana Saua, ki je povedal, da je diplomo o opravljenem izpitu videl in človeku, ki je opravil izpit, verjame, “bi pa morali današnjo sejo vpisati v zgodovino, če ne zaradi drugega pa zaradi skrbi za italijanščino. Težave z italijanščino ne bo rešila skupnost italijanov, ki je majhna in niti ni politični organ. To je naloga politike, ker zakoni se pišejo v Ljubljani, a se jih na lokalni ravni pogosto ne spoštuje”, je povedal Sau
in dodal, “želim si, da bi bila tovrstna skrb za italijanščino prisotna tudi v prihodnje. ” Oziroma, kot je povedal Radivoj Nardin, svetnik SDS, “večina je tista, ki mora ščititi interes italijanske skupnosti. Lahko pa italijanska skupnost pove, da pristane na nižji nivo zaščite." O tem, da italijanščina počasi izginja iz našega območja pove že dejstvo, da izolski otroci vedno manj aktivno govorijo enega od dveh uradnih jezikov naše regije. V pomoč italijanščini pa ne gre niti dejstvo, ki ga je navedel Vlado Marič, svetnik Desus in predsednik sveta doma. Po besedah Mariča je namreč bilo pri prejšnjih razpisih za direktorja doma upokojencev znanje
italijanščine le zaželjeno, pri zadnjem razpisu pa so zahtevo spremenili tako, kot to zahteva akt o sistematizacij delovnih mest, “kjer je znanje italijanščine omenjeno le kot dodatni pogoj. Tako je napisano in tako smo povzeli iz tega akta. Drugače v razpis niti nismo mogli napisati. ”
Da pa je v aktu domačega javnega zavoda zapisano, da je znanje italijanščine le zaželjeno je že samo po sebi zastrašujoče. Na koncu je od 21 prisotnih le 10 svetnikov glasovalo za, trije so bili proti in osem je bilo vzdržanih, torej očitno si že v sami koaliciji niso bili enotni o mnenju, ki bi, v primeru, da bi vzdržani glasovali proti, bilo ponovno negativno.
Zdaj je tako na potezi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki mora direktorja potrditi, nato se bo prah, ki se je, v zadnjih mesecih dvignil okoli doma upokojencev, morda polegel.
AM
Začenja se obdobje javnih tribun
Občina Izola pričenja niz javnih tribun na temo pomembnih razvojnih vprašanj za Izolo. Prva tribuna o prihodnosti priobalnega pasu bo danes, v četrtek 3. aprila ob 18.00 uri v Manziolijevi palači.
Občina zagovarja 25-metrski javni priobalni pas. Koliko pa je realen 100-metrski pas - samo v naravnem okolju ali tudi v urbaniziranih delih? Do kod naj seže varovanje? Zakaj je pomembno, da Izola razvije priobalni pas kot prostor javnega in ne popusti poskusom zasebnega kapitala po privatizaciji dragocenih obmorskih koščkov izolske obale? S temi in podobnimi vprašanji se bomo skozi razpravo sprehodili tik ob morju od območja pod Belvederjem do Rude.
Na tribuni bodo sodelovali župan Občine Izola, mag. Igor Kolenc, strokovnjak za pomorsko pravo, dr. Marko Pavliha, in krajinska arhitektka, Darja Matjašec. Pogovor bo vodil Silvano Sau.
Občina želi z javnimi tribunami spodbuditi konstruktivna razmišljanja o Izoli v prihodnje z željo po večji javni participaciji občanov pri sprejemanju dolgoročnih odločitev. Razpravi na temo priobalnega pasu bodo sledile tribune na temo zdravstvenega turizma, samooskrbe s hrano in podobnih za Izolo pomembnih vprašanj.
Vabljeni!
Kristina Zelič
Višji svetovalec - Vodja kabineta župana
Bili so dobri, a so tudi težki časi
Tako pravi Dušan Milanič, gradbeni inženir, ki seje 1. aprila, pred tridesetimi leti odločil za samostojno, podjetniško pot in danes pravi, da tako težko, kot je gradbincem zdaj, jim ni bilo še nikoli. Na občinske javne razpise se ne prijavlja več, saj je bil v glavnem neuspešen.
Začeti bi morala pogovor z vprašanjem, kako to, da ni uspešen na javnih natečajih, toda tridesetletnica podjetja je vendarle priložnost, da se najprej ozre nazaj, ko je padla odločitev za samostojno podjetniško pot.
-	Leta 1984, ko sem se odločil, da zapustim dobro službo na Stavbeniku, kjer sem najprej delal v pro-jektivi, potem pa kot vodja gradbišč, sem se odločil zato, ker sem iskal nove izzive. Seveda je bila taka odločitev takrat nekoliko nenavadna in s strani kolegov inženirjev slabo razumljena. Zdelo se jim je neobičajno, da se nekdo, ki ima vse možnosti napredovanja v združenem delu, odloči za samostojno pot. Ta odločitev pa je praktično izglodala tako-le: poiskal sem dva kvalificirana, a neizkušena zidarja z ravno končano šolo in tri pomožne delavce, šel sem na banko po kredit in kupil en mešalec za malto, eno kotno brusilko, par lopat in rabljen kombi. Začeli smo iz nič, ampak z veliko volje. Poleg tega sem imel srečo, da sem zgodaj začel sodelovati z obrtno zadrugo Galeb, ki je potrebovala take kvalitetne izvajalce in tako smo začeli.
-	Takrat je bilo dela dovolj, danes gani.
-	Ko se ozrem 30 let nazaj lahko pritrdim, da tako težko kot je danes ni bilo nikoli. Takrat, v tistih prvih letih sem veliko sodeloval s stanovanjsko skupnostjo Koper in Izola in obnovili smo marsikatero stanovanje ali celo stavbo. Še danes, ko gremo po Ljubljanski ulici vidimo na nekaterih stavbah kamnite tablice z vgravirano letnico obnove in z imenom naše firme.
-	Nekaj objektov je takih na katere ste lahko res ponosni, saj so še danes dobro ohranjeni.
-	Bili so različni objekti, izbirati najbolj reprezentančnega pa ni lahko. Nekateri so bili finančno veliki, drugi pa s tehnične strani najbolj zahtevni. Delali smo na Ambasadi Gavioli, kjer sem se prvič srečal z arhitektom Gaviolijem, ki je imel prav posebne prijeme, saj smo mi naredili notranje stene povsem ravne, potem pa so prišli dekoraterji iz Italije, ki so te stene dekorirali s papirjem, steklom in podobnimi materijah in od našega preciznega dela ni ostalo nič.
M/mim/M 7
Poleg tega smo tam položili 1.600 m2 talne keramike pod kotom 30 stopinj skozi dve etaži in to tako, da se je ujemala smer in fuge. Tam smo tudi prvič izdelovali velike kamnite klopi, ki so jih kasneje oblekli s spužvo in blagom, tako da so postale veliki fotelji za večje število obiskovalcev. Zanimiva je bila tudi prenova Casinoja Lipica, kjer smo sodelovali s kiparjem, ki je izdeloval umetne kapnike. Pa Casino Portorož, kjer sem najprej delal kot statik, nato kot operativec in tako sem lahko preverjal samega sebe, posebej pri nekem statičnem okviru dolžine 20 metrov in višine 6 metrov, ki dobro stoji in je dokaz, da je bil imoj zračun primeren.
-	Rad imaš takšne nenavadne posege.
-	Mislim, da prav taka dela ločujejo dobrega strokovnjaka od površnega. Tam, kjer je delo zanimivo in dodana vrednost večja je tudi motivacija ljudi, seveda, večja.
-	S svojo izobrazbo in znanjem si postavil druge vrste gradbeno podjetje, kot smo jih sicer vajeni...
-	Najprej je treba upoštevati, da je zaposlovati delavce velika odgovornost. Zagotavljati jim moraš delo, redne prejemke in prispevke, ki gredo državi. Delavci, ki so bili zaposleni v naši firmi so navadno ostajali dalj časa, nekateri so se že upokojili, ali pa se bodo upokojili v kratkem. Najstarejši član te skupine je zaposlen v naši firmi več kot 20 let. Moram povedati, da so vsi ti ljudje prej delali na strokovno zahtevnih mestih in da sem tudi jaz z njihovim prihodom veliko dobil, potem pa smo skupaj rasli.
-	Menda si znan po tem, da ne postaviš najnižjih cen, da pa se držiš cene, ki jo izračunaš ob prevzemu dela.
-	Gradbeništvo je v razsulu, na sceni nas je ostalo malo, težko se dobi delo in veliko ponudb je podcenje-
Četa 1984
r
<• t« ;:
	gunSg
	HCHr
E	
■ •	
E i	
E. J	
	
;
I
nih, kar pomeni, da z nekim delom dobiš denar in na ta način svoj nezavidljiv finančni položaj samo še podaljšaš za en mesec.
-	Verjetno je bilo največ korupcije prav v gradbeništvu.
-	Korupcija verjetno obstaja, a mi se na zbiranju ponudb ne pojavljamo več, saj smo bili v preteklosti večinoma neuspešni. Enkrat zato, ker smo imeli previsoko ceno, zgodilo pa se je, da smo imeli najnižjo pa vseeno nismo bili sprejeti. Pač, vedno se da najti razlog, zakaj je neka ponudba nepopolna in delo dobi nekdo drugi, ki je bil uspešen v lobiranju.
-	Dela na obali ni, zato ga iščete drugod.
-	Zadnja leta smo delali na Štajerskem, Dolenjskem, v Ljubljani, skratka moraš se organizirati na širšem območju, čeprav je to dražje, če ne drugače zaradi visokih stroškov.
-	Bi lahko dobili delo v tujini, na-primer v Italiji?
-	Poznam gradbince, ki so odprli firme v Italiji in so zadovoljni, dosegajo boljšo ceno. Jaz pa se v to ne bom podal. Rajši bi delal v hrvaški Istri, kjer imajo zanimive tuje investitorje, vendar tega zakonodaja zaenkrat ne dopušča. Upam, da se bo to sprostilo po 1. juliju 2015, saj do takrat velja dogovor med državama, da recipročno ne dovoljujeta prehajanja izvajalcev na drugo stran meje.
-	Je res, da so mnogi objekti slabo grajeni.
-	Slaba gradnja je posledica slabega vodenja del, slabe izbire podizvajalcev in dejstva, da banke, kot novi lastniki, teh objektov ne vzdržujejo. Nedvomno je kvaliteta gradenj marsikje slaba. Za stanovanjsko sosesko Tehnika ne vem, kakšna je kvaliteta gradnje, vem pa, da podizvajalci niso dobili plačanega svojega dela.
-	Kakšna je plača gradbenega delavca danes?
-	Gradbeni delavci so v glavnem vsi na minimalni plači. Absurd je, da kvaliteten gradbeni delavec ne more biti plačan toliko kot si zasluži. Ko primerjam bruto uro našega kvalificiranega delavca, ki znaša 15 eurov s tisto, ki jo prejme serviser kirurških miz ali delavec v avtoservisu, mislim, da so vsa razmerja porušena.
-	Torej ni plača delavca največji strošek v ceni gradnje?
-	Na objektih, ki sem jih doslej izvajal in tudi danes si upam doseči ceno visokokvalitetnega objekta za
1.000	Eur po kvadratnem metru. Če to primerjamo s ceno na trgu je jasno, kje konča ta razlika. Bili so nori časi, ko so nekateri računali, da bodo prodali kvadratni meter od
3.000	eurov navzgor. Nekaterim je celo uspelo, večini pa ne.
-	Danes gradimo energetsko varčne hiše.
-	S tem imamo že dolgoletne izkuš-
nje. Za primer naj navedem rumen stanovanjski blok ob Južni cesti, tisti, ki ga stanovalci vedno enotno okrasijo za novo leto. Tam smo naredili okrog 2.000 m2 toplotno izolacijske fasade in očitno so tam dobre vibracije in se lastniki dobro počutijo. Sicer pa sem zelo naklonjen naravnim materialom, opeki, lesu in kamnu, ki imajo veliko trajnostno vrednost in energijo.	d.m.
Izolani s “pravo" postavo premagali Sviš
K©®@Eaii

flOTERUA
*SLOVENUE

{J

- iz «
m
M


3.SNL
Rezultati 15. kroga
Calcit Ka.: Zarica Kr. 1:5 (0:2) Sava Kranj: Zagorje 1:1 (0:0) Izola : Rudar Trbovlje 3:0 (3:0) TKK Tolmin :Aj.Škou 5:1 (1:1) Adria : Iv. Gorica 1:1 (0:1)
Jezero Me.: Tabor S. 1:1 (0:0) Jadran Dekani: Brda 1:0 (0:0)
Izola - Rudar Trbovlje 3:0 (3:0)
Izola, Mestni stadion, gledalcev 100
Izola: Rupnik Anže, Maršič Matija, Tadič Željko, Modrijan Žan (64’ Memič Aldin), Finkšt Niki (69’ Iriškič Peter), Peroša Matej, Tomažič Tadej, Mihailovič Nik, Perpar Oskar (81’ Perše Matic), Gavrič Davor, Maver Luka Strelci: 1:0 Finkšt Niki (17’), 2:0 Mihailovič Nik (32’), 3:0 Mihailovič Nik (40’)
Izključitve: (R) Memiševič Damir (38’)
Zmaga na prvi domači tekmi spomladanskega dela
Prva spomladanska tekma in hkrati prva prvenstvena tekma na prenovljenem igrišču v Izoli je ob idealnih vremenskih pogojih za nogomet prinesla zmago naše ekipe, ki se tako vrača na 5. mesto na lestvici.
Kljub lepemu sobotnemu popoldnevu in enoletni odsotnosti prvenstvenih tekem, ki so bile igrane v Piranu, se je v Izoli zbralo (pre)malo ljudi. V podporo naši ekipi proti Trbovljam, ki so imeli 5 točk več na lestvici, se je zbralo le dobrih 100 ljudi.
Kljub temu, so naši igralci prikazali nekaj lepih potez in po začetni premoči Trbovlja vseeno prišli do vodstva. Nova okrepitev v napadu in povratnik v Izolo Nik Mihailovič, se je dobro zagradil na sredini igrišča ter podal žogo v prostor Finkštu, ki je iz strani premagal gostujočega vratarja. Kmalu za tem je Izola še enkrat zatresla mrežo vendar gol ni veljal saj je šlo za prepovedan položaj ob lepi potezi Tomažiča, ki je z “rovešato” podal pred gol.
Nik Mihailovič je že v naslednjem napadu po slabem posredovanju vratarja Trbovelj zatresel mrežo za 2:0. Sledil je drugi rumeni in posledično rdeči karton kapetana Rudarja, nekaj minut
kasneje pa je Mihailovič po pred-ložku iz desne strani lepo sprejel žogo v kazenskem prostoru in zabil za 3:0 ter s tem dokazal, da bo še kako pomembna okrepitev Izole v drugem delu sezone. Tekma je bila tako odločena že po prvih 45min igre. V nadaljevanju ekipi nista prikazali prave želje po spremembi rezultata in tako so se naši fantje veselili zmage ob povratku na domač stadion.
Sledi gostovanje v Ajdovščini, kjer bo potrebno iztržiti nove točke v kolikor želi ekipa ostati v zgornji polovici lestvice. Tekma bo 06.04.14 ob 17:00.
EPNL
Rezultati 13. kroga
Renče : Jadran PM 0:0 (0:0)
Piama IK : II. Bistrica 2:4 (1:4) Korte Avtoplus: Košana 10:3 (2:2) Postojna : Bilje 1:1 (0:1)
Komen : Cerknica 0:1 (0:1)
FAMA Vipava: Po. Piran 1:1 (1:0)
Korte Avtoplus : Košana 10:3 (2:2)
Izola, gledalcev 20 Korte Avtoplus: Žunič Dean, Ma-likovič Niki (50’ Jerkovič Aleksander, Kleva David, Jačimovič Sebastijan (58’ Kastelic Blaž), Muminovič Elvis, Ilič Aleksandar, Stampfer Miroslav, Pucer Aleš, Baru ca Tilen, Pahor Rok, Luznar Simon (62’ Bouza Mallo Ruben) Strelci: 0:1 - Brezovnik Gašper (6’), 0:2 - Brezovnik Gašper (12’), 1:2 - Malikovič Niki (32’), 2:2 - Jačimovič Sebastijan (40’), 3:2 - Pucer Aleš (46’), 4:2 - Kleva David (51’), 5:2 - Malikovič Niki (52’), 6:2 - Baruca Tilen (54’), 7:2 - Ba-ruca Tilen (57’), 8:2 - Luznar Simon (60’), 8:3 - Škrlj Aljoša (74’), 9:3 - Pahor Rok (90’), 10:3 - Stampfer Miroslav (92’)
Točke da, vzpon na lestvici (še) ne
Istrabenz plini Izola - Sviš 22:21 (10:11)
Športna dvorana v Kraški, gledalcev 150, sodnika: Lah in Sok (oba Ormož).
Istrabenz Plini Izola: Jelovčan, Kevič, Vidic 6, Jurič 5, Smolnik 5 (3), Božič 2 (1), Čosič 4, Redič, Vukovič, Zorič-Stepančič. Trener Borut Hren.
Tudi tokrat se je izkazalo, da v skupini ni lahkih nasprotnikov in da kakovosti moštva ne gre soditi po njegovem mestu na lestvici. Zadnjeuvrščeni Sviš se je predstavil kot borbena ekipa, kar se je na parketu Kraške odrazilo v veliki izenačenosti tekmecev. Rezultat je bil namreč kar 15-krat izenačen, v šestdesetih minutah pa nobeno moštvo ni imelo izrazite prednosti. Igralci Sviša so skoraj ves prvi polčas tesno pokrivali organizatorja izolske igre Žigo Smolnika in s tem nekoliko oslabili izolski napad.
Kljub temu so naši fantje imeli pobudo, S viševa obramba 5:1 pa jim je omogočila veliko dobrih priložnosti, od katerih pa jih žal več niso izkoristili. Pri tem jim je z dobrimi obrambami ponagajal tudi vratar Sviša, katerega pa je tokrat najboljšemu strelcu Alešu Vidicu v tem delu štirikrat uspelo premagati.
Nadaljevanje je prineslo podobno predstavo. Pri 17:15 je kazalo, da si bodo gostitelji ob pogumnejši igri v napadu ustvarili večjo zalogo golov. A je Sviš izenačil in pri izidu 19:19 je bilo še vse odprto. Takrat sta Aleš Vidic in Elvin Čosič poskrbela za dvojno vodstvo domače ekipe, ki so ga gostje pet minut pred koncem prepolovili. Bolj kot to je izolski tabor šokirala nepravična izključitev Žige Smolnika. Ključni trenutek srečanja je bil uspešen strel Petra Božiča s sedmih metrov dve minuti pred koncem, zatem pa se je z izključitvijo Sviševega igralca razmerje moči na parketu poravnalo. Izolani so pametno zadrževali žogo vse do zadnjih dvanajstih sekund, kolikor jih je bilo za Sviš premalo za izenačenje. Zmaga Krke nad Krškim je kljub novim točkam Izolo obdržala na istem, četrtem mestu v skupini oziroma skupnem desetem mestu. V prihodnjem krogu (12. aprila) odhaja Izola na gostovanje v Krško.
Žiga Smolnik: “Ko so me pokrivali, se malo nismo znašli, ker tega nismo pričakovali. Ko smo vzpostavili ravnotežje, so ugotovili, da to ne bo šlo in se vrnih v obrambo 6:0. V napadu nam je lepo tekla žoga, a smo zgrešili dosti »zicerjev« in bi lahko dali več golov. Zmaga je zelo pomembna, saj smo s tem vsaj Svišu zbežali. Ekipe so zelo izenačene in bo treba do konca igrati sto procentno, je po tekmi povedal Žiga Smolnik.”

Korak bližje 2. ligi
Izolske odbojkarice so zlahka preskočile prvo oviro v dodatni ligi za popolnitev 2. DOL zahod. Pred tednom dni so doma gladko s 3:0 odpravile ekipo VOLLEVBALL Ljubljana 2.
V	prvem nizu se niso niti pošteno spotile, saj so po vodstvu 13:0 zatem gostjam dovolile le šest točk.
V	drugem so Ljubljančanke zbrale 13 točk, vendar dvojno vodstvo Izole v nizih ni bilo vprašljivo. Najbolj izenačen je bil tretji niz, v katerem so gostujoče igralke skušale priti do preobrata, a jim v zaključku tega Izolanke niso dovolile (25:22).
Ljubljančanke so v soboto z enakim izidom doma izgubile tudi tekmo s škofjeloškim Partizanom, ki je tretja ekipa v dodatni ligi za popolnitev 2. DOL. Z njim so se sinoči v Škofji Loki pomerile naše odbojkarice, ki jih v soboto, 5. aprila čaka še povratna tekma v Ljubljani z ekipo VOLLEVBALL.
V	zadnji tekmi v omenjeni dodatni ligi se bodo Izolanke 12. aprila doma pomerile s Partizanom.
toimDB
Naši uspešni na Mallorci
Kar 1130 jadralcev iz 55 držav se je zbralo na Palmi, na drugi letošnji regati 1SAF svetovnega pokala ISAF World Cup Mallor-ca - Trofeju princese Sofije, na kateri se bodo merili v enajstih olimpijskih oziroma paraolim-pijskih razredih. V začetku tedna so se v šibkem vetru začeli prvi plovi, regatni teden pa se bo zaključil v soboto z regatami za odličja ter s slovesno podelitvijo, na kateri bodo najboljši jadralci prejeli pokal iz rok španske kraljice Sofije.
Naši jadralci nastopajo v razredih finn, 470 in laser. V konkurenci 92 finašev se bosta z nekaterimi najboljšimi, med njimi tudi z aktualnim svetovnim prvakom, Brazilcem Jorgejem Zarifom ter bronastim z zadnjih olimpijskih iger, Francozom Jonathanom Lobertom, merila tudi Vasilij Žbogar kot aktualni evropski prvak ter Gašper Vinčec. Med 47 ženskimi posadkami v 470 nastopata Tina Mrak in Veronika Macarol, Domen Vasič Stepančič in Jakob Božič pa se borita v konkurenci skoraj 80 moških posadk tega razreda (tudi v 470 je tako v moški kot ženski konkurenci zbrana svetovna elita), Žan Luka Zelko pa kot edini slovenski predstavnik nastopa v laserju, ki je tradicionalno zastopan z vsemi najboljšimi (aktualni svetovni prvak, Brazilec Robert Scheidt, Pavlos Kontides, Tonči Stipanovič, Philipp Buhi, Tom Burton...).
Prvi regatni dan je bil za slovenske jadralce uspešen. Tina Mrak in Veronika Macarol sta v prvi regati dosegli četrto in v drugi 21. mesto in sta zaenkrat skupno na osmem mestu med 47 posadkami, Domen Vasič Stepančič in Jakob Božič po prvih dveh regatah zasedata 11. mesto v konkurenci 78 posadk (15,7). V finnu je Vasilij Žbogar na 17. mestu (5, 7) in Gašper Vinčec na 26. mestu (11,9). V laserju je Žan Luka Zelko (144 jadralcev) na 76. mestu (30, 20). Pri tistih jadralcih, ki so jadrali v skupinah, so v oklepaju navedena mesta uvrstitve v njihovi skupini.
S to regato se začenja evropski del nastopov, ki bodo seprembra kronani s svetovnim prvenstvom za olimpijske razrede v španskem Santanderju, kjer bodo jadralci lovili prve olimpijske norme za nastop na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru leta 2016. ISAF je medtem objavil tudi kriterijski sistem in kvote za nastop jadralcev v Riu.
Jadranju so namenili 380 mest, od tega ženskam 163 in moškim 217. Moški bodo nastopali v jadralnih razredih laser, finn, 470, 49er in RS:X, ženske pa v razredih radial, 470, 49er FX ter RS:X. Mešanim posadkam je namenjen katamaran nacra.
l.SNTL-članice
Logatec: Arrigoni 4:5
V	soboto so članice igrale v Logatcu zadnjo tekmo rednega dela prvenstva. Po pričakovanju je bila tekma zelo izenačena, na koncu pa so bile naše igralke boljše in tako prišle do zagotovo najbolj pomembne zmage v letošnjem prvenstvu. Zmaga nas je popeljala na tretje mesto prvenstvene lestvice in v igranje končnice za državnega prvaka. Prva tekma končnice se bo igrala 10. maja na Muti pri-drugo uvrščeni ekipi rednega dela prvenstva. Pomembne tri točke je ekipi prinesla tudi tokrat Jana Ludvik. Po eno zmago pa sta dosegli Urška Čokelj in Alenka Ačimovič.
2.SNTL-člani
Šternmatik: Arrigoni 5:3
Zjutraj so člani igrali proti vodilni ekipi drugoligaškega prvenstva v gosteh. Naši igralci so bili dokaj enakovreden nasprotnik, za zmago pa je zmanjkalo nekaj izkušenj. Dve tekmi je zmagal Erik Paulin eno zmago pa je dosegel Gregor Vukovič.
Kajuh:Arrigoni 1:5 Popoldansko zadnjo tekma prvenstva so člani igrali v Ljubljani na Kodeljevem.
Za osvojitev drugega mesta na prvenstveni lestvici so člani nujno morali zmagati. To jim je uspelo brez večjih težav in potrebni dve točki sta odšli v Izolo. Po dve tekmi sta zmagala Simon Frank in Erik Paulin , eno tekmo pa je zmagal Gregor Vukovič. Tako so nas poleg deklet razveselili tudi fantje, ki bodo igrali kvalifikacije za uvrstitev v prvo državno ligo. Nasprotnik bo ekipa ljubljanske Olimpije, ki je bila uvrščena na deveto mesto v prvi državni ligi
©umusov®
Zaključek 2. državne lige in 5. kolo regijske lige
V	nedeljo, 23.3.2014, je v Ilirski Bistrici potekal 6., zaključni turnir 2. Državne lige Zahod v streljanju z zračno puško in zračno pištolo. S standard zračno puško je bil Karim Požar trdno na prvem mestu, Jernej Galjanič
na 7. in Enej Šuštar na 12. mestu, ekipno so bili v tem kolu drugi, v končni razvrstitvi pa na nehvaležnem 4. mestu. Ekipa zračne pištole je v tem kolu zasedla 4. mesto, posamično pa so se uvrstili takole: Leon Tomažin na 9. mesto, Ivan Božič na
10.	In Enio Božič na 11. mesto. Vztrajnost se je izplačala, saj so v skupnem seštevku odnesli domov pokal za 3. mesto (na fotografiji skrajno desno dva stojita, en čepi).
V soboto in nedeljo, 29.3.2014 in 30.3.2014, pa je v Piranu potekalo 5. kolo Primorsko-Notranj-sko-Kraške Regijske lige Zahodne Regije v streljanju z zračnim orožjem. V kategoriji Cicibani je bil Klemen Švara prvi in Martin Memon drugi, uvrstili so se še Jaka Hrvatin na 5., Aljaž Bajt na 7. In Ernes Gladovič na
11.	mesto, ekipno pa so bili prvi. Med Mlajšimi Pionirji je bil Val Lorbek Ivančič peti in Dan Lorbek Ivančič enajsti, pri Mlajših pionirkah pa Lara Frank prva, tako da so bili kot ekipa tudi oni vodilni. Med Pionirkami se je uvrstila še Angela Ana Pegan, in sicer na 2. mesto. V kategoriji Mladinci je bil Karim Požar prvi, Enej Šuštar četrti in Jernej Galjanič šesti, kar je zadoščalo za ekipno prvo mesto. Med Člani je bil Franc Primc na 11. mestu, med Članicami pa Patricija Memon tretja in Dolores Šuštar šesta. Med Veterani 50-60 je bil Bojan Šuštar na 7. mestu, med Veterani 60-70 Ivan Božič na 5. mestu ter med Veterani nad 70 Ivan Fidel na 2 mestu, ekipno pa so bili četrti. S pištolo je bil med Člani Ivan Božič na 10. in Enio Božič na 13. mestu, v kategoriji Mladinci še Leon Memon na 4. mestu, ekipno pa so bili peti. V kombinaciji puška-pišto-la je kot edini predstavnik Ivan Božič zasedel 9. mesto.
dš
Smrnce
Državno prvenstvo v Velenju
Pretekli konec tedna je v Velenju potekalo državno prvenstvo v sabljanju, na katerem je nastopilo 150 sabljačev iz vse države. Letos so se izkazalo tudi Izolani. Lan Golob si je v kategoriji dečki C prisabljal zlato medaljo. V isti kategoriji je Luka Mlakar dobil bronasto medaljo. Maša Mlakar si je med kadetinjami prav tako priborila bron.
Gremo
3.4.	četrtek
17.00	Dom omladine Beograd
61. Belgrade Documentary and Short Film Festival
Indigo
Režija: Davorin Marc_
Glasba in zvok: Elvis Šahbaz
17:00 Mestna knjižnica Izola
Otvoritev razstave slikarskih del Kraljev ulice Razstava Obrazi kraljev ulic je sklop 9 obrazov - vsak izmed obrazov je sestavljen iz štirih delov, vsak del je naslikal drug ustvarjalec. Kljub različnim stilom se deli povežejo in tvorijo zanimivo celoto. Poleg živobarvnih obrazov so na ogled tudi slike posameznih avtorjev, ki so na prodaj.
19.00	Galerija ALGA Izola
retrospektivna razstava ob slikarjevi 70-letnici IVAN STOJAN RUTAR I. S. Rutar, rojen v Gorici (Italija), od leta 1966 živi v Kopru. Ze od mladih let je rad slikal in risal, intenzivno se je pričel posvečati slikarstvu po upokojitvi. Vključen je v različna likovna društva, od samega začetka oz. nastanka je član likovnega društva LIK iz Izole, ki ga trenutno vodi Teo Tavželj. Je tudi član Likovnih samorastnikov Ljubljana ter likovne skupine Tine Rožanc iz Ljubljane. Sodeloval je na neštetih skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini, je dobitnik prestižnih nagrad in priznanj in, kot pravi, slikarstvo mu pomeni bistvo življenja. V zadnjih 20. letih je Stojan Rutar izgubil precejšen del vida, a sam nikoli ne pove, da je slaboviden. V ateljeju, ki ga ima na Gregorčičevi v Izoli, mu pomaga partnerica. Slika po spominu, predvsem pa s srcem. Pred nekaj leti je začel voditi tudi tečaje slikanja.28 njegovih del, nastalih v zadnjih 20. letih, bo v Galeriji Alga na ogled do konca meseca.
20.30 Kino Odeon Izola
Stoletnica Františka Čapa v Izoli + Poklon Ivanu Marinčku
Piran - biser slovenskega primorja in Trenutki odločitve
Lani decembra bi sto let slavil František Čap, filmski režiser češkega rodu, ki je s svojim izjemnim profesionalizem pustil neizbrisen pečat v slovenskem filmskem, pa tudi širšem kulturnem okolju. Čapovi filmi, nagrajeni tako na uglednih filmskih festivalih v tujini (Cannes, Benetke) kot v takrat domačem Pulju ter vsesplošno priljubljeni pri občinstvu, pričajo o avtorjevi sposobnosti prečenja pogosto nepremostljivih prepadov med kritiškimi in komercialnimi zahtevami, med umetniško senzibiliteto in spretnostmi filmske obrti. V Art kinu Odeon se ga bodo spomnili s projekcijo dveh filmskih biserov, ki ju kot direktor fotografije podpisuje naš legendarni filmski snemalec Ivan Marinček. Ta se nam bo tudi pridružil na pogovoru po projekciji obeh filmov, ob tej priložnosti pa bomo v preddverju kina odprli tudi posebno razstavo, posvečeno Ivanu Marinčku.
4.5.	petek
19:00 Mestna knjižnica Izola
Skozi življenje z odprtimi očmi
Srečanje, kjer bomo odkrivali, zakaj in na kakšen način delujemo v vsakdanjem življenju in komunikaciji. Na srečanju bomo ugotavljali, kako lahko preko spoznavanja samega sebe, krepimo lastne moči in premagujemo lastne šibkosti, da bo naše vsakdanje delovanje in naši odnosi boljši. Že majhni koraki nam lahko prinesejo pozitivne spremembe in celo nepričakovane uspehe.
5.4.	sobota
18.00	Manziolijeva palača Izola
Renzo Maggiore in Alessandra Pecman Bertok Literarni večer Literarni večer - sodelujeta pesnika Renzo Maggiore in Alessandra Pecman Bertok ob glasbeni spremljavi Elise Frausin na klavirju.
19:00 Mestna knjižnica Izola
ustvarjalna delavnica za odrasle Pergamentna tehnika Mestna knjižnica Izola in Borza znanja Izola vabita na ustvarjalno delavnico za odrasle - Pergamentna tehnika. Delavnico bo trajala bo približno 3 ure. Delavnica je za udeležence brezplačna. Udeležba je omejena na 12 sodelujočih. Prijavite se lahko osebno v pisarni Borze znanja Izola v Mestni knjižnici Izola ali na tel.št.: (05) 66-31-282.
6.4.	nedelja
19.00	Kulturni dom Izola
La Compagnia Ex Allievi del Toti
komedija v italijanskem jeziku Trieste, un orno, una guera Besedilo tokratne predstave je iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, a ob stoletnici prve svetovne vojne oživi v novi luči. Sedaj je v ospredju človek, ne toliko mesto, čeprav ga glavni junak na svoj način vedno zastopa. Mož, ki verjame v poštenost in delo, se je primoran boriti v vojni, ki je ne razume. Za več let mora zapustiti ženo in se soočati s kolektivno tragedijo. Predstava prikazuje njegovo odisejado po obsežnem imperiju od Madžarskih ravnin prek Ljubljane do Istre.
7.4.	ponedeljek
19.00 Mestna knjižnica Izola
Pot do zdravja, ravnovesja in samouresničitve
Bolniki dr. Eriča Pearla, utemeljitelja Zdravljenja s ponovno povezavo, poročajo o neverjetnih ozdravitvah, ki pritegnejo pozornost uglednih zdravnikov in raziskovalcev v medicini po vsem svetu. Zdravljenje s ponovno povezavo posameznika poveže z njegovim bistvom in hkrati s popolnostjo univer-zuma, tako da preko zdravilnih frekvenc vzpostavlja ravnovesje v osebi in s tem poskrbi, da se v telo, um in duha vračata harmonija in posledično zdravje. Ponovna povezava pa je namenjena rasti in razvoju osebe, saj nas dvigne s točke, kjer tavamo v življenju, in nas popelje na Našo lastno Pot.
9.4.	sreda
19.00 Mestna knjižnica Izola
Predavanje o Bruno Grdningu
V	predavanju boste izvedeli: - kaj so vedeli stari narodi vseh visoko razvitih kultur, - kaj so uporabljali slavni zdravniki nove dobe (Paracelsus, Hahnemann ...), - kaj potrjuje znanost v nekaterih osnovnih odkritjih.?
Mestna knjižnica Izola
V	aprilu na ogled: razstava slikarskih del Kraljev ulice, ročna dela Suzane Belak Pungartnik in risbe Darje Čelik, varovanke VDC.
Expect Resistance!
Crimethlnc. evropska info turneja 2014
ANARHIZEM IN NOVI GLOBALNI UPORI
3.4.	KULTURNI DOM IZOLA ob 19.00
Upori se vse od Brazilije pa do Ukrajine in Bosne širijo tako v navdušujoče kot zastrašujoče smeri. Katere so skupne značilnosti, ki povezujejo zasedene trge in goreče policijske avtomobile? Na to vprašanje bomo poskušali odgovoriti skupaj s potujočim agentom iz Crimethlnc. Ex-Workers' Collective, ki se vrača v Evropo z refleksijo anarhizma v dobi novih globalnih uporov.
Na diskusiji bomo raziskovali sodobne globalne vstaje v odnosu do policijskega nadzora, državljanstva in demokracije. Medtem ko ekonomska kriza prinaša vse hujšo represijo, se zastavlja vprašanje, kakšne bodo nove priložnosti za upor. Medtem ko se konflikti glede nacionalnosti in migracij zaostrujejo, se je potrebno vprašati, kakšne so naše alternative liberalnemu konceptu državljanstva. In medtem ko se zaupanje v vlade razkraja, je ključni izziv za anarhistke in anarhiste oblikovanje vizije onkraj reprezentativne demokracije. Naši boji morajo širiti ideje in taktike, ki izzivajo in rušijo legitimnost omenjenih sil, saj prihodnost svobode visi na nitki.
Ne zamudite večera provokacij, strasti in propagande s strani najbolj razvpitega severnoameriškega anarhističnega kolektiva!
Na dogodkih bodo na voljo tudi publikacije, knjige in drugi materiali, http://www.crimethinc.com/
4. Mednarodni bienale sodobne glasbe!
8.4.	torek - Koper
Prisluhnili boste zanimivim skladbam v izvedbah svetovno priznanih glasbenikov. Prvič letos smo glasbeno umetnost povezali z likovno.
17.00	Galerija Loža Koper otvoritev razstav MICHELE MARELLl Atroposine škarje
Dijaki UG Koper - likovne smeri Potovanje od realnosti do domišljije
19.00	Pokrajinski muzeju Kooer
OTVORITVENI KONCERT
Na sporedu: N. Kuhar, U. Rojko, V. Globokar, J. C. Vaspuez in nova skladba MATEJA BONINA Izvajajo: Nejc Kuhar, Primož Sukič, Juan Camilo Vasquez, Michele Marelli, Luka Juhart, Irena Tomažin, Anja Brezavšček, Drumartica, Izland
Galerija Alga Izola
V četrtek, 3.4. ob 19.00 otvoritev retrospektivne razstave ob 70-letnici IVANA STOJANA RUTARJA
Galerija Insula
LIKOVNA KOLONIJA ŽIVETI S PRISTANIŠČEM 2014
Jure Cihlar, Barbara Čižmek, Jurij Kobe,
Jelena Krstič, Zoran Krulj, Slavko Krunič,
Mira Ličen Krmpotič,
Klavdij Tutta,
Vaško Vidmar, Nikola Žigon
Razstava bo na ogled do 10. aprila 2014.
Galerija Plač Izolanov
razstava projektov
MUZEJSKI PARK ARGO
Galerija Meduza Koper
Nataša Segulin - Tihote fotografije
Razstava bo na ogled do maj 2014
Center za kulturo, šport in prireditve Izola Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Isola
www.center-izola.si • www.odeon.si
CKŠP IZOLA in ART KINO ODEON IZOLA
Kulturni dom Izola
•	nedelja, 6.4. ob 19:00: La Compagnia Ex Allievi del Toti s komedijo v italijanskem jeziku "TRIESTE, UN OMO, UNA GUERA”. Vstop prost.
NAPOVEDUJEMO
•	nedelja, 13.4. ob 18:00: vrača se že dvakrat razprodana uspešnica KUD Ba-lerima "MUZIKA, MAESTRO!” Vstopnina: 5eur. Vstopnice že v prodaji!
četrtek, 3.4. ob 19:00: otvoritev retrospektivne razstave ob 70-letnici IVANA STOJANA RUTARJA. Vstop prost.
,
ob 70-letnici IVANA ST
Art kino Odeon
četrtek, 3.4. ob 18:00: osupljivo življenje temnopoltega služabnika v ameriški drami BATLER;
četrtek, 3.4. ob 20:30: POKLON FRANTIŠKU ČAPU OB STOLETNICI ROJSTVA;
od petka, 4. do srede, 9.4. ob 18:30, v četrtek, 10.4. ob 20:30: izjemno prijateljstvo v pustolovščini BELA IN SEBASTIJAN; v petek, 4.4. ob 20:30: CAPRISOVA PREMIERA: divja in poetična zgodba pod taktirko Larsa von Trierja NIMFOMANKA -1. DEL, na ogled še od sobote, 5. do srede, 9.4. ob 20:30, v četrtek, 10.4. ob 18:00.
Rezervacija in prodaja vstopnic: • Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394133; m: galerija@center-izoja.si), od torka do petka: 10:00-12:00 ter 17:00-19:00, sobota 10:00-12:00; • Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; m: info@odeon.si), vsak dan od 18:00-20:30..
Prihaja pomlad animiranih filmov
Izola je aprila v znamenju animiranega filma. Sinoči je bil v Art kinu Odeon spominski filmski večer izolskega filmskega delavca Janeza Marinška na katerem so prikazali filme, ki sta jih ustvarila skupaj s Konijem Steinbacherjem in nekatere, ki jih je podpisal Marinšek sam. Prihodnji teden pa prihaja Revija slovenskega animiranega filma.
Društvo slovenskega animiranega filma in Art kino Odeon Izola, ki deluje v sklopu Center za kulturo, šport in prireditve Izola 11. in 12. aprila 2014 v Art kinu Odeon Izola organizirata pregled profesionalne in neodvisne produkcije slovenskega kratkega animiranega filma zadnjih osem let.
Leta 2006 je bila v Izoli izvedena zadnja »Izolanima - Festival slovenske animacije«, v vmesnem obdobju do danes v Sloveniji nismo imeli letnega ali bienalnega preglednega dogodka, specializiranega za slovenski animirani film, zato je nastala Revija slovenskega animiranega filma.
Naj od naj
Pripravljen je izbor preko 60 najboljših slovenskih animiranih filmov, ki so razporejeni v dva programa profesionalnih programov, študentski in dijaški program, panoramo, dva šolska programa in družinski program. Poleg preglednih izborov animiranih filmov v programe z odraslo občinstvo, otroke in mlade bo
Revija sjovenskega anvvroranega fflma Zon
Galerija Apeiron
Exitus tt 2 Narava
galerija na ulici
Ljubljanska Ulica 43
12. april 2014, od 12.ure dalje
Razstavljajo:
•	Barbara Kastelic (SLO)
•	Angelo Maisto (I)
razstava 12-30 April
posebni dogodki
•	12.00 - Celtic Sound (A)
•	15.00-kiparska delavnica, ki jo bo vodil Angelo Maisto (I)
•	18.00 - Brata Erič (SLO)
•	20.00 - Dejan Semolič (SLO)
•	21.00 - Elvis Šahbaz (SLO)
Društvo slovenskega animiranega filma prvič podelilo Nagrado Saša Dobrile za življenjsko delo na področju animiranega filma in prikazalo retrospektivo filmov nagrajenca. Nagrado bo prejel Črt Skodlar.
V sklopu spremljevalnih dogodkov Revije pripravljajo tudi dve okrogli mizi, predstavitev nekaj filmskih produkcij, pogovore z avtorji, zaključene projekcije animiranih filmov za šole, pripravljajo pa tudi delavnico animiranega filma za otroke in mlade. Animirani filmi po nekaj letih ponovno preplavljajo Izolo!
szt
Slovenski likovniki v Vili Manin
V znanem italijanskem in tudi srednjeevropskem razstavišču Villi Manin (Passariano-Codroipo), bodo 12. aprila ob 18.00 uri odprli reprezentativno razstavo slovenskih likovnih umetnikov. Gre za avtorsko razstavo likovnega kritika Aleksandra Bassina z naslovom Magija umetnosti: Protagonisti slovenske sodobne umetnosti 1968-2013.
Razstava zajema v zgodovinski liniji izbrani pregled umetniških del slovenskih slikarjev, kiparjev, grafikov in fotografov, ki se bodo predstavili s preko 110 eksponati. Pri javnih zavodih in zasebnih zbiralcih je Aleksander Bassin zbral dela 51 slikarjev, 17 kiparjev, 6 grafikov in 19 fotografov, vključno z imeni, kot so Rihard Jakopič, Ivan
Grohar, Matija Jama in Matej Sternen.
Sami razstavi se priključuje še “razstava v razstavi” pod nazivom Krajina kot tematska preokupacija v slovenskem slikarstvu in fotografiji.
Virtuoz kitarskih strun
Matteo Bagnolo z umetniškim imenom Matteo E. Basta je tipšičen produkt tržaške glasbe scene, hkrati eden tistih, ki so s svojim glasbenim znanjem in ustvarjanjem morda presegli meje tega velikega mesta, vendar jim priznanje te vrste še ni bilo dano.
Matteo je izvrsten kitarist in še boljši pevec, avtor in poustvarjalec, umetnik, ki globoko verjame v svoje delo, čeprav na pravi odziv še čaka. Morda se je njegova globalna frednost prvič potrdila v trenutku, ko je v studiu Hendrbc Radia Koper in v produkciji Andrea F. posnel co-ver pesmi Teardrop, skupine Massive Attack. S svojim bravuroznim nasnemavanjem na Korgovo “pedaljero” je povsem očaral proizvajalca teh različnih glasbenih efektov, nato še člane skupine Massive Attack in tako danes na spletni strani Korga lahko občudujemo Mattea med “živim” igranjem omenjene skladbe.
Med koncertom, prvim od dveh iz letošnje serije festivala Ethnoin sula, je Matteo najprej sam odigral nekaj skladb na kitarah, ki jih je proizvedel lutnjar iz Padove, Armanno Pasqualato. Gre za kitare, ki imajo domovino na Havajih, prva je akustična Wiessenborn, druga pa masivna električna Lap Steel guitar. Seveda je posegel tudi po tamburici in akustični kitari, potem pa povabil na oder skupino, ki so jo sestavljali še: pianist Matteo Rivierani, basist Giorgio Biselli in tol-kalist Andrea Paoletti.
Odigrali so nekaj Matteovih skladb pa tudi nekaj priredb, na trenutke pa so zazveneli tako kompaktno in prepričljivo, da smo začutili, kako imamo pred seboj res skupino, ki bo morda le presegla meje tržaške glasbene scene in se podala v svet. Morda tudi ne na zahod ampak proti vzhodu, saj so fantje zelo navezani tudi na slovensko glasbeno sceno in morda jim bo od tukaj lažje prodreti tudi v lastni deželi.
Drugi in zadnji koncert iz letošnje serije festivala Ethnoinsula bo v petek, 11. aprila, ko bo v palači Manziolli nastopila italijanska folk skupina Trenincorsa, ki ima za seboj že pet albumov in sodelovanje s številnimi znanimi italijanskimi glasbenimi mojstri.	Mef
Tam kjer vedo, da beton ni kamen
Izolska Mestna knjižnica in Borza znanja sta v četrtek, 27. marca, v sodelovanju s Slovenskim etnološkim društvom predstavili knjigo “Etnološko konservatorstvo in varstvo dediščine na Slovenskem”, ki jo je ob 100. letnici spomeniškega varstva izdalo Slovensko etnološko društvo.
Avtorji zbornika so etnologi konservatorji, zaposleni na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije in člani Delovne skupine etnologov konservatorjev. Navzoče sta ob predstavitvi knjige pozdravili urednica zbornika dr. Mojca Terčelj Otorepec in predsednica društva Anja Serec Hodžar.
V zborniku trinajst etnologov konservatorjev zaposlenih na območnih zavodih za varstvo kulturne dediščine Slovenije predstavlja izbrane primere dobrih praks obnove kulturnih spomenikov in kulturne dediščine, s čimer avtorji opozarjajo, da je dejavnost etnologov konservatorjev še kako pestra in razgibana. V knjigi sta posebej izpostavljena Bržanova domačija v Smokvici in vaški trg v Topolovcu, ki sta bila leta 2012 obnovljena v sklopu ene od nalog projekta REVITAS. Obnova je potekala v sodelovanju Mestne občine Koper in odgovorne konservatorke ZVKDS OE Piran, konservatorske svetnice Ede Benčič Mohar, ki je obe lokaciji tudi predstavila.
Revitalizacija Bržanove domačije
Bržanova domačija je od leta 1993 razglašena za kulturni - etnološki spomenik lokalnega pomena in predlagana za pridobitev statusa kulturnega spomenika državnega pomena. Je pomembna materialna priča nekdanjega življenja razširjene kmečke družine v Istri. Prav tako je zanimiva zaradi posebnega stavbnega oblikovanja iz naravnih lokalnih materialov, kamna in lesa. Stavbe so preproste: na kratko jih lahko opišemo kot enostavne kvadre z nizkimi dvokapnimi strehami, s plitkimi strešnimi venci in z majhnimi pravokotnimi okni.
Enkratno zunanjo podobo dajejo domačiji slikovito nizanje objektov in dvorišč s prehodi in povezavami, predvsem pa domiselno oblikovani stavbni členi: baladur, številni ka-
mniti loki, dimnik, vodnjak, kamniti svitki, vratni in okenski okvirji, ipd. Do petdesetih let 20. stoletja so v skromnih stanovanjskih razmerah v severnem delu domačije živele tri družine. Konec petdesetih let 20. stoletja pa so se njeni prebivalci odselili, domačija je ostala prazna in prepuščena propadanju. Štiri desetletja opuščenosti so pustila močne sledi na spomeniku, naj starejša stavba se je celo porušila. Leta 1998 je s pomočjo sofinancerjev Mestne občine Koper in Ministrstva za kulturo RS stekel projekt interventne spomeniškovarstvene obnove, ki je trajala do leta 2001. Poznejša dela je financirala le Mestna občina Koper. Pri obnovi ima pomembno vlogo iniciativa vaške skupnosti, ki se zavzema za ohranitev domačije in jo že oživlja z novimi družabnimi, kulturnimi in turističnimi dejavnostmi, načrtuje pa tudi izdelavo muzejskega in pedagoškega programa. Na pobudo vaščanov in konservatorske službe je Mestna občina Koper od prejšnjih lastnikov odkupila osrednji del domačije.
Leta 1998 je stekla interventna obnova stavbe na vzhodni strani, kjer se je porušila streha ter pri tem povlekla za sabo zgornji del zida in baladur. Ta del obnove je trajal do 2001, do leta 2012
je sledilo daljše obdobje mirovanja. Do večjega premika pri obnovi je prišlo v letu 2012, ko je Mestna občina Koper vključila dokončanje obnove in opremo severovzhodnega dela domačije v projekt REVITAS.
V	celoti so bili obnovljeni dimnik, za-trepna stena hiše na zahodni strani in baladur. Od stavbnega pohištva so bila obnovljena vsa zunanja vrata, notranje stopnišče v severni stavbi, polkna, nekaj oken in fasada. Eden od konservatorskih ciljev je, da se ohrani čim več izvirne materialne substance, kot na primer hrastov strop pod lopo. V severni stavbi so ohranjeni izvirni streha, stropna konstrukcija in lesen pod, notranje predelne stene in ometi, okenska krila in notranja vrata. Leseni deli so bili očiščeni in zaščitno premazani, na strehi so bili zamenjani le strešniki.
V	sklopu projekta je bilo urejeno tudi dvorišče. Izdelan je bil kamnit tlak po tradicionalnih vzorih: iz kamnitih plošč, položenih na izravnano podlago brez veziva. Prostor med kamni je bil zapolnjen z zemljo, ki se bo sčasoma sama zatravila. Obnovljeno je bilo kamnito korito ob steni hiše, v katerem bo posajena trta, ki se bo kot nekoč vzpenjala ob fasadi in po preprosti majhni pergoli, ki je že postavljena, do baladurja.
Obnova trga v Topolovcu
Topolovec ima zaradi velike pričevalne, prostorske in estetske vrednosti status kulturnega spomenika. Gručasto naselje z ohranjeno silhueto ima izpostavljeno lego na severnem pobočju Velega vrha in ustvarja slikovit poudarek v širšem prostoru. Topolovec ima dobro ohranjeno tlorisno mrežo s prepletom stavb, dvorišč in poti. Vaška posebnost je širok nepozidan prostor v njenem osrčju, ki mu domačini pravijo »plač« (trg), ki je bil nekoč osrednji vaški prostor. Tu so se vaščani vsak dan družili, na tem mestu so se zbrali, preden so se napotili na skupno delo (urejanje poti, škarp...), tu so praznovali. Zlasti se spominjajo praznovanja ob veliki noči, ko so otroci na »placu« razbijali jajca. Bil je tudi priročen prostor, kjer so ljudje, ki so prihajali v sosednjo oljarno, puščali vozove in živino. Skupina domačinov je dala pobudo za ureditev vaškega »plača« z željo, da se nameni družabnemu, kulturnemu in turističnemu dogajanju za domačine in obiskovalce.
Mestna občina Koper je vključila ureditev trga v čezmejni projekt REVITAS, saj poseg sovpada z osrednjim ciljem tega projekta, ki je, oživitev podeželja in vključitev nepremične kulturne dediščine v lokalni razvoj. Projekt je poudaril estetsko vrednost lokalnega gradiva - kamna in morda vodi k naslednjemu koraku, v smislu obuditve starih znanj o pravilni kamniti suhogradnji. Že sedaj pa je vas pridobila pomemben prostor, ki jo bo oplemenitil in ji prinesel novo življenje.
Konservatorji, ki delujejo na območnih enotah Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, poskušajo čim bolj razviti zavest o dediščini, njenem pomenu in nalogah varstva pri lastnikih in najširšem krogu javnosti tudi tako, da publicirajo in v knjižnicah ter drugod javno predstavljajo svoje delo. Z odprtim delovanjem, s predstavljanjem dejavnosti in uspešnih rešitev, si prizadevajo vključiti dediščino v življenje in s tem tudi zagotoviti svojo prepoznavnost.
-	ureditev meje
-	parcelacija
-	izdelava geodetskega načrta
-	izdelava etažnega načrta z vknjižbo
-	izravnava meje -zakoličenje objektov
-	evidentiranje stavbe
vpis stavbe v kataster stavb
-	legalizacija črnih gradenj
-	pridobivanje gradbenih in uporabnih dovoljenj
-	pridobitev hišne številke
-	komparacija
-	pravno svetovanje
MtiTNAfcSkE STORITVE ŠIMENC
^ „1,051 661 808 www.vrtnqr5tvo-5iflienc.5i
e nnertovdUje in ursknje vrtov • travno rušo ali setev trave
e dobava in Sajenje rastlin za žive #nye, okrasih rastlin in sadnih dreves
Ksenija Orel
Izolan, ki mu ploskajo Škofjoti
Drevi bodo v izolski galeriji Insula odprli razstavo del, ki so nastala na likovni koloniji poimenovani Živeti s pristaniščem. Sodelovali so: akademski slikar Jure Cihlar, slikarka Barbara Čižmek, arhitekt Jurij Kobe, akademska slikarka Jelena Krstič, akademski slikar Zoran Krulj, akademski slikar Slavko Krunič, akademska slikarka Mira Ličen Krm potic, akademski slikar Klavdij Tutta, akademski slikar Vaško Vidmar, akademski slikar Nikola Žigon.
-	Najprej, da te predstavimo Izo-lanom.
-	Sem Nik Zajc iz Izole, imam dvajset let in sem že dolga leta nogometaš. Najprej sem osem let igral „veliki“ nogomet, nato sem presedlal na ..majhnega". Na žalost se je izolska futsal zgodba zaključila prehitro in sem zato prestopil v škofijske Bronxe. Zdaj sem tam že tretjo sezono in počasi napredujemo.
-	Lani ste vendarle zmagali državni pokal.
-	Ja, tako je. Imeli smo tudi nekaj malega sreče, a vendarle, tudi znanja. Najprej smo v polfinalu premagali Kobarid z golom v zadnji sekundi, v finalu proti Dobovcu pa smo vseeno pokazali, da nismo naključno prišli do tam.
-	V finalu si tudi dosegel dva zadetka v rekordnih 12 sekundah. Kako se sploh lahko dvakrat zadane v 12 sekundah?
-	Težko. Ne vem, kako mi je to uspelo, najprej se tega sploh zavedal nisem, šele kasneje smo se prepričali, da sta zadetka res padla dobesedno eden za drugim. Dva protinapada na hitro in sta padla dva gola in takoj smo vodili s tremi zadetki prednosti. Takrat smo imeli praktično pokal že v rokah.
-	Čeprav si mlad, že nekaj let igraš tudi za člane.
-	Ja, članska ekipa rabi pomladitev in zgleda, da so jo videli v meni in so me vpoklicali.
-	Kako je igrati za člane v primerjavi z mladinci?
-	Vsekakor veliko težje. Pri članih je veliko več kontakta, kot pri mladincih. Moraš biti močnejši, saj tam ni usmiljenja.
-	Kako to, da si se odločil za futsal?
Še sam ne vem. Ko sem prenehal s treniranjem nogometa se odločil, da nekaj bom pa vendarle delal. Prijatelj me je takrat povabil na trening futsala v Izolo in mi je takoj postalo zelo zanimivo in sem kar nadaljeval.In še vedno nadaljujem in me vleče še kar naprej.
-	Medijsko je futsal manj podprt od „velikega" nogometa, kljub temu, da ste pri nas dobri.
-	Res je premalo podprt, in dejstvo je, da smo, glede na tujino, kar dobri. Mislim, da bi morali mediji več poročati o futsalu, saj je zanimanja na turnirjih vedno veliko. Nivo pa je tako visok, da v domači ligi počasi že skoraj zmanjkuje igralcev, saj jih gre veliko v tujino.
-	Je to tudi tvoja želja?
-	Seveda. Trenutno tudi že potekajo pogovori, ampak kaj več bom lahko povedal šele po koncu sezone. No, odločitev še ni padla, vsekakor pa moram še razmisliti, kako kariero kombinirati s šolo.
-	Kje pa se v okolici igra futsal na visokem nivoju?
-	Tako v Italiji kot tudi na Hrvaškem, kjer trenutno igra Valdi, ki je sicer poškodovan, medtem ko sta v Italiji Hrvatin in Radiškovič.
-	Razlika med tujino in Slovenijo je seveda predvsem v denarju.
-	V Sloveniji preproto povedano denarja ni. Igramo takorekoč za družbo, da v družbi spijemo pijačo po treningu, da gremo zvečer ven skupaj.
-	Nekako tako, kot bi igrali v nedeljo zjutraj v amaterski ligi.
-	Tako je, le da ob tem nosimo ime Bronx. Na žalost ni denarja in s tem se moramo sprijazniti.
-	Kakšni so načrti za letošnjo sezono?
-	Ligo smo že končali, saj je zelo kratka. V četrtfinalu pokala smo nesrečno izgubili s Puntarjem.
-	Ostale so ti torej le še reprezentančne obveznosti.
-	Tako je. Nazadnje smo z mladinsko reprezentanco odigrali dve tekmi s Francijo in obakrat tudi zmagali. Pred tem smo igrali s Poljsko in prav tako zmagali. Nekajkrat na leto se dobimo in skušamo doseči dober rezultat.
Seveda je igranje za reprezentanco posebna stvar in poseben izziv, in toliko, kot je lepo igrati za dres z državnim grbom, je toliko lepše še zmagati zraven. Posebej reprezentance, kot so francoska, kjer se ve, da veliko več ljudi prakticira ta šport. Na žalost pa v mladinski konkurenci trenutno ni tekmovanja, saj je bilo zadnje pred nekaj leti, a so ga ukinili, naslednje pa bo šele čez dve leti, kar je zame prepozno. Prej pa je bilo prezgodaj.
-	Kako to?
-	Res ne vem, je pa to žalostno, saj če vsak mladi igralec želi pokazati. No, upam da bo vsaj veliko posameznih tekem.
-	Kaj pa članska reprezentanca? Konkurenca je močna...
-	Močna je, ja. Ampak tudi moji cilji in moje želje so visoke, tako da...
-	Ti bolj ustreza futsal od nogometa?
-	Po pravici povedano, sem že skoraj pozabil, kakšno je igranje velikega nogometa. Osebno mi je futsal bolj zanimiv, ker je igrišče manjše in se več dogaja, goli so bližji in veliko več se strelja na gol, zelo pomembna pa je tudi eksplozivnost. Poleg tega pa se tudi igra v dvorani, kjer ne dežuje (smeh).
-	Na katerem položaju igraš?
-	Tako ali tako moraš znati vse, sicer pa se bolj baziram na sidraša. No, vsaj v Bronxih. V reprezentanci igramo brez sidraša, tako da je tam nekoliko drugače.
-	Kaj pa izolska futsal zgodba?
-	Na žalost se je prehitro konča-
la, manjkajo pa predvsem obalni derbiji. Seveda upam, da se bo futsal ponovno igral v našem mestu, če ne drugo, pa da bi se lahko enkrat v prihodnje vrnil v domači klub. No, na žalost trenutno ni denarja.	Aijoša.M.
Šared in Livade povezuje stara krajšnica, ki marsikateremu domačinu s kolesom ali motorjem pa tudi z avtomobilom služi za pot domov ali na njivo oziroma vinograd ali oljčnik. Žal je zob časa to cesto že dobro načel in danes je na nekaterih delih asfalt preprosto odneslo oziroma je voda načela tudi stari makadam. Morda pa je zdaj, ko so volitve pred vrati, čas da se oblast izkaže z nekaj deset metri navadnega asfalta ali betona, ki bi ga bili uporabniki ceste zelo veseli.
Spletli bodo vezi
Učenci in delavci OŠ Livade ter OŠ Vojke Šmuc Vas vljudno vabimo na prireditev SPLETIMO VEZI, ki bo v soboto, 12. aprila 2014, ob 9.00 pred Osnovno šolo Livade Izola. Prireditev se bo zaključila predvidoma ob 12.00.
Program tokratne prireditve, na kateri bodo sodelovale tudi osnovne šole iz sosednjih občin in Univerza za tretje življensko obdobje se bo začel ob 9.00 uri z zborom udeležencev, nato bodo s kulturnim programom nastopili učenci osnovnih šol, približno ob 9.40 pa se bo začel pohod, ki bo trajal tja do pol dvanajstih. Ob koncu pohoda bo zaključna prireditev s predstavitvijo Turistično informacijskega centra Izola in Zdravstvenega doma Izola, končali pa bodo s podelitvijo nagrad najmlajšemu udeležencu prireditve, ki je sam prehodil pot, najstarejšemu udeležencu prireditve in najštevilčnejši družini na pohodu. Na koncu pa sledi pogostitev Srednje šole Izola na stojnicah Komunale Izola.
V okviru projekta Dvig socialnega in kulturnega kapitala bodo letos z nami sodelovale šole in vrtci:
Vrtec Mavrica Izola, Asilo Aqu-ilone Izola, SE Dante Alighieri Izola, OŠ Cirila Kosmača Piran, OŠ Šmarje, OŠ Istrskega odreda Gračišče in Srednja šola Izola. Na ta dan združimo moči vse šole in vrtci v sodelovanju še z nekaterimi drugimi organizacijami. Tako nas na ta dan družijo šport, glasba in medgeneracijsko sodelovanje. Na temelju spoštovanja vrednot športa, zdravja in ekologije si prizadevamo ozaveščati naše najmlajše, šolarje, mlade in starejše o pomenu življenja in njegove kvalitete. In ker vse bolj opažamo, da v naši družbi zaradi načina življenja, žal, vidno izginjajo tudi vrednote medgeneracijskega sodelovanja in spoštovanja kot temeljnih gradnikov zdrave družbe, si prizadevamo tudi za to, da bi medgeneracijsko povezanost ohranili.
Prosimo, da nam svojo udeležbo sporočite na tel. št. 040 517-156 oz. 041 959- 057 v času od 02.04. do 08.04.2014, v dopoldanskem času.
Za OŠ Livade in OŠ Vojke Šmuc vodji projekta Sandra Grbec in Gorazd Lah
Radi delamo dobro
Z namenom vračanja dobrega v lokalno okolje, v katerem deluje, Mercator v mesecu aprilu v izbranih stotih lokalnih trgovinah po vsej Sloveniji izvaja projekt Radi delamo dobro. V okviru projekta bo ob pomoči svojih kupcev med sto zmagovalnih lokalnih društev razdelil donacijo v skupni vrednosti 100.000 EUR.
V	ta projekt je vključena tudi trgovina Market 19 Livade Izola, Kajuhova ulica 28, Izola.
V	njej bo v času od 1. aprila do 30. aprila 2014 potekalo prav posebno glasovanje. Kupci boste do konca aprila ob vsakem nakupu prejeli poseben žeton, s katerim lahko oddate svoj glas podpore enemu izmed treh predlaganih kandidatov za prejem donacije. To so:
•	Taborniki - Jadranski stražarji Izola
•	Veslaški klub Izola
•	NK Izola
RADI
DELAMO
DOBRO
O
Žetoni se oddajajo v posebno glasovalno skrinjico, ki se nahaja ob blagajni v tej Mercatorjevi trgovini. Ob zaključku glasovanja bo društvo, ki bo prejelo največ glasov kupcev, prejelo Mercatorjevo donacijo v vrednosti 1.000 EUR , sredstva pa bo namenilo za izvedbo konkretnega projekta, s katerim se potegujejo za donacijo. Nagrajeni pa bosta tudi ostali dve udeleženi društvi.
Več o projektu, sodelujočih trgovinah in društvih si lahko preberete tudi na www.mercator.si.
Vabljeni v Mercatorjevo trgovino Market 19 Livade Izola in odločite, kdo bo prejemnik Mercatorjeve donacije.
Izola
Zaključek bralne značke za VDC Izola
2. aprila, ko se spominjamo rojstnega dne Hansa Christiana Andersena in praznujemo svetovni dan knjig za mladino, smo v Mestni knjižnici Izola tako kot že nekaj let preživeli skupaj z varovanci iz Varstveno delovnega centra Izola. Z nami so bili: Jelka, Andreja, Igor, Štefan, Marija, Dolores, Karmen, Darja, Aleš, Aleks, Zdravka, Nives, Marjanca, Tomaž, Maša, Vladko, Marina, Lijana in Mef -upam, da nisem koga pozabila omeniti.
Bralne značke za VDC se že vrsto let udeležijo skoraj vsi varovanci. Na začetku šolskega leta v knjižnici naredimo seznam primernih knjig, ki jih v VDC berejo samostojno ali prisluhnejo zaposlenim, ki jim na glas berejo: Miri, Jelki, Borisu ali Andreji. Enkrat na mesec prihajamo na obisk tudi iz knjižnice, česar so varovanci vedno veseli, saj imajo radi spremembe. 2. aprila pa imamo zaključno prireditev v naši čitalnici. Pripravimo kratek kulturni program in podelimo nagrade in priznanja za uspešno opravljeno bralno značko.
Vsa leta je naš redni gost Drago Mislej Mef, ki ga imajo varovanci silno radi in se vsakič znova razveselijo, ko jim zaigra na kitaro in zraven zapoje. Naša gostja je bila letos gospa Lijana Perko, odlična šivilja z bogatimi izkušnjami, pretanjenim občutkom za lepo in z veliko domišljije. V pogovoru z njo smo izvedeli, da se je naučila šivati že kot otrok in si je potem kot odrasla z znanjem šivanja služila kruh, med drugim tudi kot šivilja kostumov za gledališke in filmske igralce. To je bilo zelo zahtevno delo, saj je potrebno poznati obdobje, v katerem se zgodba odvija, takratne navade in modo, vrste tkanin, ki so jih uporabljali in še marsikaj. Izobraževala se je tudi v Milanu in Parizu. Vedno si je želela na morje in zdaj že pet let živi v Izoli. Že večkrat je razstavljala v naši vitrini ustvarjalnosti in vedno ima pokazati kaj zanimivega: od ročnih torbic, mošnjičkov, šalov, torb za v trgovino, vrečk za kruh in sivko, blazinic za oči, modnih pasov, srčkov in blazinic do punčk. Zadnje čase se poglablja v ženske noše različnih slovenskih pokrajin in pripravlja razstavo na to temo. Podatke išče tako v knjigah, v starih časopisih, v muzejih kot pri starejših šiviljah in ženskah, ki še hranijo nošo doma.
Ker smo bralno značko začeli s pravljicami, smo jo s pravljico tudi končali. Trikrat lahko ugibate, katero smo prebrali? L..2...3... Uganili ste: Šiviljo in škarjice Dragotina Ketteja! Pravljica se zaključi takole: »Toda deklica ni hotela sprejeti denarja, niti se vrniti k lakomni gospe. Napotila seje lepo na svoj dom, kjer si je s šivanko in čudovitimi škarjicami toliko zaslužila, daje bila kmalu najbolj premožna deklica v vsej okolici. Pa je ostala vedno ponižna ter je storila ljudem veliko dobrega, saj je imela s čim.« S temi besedami smo se na koncu zahvalili naši šivilj ici Lijani Perko, ki je bralkam iz VDCja podarila čudovite torbice, ki jih je sama sešila. Knjižne nagrade je prispevala Mohorjeva družba Celje, CD j e z Mefovo glasbo pa Mestna knjižnica Izola. Na koncu smo si ogledali še Lijanino staro šiviljsko škatlo z vsemi pripomočki, od škarjic do naprstnikov, sukancev in šivank. V Središču za samostojno učenje pa smo si ogledali razstavo risb Darje Čelik. Njeni prijatelji iz VDCja so ji za nagrado podarili velik šopek temno rdečih vrtnic. Vsem varovancem in zaposlenim v VDC, Mefu, Lijani in Mohorjevi družbi Celje čestitamo in se jim zahvaljujemo za sodelovanje.
Špela Pahor
Predzadnja
CaHDGflDBHLDJB
Zobe bo popravljal
Nekdo je med vikendom vlomil v zobno ordinacijo in ukradel več kosov zobozdravstvene opreme in materialov v vrednosti 4000 evrov. Policisti so opravili ogled kraja vloma in nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
Sposoben za pridržanje
Policisti so bili obveščeni, da v športnem centru vinjen moški razgraja in razmetava inventar. Ob intervenciji policistov na kraju je moški nadaljeval s kršitvijo in ni upošteval njihovih ukazov. Policisti so uporabili prisilna sredstva in zoper kršitelja odredili pridržanje. Ugotovljeno je bilo, da gre za 30-letnega državljana Slovenije z bivanjem v Nemčiji, ki je jemal določena zdravila in užival alkohol. Obveščena je bila zdravstvena služba in zdravnik je po pregledu ocenil, da je sposoben za pridržanje. Zoper kršitelja je bila izrečena globa v višini 850 evrov.
Še mopeda nima več
Policisti so zaustavili 39-letnega voznika neregistriranega mopeda, ki med vožnjo ni uporabljal varnostne čelade in mu je alkotest v postopku pokazal 0.39 mg/l alkohola. Pri kontroli listin pa je bilo ugotovljeno, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja. Zasežen mu je bil moped in podan obdolžilni predlog.
Računalnik je kriv
Prav tako je bil ustavljen 58-letni voznik osebnega avtomobila, ki pri sebi ni imel vozniškega dovoljenja, izjavil pa je, da ima tuje vozniško. Policisti so preverili preko tujih varnostnih organov in ugotovili, da oseba nima vozniškega dovoljenja. Policisti so mu zasegli osebni avtomobil in ga z obdolžilnim predlogom odpeljali na Okrajno sodišče.
Pa še padel ni
Zaustavljen je bil 57-letni voznik mopeda, kateremu je alkotest pokazal 0.57 mg/l. Vozniku je bila prepovedana nadaljnja vožnja, začasno odvzeto vozniško dovoljenje in izrečena globa 900 evrov ter 16 kazenskih točk.
To pa je že nekaj Policisti so zaustavili 53-letnega voznika osebnega avtomobila, kateremu je alkotest pokazal 0,79 mg/l alkohola. Vozniku je bila prepovedana nadaljnja vožnja, odvzeto vozniško dovoljenje, ki bo z Obdolžilnim predlogom poslano na okrajno sodišče, kjer bodo odločili o ukrepu odvzema dovoljenja in izreku globe.
Karjole kradejo
Na enem od izolskih parkirišč je nekdo ponoči vlomil v kontejner in odnesel samokolnico, 20 litrov bencina in škarje za armaturno železo. Škode je za 200 evrov.
G5MB(em£©B
Novi oglasi so označeni polkrepko.
PRODAMO
-	prodam ali zamenjam dvosobno stanovanje v Ljubljani-54m2, z garažo-28.5m2 za podobno na Slovenski obali. Možno je doplačilo, tel 040 327 127
-	Prodam garsonjero veliko 31m2 s kletjo 5m2, v 3.nadstropju bloka, za 65.900 euro. Lastno parkirišče, dokumentacija urejena Tel:041 281 948
-	Lepo, veliko , nadstandardno stanovanje v Izoli zamenjam za manjše (lahko garsonjera) z doplačilom v Izoli ali Ljubljani. Tel: 040 667 947
-	Prodam ali oddam hišico 48m2 na otoku Ugljanu (Kukljica). Plažo in vsa infrastruktura v neposredni bližini Tel: 040 667 947
-	Prodam enosobno stanovanje v novogradnji, okolica Izole. Stanovanje je opremljeno Tel: 040 755 444 040 385 666
-	Zamenjam stanovanje v Ljubljani (Tacenska trojka) 53m2, z garažo 28m2 za podobno na slovenski obali. Prednost ima Izola, z mojim ali vašim doplačilom. Tel.: 040/327-127
NAJAMEMO
-	Štiričlanska družina najame v starem delu Izole dvosobno stanovanje. tel 040 503 177
-	Najamem souporabo pisarne na Obali za eno osebo po ugodni ceni. Mora biti novejša ali obnovljena in v poslovnem območju. Dostop preko celega dne za mirno računalniško dejavnost. Tel.: 041455462
ODDAMO
-	Oddam stanovanje 70 m2 opremljeno in z lastnim parkiriščem. Tel.: 041 845 940
-	Oddam opremljeno stanovanje na Dobravi, 35 m2, za daljše obdobje. Primerno za dve osebi, z lastnim parkiriščem. Tel.: 041 845 940
-	Oddamo opremljeno enosobno stanovanje v centru Izole, za krajše ali daljše obdobje, Gsm: 041 792 201
-	Oddamo garsonjero v starem delu Izole za daljše obdobje. Tel. 040 931 511
-	Dvosobno opremljeno stanovanje v Izoli oddam za daljše obdobje. Tel. 041 344 280
-	Pasaro Istranka, letnik 1980, registrirano do 2015, v fazi celovite prenove, prodam. Cena znaša EUR 800,00. V ceni je vštet rezervni motor Tomos T4, ponjava za krmo, letna tenda in vsa ostala obvezna oprema. Možnost dogovora za praktično nerabljen ( max 30 ur ) štiritaktni motor Johnson 6 KM, letnik 2007 ali štiritaktni Suzuki 15 KM, letnik 2003. Za ogled pokličite 041 662340.
-	Podarim tri starejše, a delujoče termoakumulacijske peči s pripadajočimi termostati. Odvoz v režiji obdarjenca.Tel. 040 211 434.
-	Prodam popolnoma novo kopalniško opremo, kupljeno 18.3.2014, z računom in garancijo: umivalnik 90 cm z omarico + ogledalo z omarico 90 cm. Razlog prodaje: sprememba načrta kopalnice. Cena: 180 eur. Tel. 041/687191
-	Prodam oljčni nasad velikosti 5.000 m2 z 80 oljkami, na pobočju nad Me-hanom. Tel.: 031 764 316.
-	Podarimo pasjo uto iz dveh prostorov 200x150x120, Interesenti jo prevzamejo z lastnim prevozom v Jagodju. Informacije na GSM št. 051367568
Btm®
-	Gostilna Istra išče kuharja s poznavanjem mediteranske kuhinje ter natakarja/ico. Tel: 041 345 605
-	Nudim pomoč pri učenju, inštrukci-je italijanščine in angleščine ter varstvo otrok.Imam dolgoletne izkušnje. Tel. 040 351 249
-	Iščem delo za hišna opravila. Tel.: 070 337 483
-	Varstvo otrok, redno ali občasno (v dopoldanskem, popoldanskem ali večernem času) na.vašem domu. Imam pedagoško izobrazbo in izkušnje, tel 05 641 5013
-	Hišna popravila in manjša mizarska dela. Pokličite na 031 630 716
-	NUDIM vse vrste pomoči v gospodinjstvu, OSKRBO in nego starejših ali bolnih oseb, VARSTVO otrok in druga podobna dela na domu. Sem odgovorna in zanesljiva oseba. Tel.: 040 775 894
-	Inštrukcije - matematika, fizika ali kemija za vse starosti ponujam pomoč pri osvajanju znanja za boljše ocene, izpite ali maturo. 041 345 634
INVALIDI SMO SE REKREIRALI V ZREČAH
Dl Izola je 22.3.2014 že drugo leto zapored organiziralo 7 dnevno ohranjanje zdravja v termah Zreče.
Skozi ves teden je bilo počutje invalidov zelo dobro, nekateri smo hodili na terapije, drugi v bazene, savne ali masaže. Skupinica najpogumnejših pa je povprek in počez prehodila Zreško Pohorje in uživala v čudoviti naravi. Med tednom smo imeli organiziran tudi kratek izlet v Slo. Konjice, kjer smo obiskali čebelarja, ki nam je razkazal in podrobno opisal delo čebel in pridobivanja medu, le tega smo lahko poskusili in kupili. Nato smo se odpeljali na kmetijo, kjer še dandanes ročno pletejo košare.
Iz Zreč smo odšli vsi zdravi, sproščeni in polni energije. Zelo smo bili zadovoljni z osebjem, terapijami in drugimi uslugami. Franc Poropat
Izlet na Dolenjsko in Belo krajino
Člane in podporne člane Društva invalidov Izola obveščamo, da bomo 26.04.2014 Organizirali izlet. Vse informacije dobite na sedežu društva. Vljudno vabljeni.
Kdo lahko obrezuje drevesa?
Takšno vprašanje smo dobili v uredništvo od bralcev iz Livad, ki so opazovali stanovalce, ki so menda kar sami “do golega” obrezali eno od dreves v bližini stanovanjskega bloka. Zainteresirani krajani so se pozanimali na Komunali, Krajevni skupnosti in policiji pa nihče ni hotel prevzeti pristojnosti za to problematiko. Torej vprašamo: Kdo lahko da dovoljenje za rezanje dreves na, predvidevamo, občinski zemlji?
d
e
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA 7,00 €
prava nedeljska KOSILA 7,5 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Tako so delavci Komunale reševali odpadajo- Izolski sabljači so si na državnem prvenstvu Je res potreben komentar ob tej sliki? či omet na Krpanovi ulici. Kreativno, ni kaj.	v Velenju priborili tri kolajne. Bravo!	Menda ne, a?
Na osnovni šoli Vojke Šmuc so prejšnji teden gostili učence osnovnih šol iz Španije, Italije in Slovaške v okviru projekta Let’s know, let’s love, let’s protect our environment in gre za naravoslovni mednarodni projekt, s katerim mlade osveščajo o ekologiji. Tega ni danes nikoli preveč.
Ko se za eno mizo zberejo kar trije Radojkoviči... lahko je govora le o rokometu. Pogovor se je tokrat vrtel okoli zmešnjave, ko so izolski rokometaši v Ormožu odigrali tekmo v smešno okrnjeni postavi, a kaj več nam Claudio, Fredi in Jan pač niso hoteli razkriti.