PoStnlna platana v gotovini na Ofe 4v* linitnskl uom Staj. 202 V tJubUnm, sobota, 4. septembra 1931 Cetoll. Italijanski pogoji za Predvsem priznanje Abesinije sodelovanje na Sredozemskem morju Rim, 4. septembra. Z ozirom na vesli francoskega tiska, da bosta Anglija in Francija sklicali ob zasedanju Sveta ZN v Ženevi sestanek sredozemskih držav, ki 'naj bi se tam posvetovale o zavarovanju plovbe na Sredozemlju, pišejo italijanski listi, da Italija ne misli priti v Ženevo in se ne bo udeležila nobenega sestanka, ki bi ga kdorkoli sklical izven Zveze narodov. Za svojo udeležbo pri pogajanjih v okviru Zveze narodov pa stavi Italija štiri pogoje: 1. Zveza narodov mora rešiti abesinsko vprašanje in priznati italijansko zasedbo ter oblast. 2. Sestanek sredozemskih držav mora biti uradno pripravljen, zdaj pa bi šlo samo za nekak zaseben razgovor, ki ga želi Francija. 3. Taka konferenca bi morala biti organizirana tako. da ne bi motila dela v odboru za nevme-šavanje. V sedanjih razmerah pa si ni moči misliti drugega kakor to. 4. Konferenco je treba sklicati takoj, ko bo po mišljenju vseh držav čas ugoden za to. Francija i>i si ne mogla izbrati bolj neugodnega trenutka, kakor je sedanji. Italijanski tisk poudarja, da Italija ne more iti na sestanek, ki ga nekatere države prirejajo z ostjo proti Italiji. Italija je največja sila na Sredozemskem morju in zato ne more o sredozemskih vprašanjih odločali nihče brez nje ali pa celo proti njej. Z ozirom na angleške ukrepe za zavarovanje plovbe na Sredozemlju so Italijani prepričani, da bo Anglija še preden pristane na kako konferenco, zavrnila vsa sumničenja, ki dolže Italijo zaradi napadov na angleške ladje. Anglija želi, da se Italija za. vsako ceno udeleži tega sestanka. Franciji pa ni do tega, marveč hoče, da bi bili pri teh razgovorih zastopani prevsem tudi Sovjetska Rusija in valencijska vlada, ki obe obtožujeta Italijo zaradi podmorniških napadov. Anglija pa ni za to. London. 4. septembra. AA. DNB: Listi obširno pišejo o sklepih vlade za zaščito plovbe v Sredozemskem morju. Listi posebno povdarjajo, da se bo v sredo vršila seja ministrskega sveta. Menijo, da bo predsednik vlade prekinil svoj dopust na Škotskem in prišel na sejo. Na sejo vlade bodo prišli vsi ministri razen Duffa Coopeja, ki križari s svojo jahto po Sredozemskem morju. O konferenci sredozemskih držav v Ženevi pišejo listi, da bodo nanjo povabljene samo tiste države, ki so zastopane v Ženevi, to so Velika Britanija, Francija. Turčija, Jugoslavija, Grčija in mogoče tudi Egipt. Valencijska vlada iz razumljivih razlogov ne bo mogla biti zastopana na konferenci. Povdarjajo pa tudi, da bo Italija tudi zastopana na konferenci, ce se bo udeležila zasedanja sveta Zveze narodov. Iz Rima poročajo, da je Italija na to že pristala. Diplomatski sotrudnik »Daily Telegraph« piše, da bo Francija v Ženevi predlagala skupno akcijo vseh tujih vojnih ladij proti piratskim podmornicam in vojnim ladjam v Sredozemskem morju. Po Mussolinijevi izjavi, da ne bo trpel boljševizma v Sredozemskem morju, bosta Anglija in Francija skupno povdarili, da ne bosta trpeli piratstva v Sredozemlju. V Ženevi se bodo začele seje najbrž med 12. in 1!i. septembrom. Eden bo odpotoval v Ženevo v četrtek. Ni ve.rjetno, da bi Francija še pred začetkom pogajanj v Ženevi odprla svojo mejo prostovoljcem. >Daily Herald-- piše, da so angleške vojne ladje dobile povelje, da naj takoj potope tujo podmornico, ki bi jih hotela napasti. London, 4. septembra. AA. Havas: Uradno izjavljajo, da bo Anglija na ženevski konferenci predložila mnogo predlogov Ti predlogi se bodo po-eebno nanašali na sodelovanje sredozemskega vojnega brodovja, ki naj skupno Ščiti trgovske parnike. London, 4. septembra. AA. DNB: »Press Asso-ciation« poroča, da bo Velika Britanija na konferenci sredozemskih držav predložila več važnih zahtev, ki jih sedaj že izdeluje v zunanjem ministrstvu. Velika Britanija pripisuje tej konferenci zelo velik pomen. Slovenski časnikarji bodo v torek ob 12 opoldne položili venec pred spomenik Valentina Vodnika, izdajatelja prvega slovenskega časnika »Ljubljanskih novic«, katerih 1401etnico obhajamo to leto. Najbrž bo Velika Britanija predlagala sodelovanje vsega brodovja držav, ki bodo zastopane na konferenci. Posebno pozornost pa pripisujejo navzočnosti italijanskega delegata na tej konferenci. Govore, da bi Francija ne bila več tako nejevoljna, če bi italijanski zastopnik prišel v Ženevo. Eden se bo konference udeležil osebno na čelu angleške delegacije. Italijo bi zastopal grof Ciano in oba zunanja ministra bosta tako imela dovolj prilike za izmeno misli — in sicer še neuradno — o odnošajih med Italijo in Anglijo. Rim, 4. septembra. AA. Havas: Francoski načrt, da naj se v Ženevi 6estane sredozemska konferenca, je naletela v Rimu na zelo slab sprejem. Uradni krogi še niso izrazili svojega mnenja. Vendar pa v Italiji menijo, da ta predlog pomeni vojno napoved fašizmu. Fašistični krogi namreč izjavljajo, da bi sredozemska konferenca bila tedaj, ko Italija v Ženevi nima svojih zastopnikov in bi bila torej obsodba fašistične Italije izrečena, ne da bi bil zaslišan »obtoženec«. Ta prvi vtis je nekoliko popravila vest, da je Anglija sprejela vabilo na konferenco in zato misli italijanska vlada, da ne bi odbila vabila na konferenco. Itelija ne bo sodelovala? London, 4. septembra. AA. Še zmeraj ne vedo, če bo Italija zastopana na tej konferenci. Snoči so govorili, da bo italijanska vlada povabljena na konferenco, vendar pa še ni točno znano, če je bilo vabilo v Rim že odposlano. Izve se, da Italija ne misli poslati svoje delegacije na zasedanje Zveze narodov v Ženevo. Zato je težko že sedaj reči, ali bo Italija prišla na konferenco v Ženevo. Pariz, 4. septembra. A A. DNB: Zaradi ustalitve cene žitu je skočila cena kruhu. Od 5. septembra stane kruh 2.60 fr. kg. Ijoudon. 4. septembra. AA. DNB: Evening Standard« je snoči objavil članek Winstona Churchilla pod naslovom: »Ranjeni zmaj«. Churchill in Sovjetska Rusija praktično lahko vsilili Japonski svoje nazore. Kar pa se tiče zapletov v Evropi, pa pravi Churchill, da je Evropa zaradi dogodkov piše v članku, da bi samo združene Anglija, USA na Dalinem vzhodu pridobila na času in da bi tako lahko prišlo do soglasnosti in skupne obrambe. Mussolini potuhe konec septembra v Ncmči o Sestanek dveh diktatorjev Berlin, 4. septembra, o. Uradno poročilo naznanja, da bo predsednik italijanske vlade Benito Mussolini obiskal nemškega državnega kanclerja Hitlerja v drugi polovici septembra. Do obiska je prišlo na osebno Hitlerjevo povabilo. Sestanek med obema državnikoma naj pokaže, da sta obe silni revolucionarni gibanji v Evropi ideološko zvezani in se izpopolnjujeta. Tako fašizem kakor narodni socializem hočeta preosnovati svoj narod do dna in dvigniti svoji državi na višino, katera jima pripada. Poročilo ne navaja natančnega dneva za Mussolinijev prihod in tudi ne vsebuje podrobnega sporeda za ta obisk. Rim, 4. septembra, o. Italijanski tisk prinaša uradno poročilo nemške vlade, da bo predsednik vlade Mussolini obiskal Nemčijo v drugi polovici septembra na povabilo kanclerja Hitlerja. Po mnenju italijanskih listov se bosta Mussolini in Hitler sestala 25. septembra v Hitlerjevi vili pri Berchtes-gadenu. Prva javna manifestacija ob tem obisku bo v Mfinchenu, od koder bosta državnika odpotovala v Berlin. Italijansko časopisje ne poudarja idejne sorodnosti fašistovskega in hitlerjevskega gibanja, marveč pravi samo, da je Mussolinijev obisk vrnitev Hitlerjevega potovanja v Benetke leta 1933. Zadnja španska vladna trdnjava obkoljena Hendaye, 4. septembra, o. Po zadnjih vesteh je trdnjava Gijon, ki predstavlja zadnjo utrjeno postojanko vladnih čet na španskem severu, docela obkoljena. Na morju križari pred pristaniščem nacionalistična bojna ladja »Almirante Cervera« z manjšimi edinicami, po kopnem pa prodirajo proti Gijonu nacionalistične dete z vso naglico. Vse važnejše ceste v daljni okolici mesta so že v njihovih rokah. Nacionalistični oddelki prodirajo v treh skupinah in ne nalete nikjer na kak poseben od- Na stotine žrtev taffuna London, 4. septembra AA. DNB: Po vesteh iz Hongkonga je včerajšnji tajfun zahteval mnogo več žrtev, kot pa se jc to prvotno mislilo. V samem Taifu Maruetu znaša število mrtvih okoli 200. Do-sedaj še ni znano, koliko ribičev je i^tonilo. Vihar je nek obrežni parnik zanesel proti angleški križarki »Suffook« in nato še proti rušilcu »Dechesu«. Parnik je trčil ob obe vojni ladji, ki sta precej poškodovani, V Hongkongu leži še nad 100 trupel, ki jih še niso mogli razpoznati. Tisoči bega> po ulicah tn iščejo trupla svojcev ali pa prijateljev. Verjetno je silen val morja več sto ljudi potegnil v morje, kjer 60 utonili. Slovesnost na Rakeku odložena Ljubljana, 4. sept. Z Rakeka nam poročajo pred zaključkom lista, da za jutri napovedane slavnosti odkritja spomenika kralju Aleksandru zaradi nepredvidenih zadržkov ne bo. Slovesnost je odgodena na nedoločen čas. Pač pa nam istočasno sporoča Zveza za tujski promet, da bo izlet v Postojno kljub temu izveden v celoti, kakor je bilo objavljeno v časopisih. Zadnji čas za prijave je do danes opoldne. Bitka, kakršne Šangaj še ni doživel Šanghaj, 4. sept. AA. (Reuter). Včeraj je razvila bitka, kakršne Šanghaj še ni doživel. Granate so padalc vsepovsod okoli japonske admiralske ladje, toda ladje same niso zadele. Druge granate so zadele japonski konzulat in ranile dva konzularna redarja, nekega japonskega časnikarja in nekega japonskega obiskovalca. Japonski generalni konzul in oeebje konzulata niso marali zapustili poslopja. Japonske ladje, ki so zasidrane v vojnem okolišu, so odplule po reki navzgor, da se pridružijo ladji »Izumoc. Japonski rušilci obstreljujejo kitajske postojanke. Kitajske granate padajo sistematsko v japonski del tuje koncesije. Vsi tuji opazovalci so si edini v tem, da so današnji boji zmedli japonski ofenzivni načrt na polotoku Vusungu in ga zakasnili. Med japonskimi ladjami in kitajskimi baterijami je prišlo do srditega dvoboja. Dve kitajski granati sta zadeli japonski konzulat. Ves putunski okraj so japonski topovi razdejali. Japonska admiralska ladja »Izunio< je začela streljati in se jo pridružila topniškemu dvoboju mod kitajskim in japonskim topništvom. Ladja je obstreljevala Futung, kjer so Kitajci dajali signale svojim ljudem na kopnem o gibanju japonskih ladij. Nekako ob istem času se je večjemu japonskemu transportu japonskih čet posrečilo prodreti do japonskega konzulata; tam so se izkrcale in začele s podporo nekega japonskega rušilca olwtreljevati poslopja na drugem bregu reke Vangpo. Sovjetska letala prihafajo Toki«, 4_ septembra. AA. (Stefani) Po trditvah agencije Domej je prispelo v Šanghaj 62 sovjetskih letal, po poročilih > H osi ja« pa 30 letal v pokrajino Sansi in sicer čez zunanjo Mongolijo. V Nanking se jo pripeljalo 20 sovjetskih strokovnjakov za tanke. General Levin, vojaški odposlanec sovjetske Rusije v Šanghaju, je dodan generalnemu štabu kitajske armade. Po poročilu iste agencije je vlada sklenila izdati za Kritje naknadnih kreditov za vojsko za 2 milijardi 22,700.000 jenov državnih bonov. Celotni dosedanji stroški ki tajsko-japonske vojne dosegajo 2.566 milijonov jenov. por. Nacionalistični branilci Ovieda. ki se drže proti vsem napadom rdečih že od začetka državljanske vojne, so sestavili poseben napadalni bataljon, s katerim bodo udarili s svojo strani proti Gijonu. Prve Francove čete so zdaj kakih 30 milj pred trdnjavo. Sedem britanskih trgovskih ladij, ki so imele izselili na tisoče žensk in otrok iz Gijona, ne more odpluti, ker pristanišče blokira nacionalistična križarka »Almirante Cervera« v družbi treh drugih španskih nacionalističnih vojnih ladij. Salamanca, 4. septembra. AA. Nacionalistično uradno poročilo pravi: Santandrska fronta: Naše čete so očistile teren in utrdile zavzete postojanke. Oddelek naše vojske je prodrl proti Potesu, severni oddelek pa je zavzel Pendueles. V odseku pri Potesu so tjaše čete zavzele tri kraje. Tam se jim je predalo 700 miličnikov. Asturska in leonska fronta: V odseku Por-tiglia dela Reina je pribežal na našo stran ves sovražni oddelek s svojini kapetanom in dvema poročnikoma na čelu. S seboj so prinesli tudi strojnico. Aragonska fronta: V odseku pri Belciti sovražnik še močno pritiska. Naše čete se trdno drže svoje postojanke. Južna fronta: V odseku pri Penaroji je sovražnik napadel naše postojanke pri Sieri Grani in Sieri Toro in imel velike, izgube. Zaplenili smo sovjetsko letalo, sovjetski tank, več pa smo jih uničili. Letalstvo: V sredo smo sestrelili 5 sovražnih letal. Včeraj smo sestrelili še nekaj letal. RAZSTAVA SLOVENSKEGA INARS Francoski glasovi h konferenc« Sredozemskih držav Pariz, 4. sept. Današnji >Excelsior« se bavi s pripravami za sklicanje konference držav Sredozemskega morja in se bavi tudi z možnostjo, odnosno neinožnostjo udeležbe Italije na konferenci. >Excelsior «je mnenja, da bi Italija poslala svoje delegate le v tem primeru, če se aneksija Abesinije tudi de jure prizna in s tem spravi vprašanje Abesinije za vselej z dnevnega reda. Konferenca sredozemskih držav bi imela popoleu uspeh, če bi na njej Italija dala zagotovila, da bo izpraznila Balearske otoke in nekatere važne točke ob Sredozemskem morju, kjer si jc Italija zgradila trdne letalske in pomorske baze in more iz njih bitno ogrožati varnost plovbe in pravice angleškega ter francoskega imperija. Drugi pariški listi pa pristavljajo, da je pričakovati od konference uspeha le v primeru, če bosta Anglija in Francija popolnoma edini in zastopali isto stališče naprain navedenim problemom. Ateno, 4. septembra, m. Danes popoldne ob 4 ho prispel v Atene turški zunanji minister Ruždi Aras in se bo seslal z grškim ministrskim predsednikom generalom Metaxasom. Po tej konferenci bo turški zunanji minister odpotoval naprej proti Ženevi. Naročajte Slovenski dom! Vesti 4. septembra Požar je skušal zanetiti v francoskem poslaništvu v Varšavi jud Diamont, in sicer v oddelku za potne liste. Škoda je velika, ker je zgorelo nekaj dragocenih preprog. Češkoslovaški poslanik v Lizboni dr. Flieder jc pred dvema dnevoma dopotoval v St. Jean de Luz. Ta mali kraj bo, kakor kaže, postal letovišče pregnanih diplomatov. 100 milijonov frankov za znanstvene nagrade delom iz socialnega gospodarstva je poklonil švedski industrijalec Wenegreen. Angleška kraljeva dvojica bo letos pozimi odpotovala v Indijo. Potovanje bo trajalo tiri mesece in bodo v kratkem objavili spored zanj. Predsednik francoske vlade Chautemps je včeraj sprejel predsednika naše narodne skupščine Štefana Čiriča. Sedem velikih kmetij je uničil požar v holandski vasi Stapsorstu. Zanetili so ga otroci pri igri z vžigalicami. Masarykovo zdravstveno stanje se je izboljšalo. Bolnik je včeraj prišel k zavesti. Vest o izboljšanju so po vsem Češkem sprejeli z velikim veseljem. Voditelja poljske ljudske stranke, prof. Kota, ki ga je dala vlada pred kratkim zapreti, so zdaj izpustili. Madžarski kraljevi namestnik Horty je iz Švice dopotoval v Italijo. Nekaj dni bo ostal na Com-©kem jezeru, 10. septembra pa bo čez Avstrijo odšel na Madžarsko. Stanje angleškega poslanika v Nankingu, ki so ga pred tednom dni težko ranili Japonci, se naglo boljša. Večje število Judov je angleška policija prijela po palestinskih mestih zaradi neredov in atentatov v zadnjem času. Prvi veliki nemški manevri po svetovni vojni se bodo v kratkem začeli. Pri njih bo sodelovala vsa kopna vojska, mornarica, letalstvo in motorizirani oddelki. Manevre bo vodil vojni minister maršal Blomiberg. Bivšega tajnika pri odboru ruske komunistične stranke Vasilijeva so z osmimi njegovimi somišljeniki obsodili na smrt, češ, da so pripadali neki protidržavni skupini. Vesti o odložitvi prihodnjih olimpijskih iger, ki jih mora prirediti Japonska, so neutemeljene. Predsednik japonskega olimpijskega odbora je izjavil časnikarjem, da vojna ne bo niti malo za vrla priprav za olimpijske igre. Mussolini bo posredoval mod Hitlerjem in katoliško Cerkvijo ob svojem obisku v Nemčiji. Tako pišejo angleški listi. Tajfun v Hongkongu je zahteval ogromno človeških žrtev. Razdejanju viharja se je pridružila še povodenj. Voda je uničila vse tiste mestne predele, ki leže ob vodi. Največ letal v USA so zadnje leto kupile Argentina, Kitajska in Japonska. Skupno so letalske tovarne v Združenih državah prodale v prvih šestih mesecih letos za 17 in pol milijona dolarjev letal ter motorjev. Francosko odposlanstvo za zasedanje ZN bo vodil predsednik vlade Chautemps. Z njim potujejo še zunanji minister Delbos, predsednik poslanske zbornice Herriot in Paul Boncour. Pri komunističnih nemriih v alžirskem mestu Meknes, ki še vedno trajajo, je bilo do zdaj ubitih 25 domačinov in 16 francoskih vojakov. Veliko število domačinov je vojaštvo prijelo, ker so skušali ropati. Pri nemirih so oplenili ves trg in razbili vse judovske trgovine. Predsednik Združenih držav Roosevelt je odplul s svojo jahto na daljše ribarjenje po a meniških obalnih vodah. Veliki italijanski čezmornik »Conte Verde« je nasedel na pesku pred Hongkongom. Do zdaj ga niso mogli še rešiti. Prijazen sprejem angleškega brodovja v Benetkah in svečanosti, ki so jih Italijani priredili angleški bojni mornarici ob tej priliki, je vzbudil odobravanje v vsej angleški javnosti. Tabor v Zagoru ob Savi Kmečki tabor bo v nedeljo 5. t. m. v Zagorju ob Savi za ves litijski okraj. Zbirališče ob 8 zjutraj pred cerkvijo. Pridite zato vsi že z jutranjimi vlakii Maša bo na prostem. Po maši govore naši voditelji. Društveni prapori in kroji, pridite vsi! Tombola je vsled tehničnih ovir preložena na poznejša čas. Zato bo namesto nje »ribolov« s krasnimi dobitki in telovadni nastop. Po večernicah ob 3 nastop »Slovenskih fantov«, zato pridite vsi telovadci. Vaja za nastop bo ob pol 2. Vabimo najvljudneje, ker je za vse preskrbljeno. Pridite vsi, ki količkaj morete! Na svidenje na taboru’ Laska ffJNS" česna o nezrelih mladeničih Nekaj dejstev iz gospodarjenja prejšnjega občinskega odbora, da se osveži spomin Laško, 3. septembra. Nacionalna mladina našega okraja se čuti silno užaljeno in je na naš dopis v »Slovenskem domu« odgovorila z uvodnikom v zadnji celjski »Novi dobi«, ki je plod nezrelih možgan neizkušenega mladega »nacionalista«. Mladi gospodiči, ali se ne sramujete, ko v svoji nezrelosti hočete naši javnosti prikazati pošteno slovensko kmečko mladino kot »apatično maso, za samostojno življenje nesposobnih ljudi«, ki »pod vplivom starokopitnih staršev in sugestijo duhovščine< nočejo sprejeti vašega odrešilnega evangelija liberalne ideologije, ki je zavedla človeško družbo v idejni in materialni^ kaos, iz katerega bo mogoča rešitev samo z brezštevilnimi žrtvami. Ne dotikajte se naše kmečke mladine! Nimate pravice in tudi ne zmožnosti, da bi ji vsilili pogrošno in škodljivo ideologijo, ki jo je naš narod po pretežni večini že pred vojno odklonil. Največji možje našega naroda so izšli iz kmečkih domov. Slovenska kmečka mati in slovenski duhovnik sta jim vcepljala v dušo in srce vero, ljubezen in spoštovanje do svojega malega, ubogega naroda, ki so ga tuji liberalni krogi hoteli potujčiti. Samo malo se ozrite nazaj in zgodovina našega naroda vam bo odprla oči. Ugotovili boste, da se je prav v trgih in mestih naše dežele ugnezdilo in razpaslo nemčurstvo, medtem ko je kmečka vas ostala zvesta slovenskemu narodu. Tam, kjer je učil in deloval slovenski duhovnik, je ljudstvo ostalo slovensko, to je zgodovinska resnica, zato ne zaletavajte se v našo duhovščino, ki je tudi vas Učila drugače, kot pa delate. Roke proč od slovenske kmečke mladine, ki je nikoli ne boste videli v vaših vrstah! Res je, da ste pridobili nekaj članov tudi v M. G. občini in tudi v nekaterih drugih krajih našega okraja, pozabili ste pa napisati kdo in kaj so. pobrskajte nekoliko po aktih kazenskega oddelka sodišča in potem si čestitajte na pridobitvi. Pregovor, ki je še vedno v veljavi, pravi: »Povej mi s koin hodiš in povem ti kdo si«. Neutemeljeni očitki ki ste jih napisali v celjski tednik, da je pisec volilnih letakov še vedno brez službe, ne razburjajo nikogar, pač pa je čudno to, da se vam, ki ste imeli 16 let vso oblast v svojih rokah, ni posrečilo spraviti v službo vsaj nekaterih izmed celega štaba pofovcev, ki se žalostno sprehajajo po laških ulicah brez posla. V vsem času ste samo enemu preskrbeli delo z razprodajanjem »Nove dobe« in še to pod današnjim režimom. Kdo skrbi za higijeno JNS Pisec »Nove dobe« opisuje žalostno stanje stranišč bivše cementarne v Marijagradcu in dela odgovornega za vse laški obč. odbor. Resnica pa je, da je tako stanje v tej koloniji že celo desetletje, pa prej gospodje niso ničesar videli. Mi vemo, da je za to odgovoren lastnik kolonije. Gradbena navdušenost in regulacijski načrt Na dolgo in široko se je razpisal dopisnik podeželskega lističa in stalno se joče zaradi regulacijskega uačrta mesla, ki ja vzrok, da g. Henke ni prišel do zidave nove palače, kakor je želel. Gospodje, ali ne veste, kdo je dal delati omenjeni regulacijski načrt? Kako, da se niste spomnili na nujno potrebno palačo z množico tujskih sob prej? Ali niste skozi 16 let imeli v svojih rokah vse adute? Kako to, da se vam šele sedaj smilijo nezaposleni delavci, ko pa ste jih včasih tako radi imeli za protidržavne elemente? Tudi dopis; niku -»Delavske politike« priporočamo malo več previdnosti iu mu svetujemo, naj prej stvari do-žene in potem šele piše, kajti neresnica je tudi socialistom ogabna. Močerad le takrat čez pot hodi, kadar dežuje. Ste nas razumeli? Da bo vsem posestnikom stavbnih parcel v našem mestu slika jasnejša, jim nudimo tukaj nekaj pojasnil; Na redni seji obč. odbora dne 25. oktobra 1933 je glasom sejnega zapisnika (točko 4., odst. 4.) tedanji g. župan dr. Roš omenil kot eno glavnih nalog občinske uprave tudi izdelavo prepotrebnega regulacijskega načrta. Na drugi redni odb. seji dne 27. nov. 1033 je pod točko 4. dnevnega reda zabeleženo, da se je za izdelavo načrta ponudil inž. Savšek iz Celja. Ponudbo se je izročilo gradbenemu odseku, kateremu se je obenem naročilo, da do prihodnje redne seje izdela predlog Gradbenega pravilnika in predlog za oddajo regulacijskega načrta v Izdelavo. Na 11. redni seji obč. odbora dne 15. nov. 1935 se je razpravljalo o ponovni ponudbi g. inž. Sav-šeka in se je sklonilo, naj se gradbeni odsek do- končno pogodi s ponudnikom glede višine cene za izdelavo regulacijskega načrta. . Na 12. redni odborovi seji dne 28. febr. 1936 se je pod točko 6. dnevnega reda sprejela med gradbenim odsekom in g. inž. Savšekom sklenjena pogodba za izdelavo reg. načrta za ceno 27.000 din. Načrt naj bo glasom pogodbe izgotovljen do 1940 leta. Iz navedenih uradnih sejnih zapisnikov je razvidno: 1. Da je regulacijski načrt oddal v delo prejšnji občinski odbor z g. dr. Rošem na čelu. 2. Da se ta regulacijski načrt izdeluje po smernicah, katere je dal in določil gradbeni odsek ter potrdil občinski odbor pod vodstvom dr. Roša. Svetovni časnikarji v Ljubljani Ljubljana, 4. septembra. Včeraj opoldne so se v Ljubljano iz Dalmacije pripeljali s posebnim vlakom predstavniki vseh glavnih svetovnih časopisnih agencij, ki so bili na svojem kongresu v Dubrovniku. V Ljubljani eo jih sprejeli ljubljanski časnikarji najprej na postaji, potem pa posebej na velesejmu, kjer jih je pozdravil tudi ravnatelj dr. Dular v francoščini, dopisnik Preebiroja g. Zobec v imenu bana dr. Natlačena, slednjič pa tudi mestni župan dr.. Adlešič. Gostje, ki jih je skupaj okrog 60 ter potujejo večinoma v družbi svojih žena, eo ši potem v spremstvu domačih časnikarjev ogledali najznačilnejše posebnosti novinarske razstave. Slednjič pa so se vsi časnikarji zbrali v Belokranjski kleti na velesejmu, kjer je bil gostom na čast prirejen skromen, pristno kranjski prigrizek, med katerim je spregovoril tudi ravnatelj poljske agencije PAT is Varšave, g. Lebicki. Medtem so se bili vrnili z Brda, kjer so bili v avdienci pri knezu namestniku, tudi predsednik italijanskega Štefanija g. Morgagni, podpredsednik angleškega Reuterja g. Muray, podpredsednik francoskega Havaea g. Meynot, predsednik nemškega 1>NB g. Meier, izmed jugoslovanskih časnikarjev pa predstojnik Avale g. Petrovič. Pred odhodom na vlak so si gostje ogledali šo paviljon Jugoslovanske tiskarne, kjer jim je bil tolmač naš glavni urednik g. Mirko Javornik. Naša uprava je gostom poklonila tudi po en izvod naših listov. Okrog 3 popoldne eo se gostje s posebnim vlakom odpeljali dalje na Bled, kjer jim danes v Zdraviliškem domu priredi ban dravske banovine dr. Natlačen avečan banket. Goste bodo ostali na Bledu tudi še čez nedeljo ter bodo verjetno sprejeti ludi na dvoru. Ogledali si bodo tudi beneško noč,1 ki jo na predvečer kraljevega rojstnega dne pripravljajo Blejčani. v Zopet nesreča v kamnolomu Zagorje, 3. septembra. Zadnji čas se pogosto dogajajo nesreče v bližnjih različnih kamnolomih. Poročali smo že o žrtvah, ki so jih podsule plasti kamenja in peskn ter so jih morali nevarno poškodovane prepeljati v bolnišnico. Danes pa se je v železniškem kamnolomu zopet pripetila podobna nesreča. Tam se je čisto nepričakovano sesula skalnata plast na delavca Irška Ivana iz Polčnika Jršek je dobil pri tem hude notranje poškodbe ter eo ga brž odvedli v ljubljansko bolnišnico. Pogostne nesreče, ki jih zadnje čase doživljamo po kamnolomih in v Zagorju sploh, nam dajejo povod, da o tem resneje razmišljamo. Treba bo pae poskrbeti, da se popravijo varnostne naprave, ob nevarnejših stenah bo treba zaradi tolikih nesreč postaviti stražo vsaj ob dnevih, ko ®e te stene razstreljujejo. JUTRI VSI NA PLANINSKO SLAVJE V KAMNIŠKO BISTRICO! 3. Da sedanji občinski odbor ne zadene nobena krivda, ako bo kdo po tem načrtu kakorkoli oškodovan. 4. Da bo sedanji občinski odbor lahko dal svoje pripombe k temu reg. načrtu šele tedaj, ko bo isti idejno gotov ter predložen tako občinskemu odboru, kakor tudi' vsem občanom na vpogled. 5. Da sedanji občinski odbor ludi ne more pospešiti dela na regulacijskem načrtu, ker je prejšnji občinski odbor sklenil 4 letno pogodbo. C. Da .naj se gospod dopisnik drugič obme na ljudi, ki so njemu najblizji, sedanji občinski odbor pa naj pusti v miru, sicer bomo prihodnjič posvetili nekoliko v temo okrog vodovoda, kar bo marsikomu zelo neljubo. Dolge mesece smo prenašali mirno vse vaše napade, šele ko je gospoda prešla vse meje dostojnosti, smo se oglasili. Da po naših odgovorih marsikoga glava boli, radi verjamemo. Izjavljamo pa, da je za nas s tem debata končana, če pa se napadi ponove, potem, gospodje, bomo tudi mi zopet na razpolago. Celjske novice Celje, 3. septembra. Plačevanje pobolniške takse od službenih prejemkov. Finančna direkcija v Ljubljani je opozorila davčne uprave in oddelke finančne kontrole na plačevanje pobofniške takse na službene prejemke e sledečo okrožnico: Da odslej o obsegu taksne obveznosti po 2. odstavku pripombe l k tarifni postavki 33 taksnega zakona ne bo več dvoma, se opozarja, da je Državni svet v ponovnih primerili odločil, da je treba to takso plačevati v vseh primerih, kjer obstoji v izplačilu pismena konstatacija. Kot taka zadostuje tudi vknjižba (in sicer tudi gumama) v blagajniški knjigi, v knjižici o uslužben-skem davku itd., kriterij pa, katere osebe spadajo pod to taksno dolžnost, je pokojninsko zavarovanje. Vsi uslužbenci torej, ki eo podvrženi pokojninskemu zavarovanju, morajo ob gornjih pogojih tudi plačevati y.r/o no takso po prip. 1 t. p. 33. Ker smatra finančna direkcija, da je vprašanje taksne dolžnosti 6edaj zadosti pojasnjeno, se odslej noben taksni obvezanec ne bo mogel več izgovarjati, da mu je obstoj odnosno obseg te taksne obveznosti neznan. Kazensko postopanje bo torej treba odslej v pogledu teb prestopkov brezpogojno izvesti. Izobesite zastave! Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: V ponedeljek, dne 6. septembra 1937 praznuje Nj. Vel. kralj Peter II. svoj rojstni dan. Prebivalstvo mesta Celja se vabi, da ta dan okrasi svoja poslopja z državnimi zastavami. Na Smrekovcu bo jutri, v nedeljo, dopoldne poleg planinske koče na prostem sv. maša za izletnike in planince. Sodelovala bo šoštanjska godba. Planinci vljudno vabljeni! Za naše brezposelne. Na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., v ponedeljek, priredi g. Lečnik Anton, urar v Celju, 60 brezposelnim kosilo v hotelu Hubertus. Nakaznice za kosila se dobe v trgovini na Glavnem trgu. G. Lečniku se v imenu brezposelnih najlepše zahvaljujemo. Blagoslovitev novega mostu na Beričevem Dol, 4. septembra. Jutri l>o končno blagoslovljen in uradno predan prometu nov železobotonski most Čez Bistrico v Beričevem. S tem bo slovesno zapečatena dolgoletna borba domačinov za ta most. Pod prejšnjim režimom naša prizadevanja za nov most niso mogla roditi usjiebov, ker so tisti, ki jim je bila poverjena skrb za take stvari, imeli dovolj drugih opravkov, za most pa nikoli ni bilo časa ne volje. Tudi so naši beričevski veljaki dolgo zagovarjali zgradbo novega lesenega mostu, dočim so domačini z vso odločnostjo zahtevali železobotonski most, ki je trajnejši. Z lesenimi mostovi smo imeli že v preteklosti žalostne skušnje, saj so se na njem neprestano dogajale nesreče in zmerom so morali most popravljati. Pod takimi razmerami jo bil v proračunu za leta 1934-35 prvič določen znesek 25.000 din za nov — leseni most. Toda odbornik cestnega odbora g. Oražem iz Most se je v seji dne 4. decembra 1935 tako toplo zavzel za zgradbo železobetonske-ga mostu ter predlog zagovarjal tako stvarno, da je bila končno le zavržena misel o lesenem mostu. Tako je bilo sledeče loto določen za železobetonski most še 130.000 din. Most je poleni Stavbna družba iz Ljubljane začela graditi lansko leto. Novi most je 6.50 metrov širok, okrog 30 metrov dolg ter ves tlakovan z kamenitimi kockami. Obenem z novim mostom je bila na obeh straneh mostu zadostno zravnana tudi cesta. Novemu mostu bo jutri kumoval ravnatelj Jugoslovanske tiskarne g. Ceč, ki ima z drugimi odločilnimi ljudmi tudi mnogo zaslug, da se je most vendarle zgradil tak, kakor bo jutri v splošno zadovoljstvo domačinov slovesno blagoslovljen. Vesti iz Belgrada Belgrad, 4. septembra. Prosvetni minister Do-brivoj Stošovič je odobril s svojim ukazom, da se za šolsko leto 1937-38 odpre na belgrajskom moškem učilišču prvi letnik za učence madžarske narodnosti, ki so naši državljani. Ti učenci se bodo v madžarščini učili vseh onih predmetov, i;i jih bodo potem predavali na madžarskih manjšinskih' šolah. V nacionalnem jeziku pa sc bodo učili predmetov nacionalne skupine. Bolgrad, 4. septembra, m. Iz Šabca poročajo, da je imel tamkaj znani poslanec JRZ pravoslavni duhovnik Marko Ružičič, ki .je v razpravi o konkordatu na vehementen način branil konkordat, zelo uspelo zborovanje JRZ, na katerem je bila sprejeta resolucija, ki se z njo delo kraljevsko vlade v vsem odobrava. Knjažerac. 4. septembra, m. Iz blagajne davčne uprave v Smrljigu pri Knjaževcu je ua Nepojasnjen način izginilo 100.000 din gotovine. Policija je najprej prijela blagajnika Krstiča, vendar ga je izpustila, ker je položil kavcijo v znesku sta tisoč dinarjev. V zvezi z izginotjem 100.000 din pa je bil aretiran tudi davčni upravitelj Uadurovič. Zanimivosti z velesejma Ljubljana, 3. sept. Pristno veiesejmsko vrvenje se je začeto šele včeraj, drugi daii velesejma. Na vseh ulicah po Ljubljani se pozna, da je.v mestu več ljudi kakor sicer. Po velesejmu pa je zlasti zvečer tako veselje, da o kaki krizi kmalu ne bomo hoteli več slišati. Ljudje, ki hodijo ogledovat na velesejem razne posebne razstave, se zelo radi za delj časa ustavljajo v paviljonu, kjer je prirejena posebno zanimiva misijonska rastava z naslovom »Indija«. Po svoji pestrosti zasluži ta del na velesejmu, da si ga ogieia sleherni obiskovalec. V dobri polovici paviljona je po stenah in na posebnih nastavkih nameščenih toliko lepih slik, zanimivih diagramov, živih in poučnih reliefov, da vsega človek ne more ogledati ob enem S kongresa kirurgov Ljubljana, 4. septembra. Včeraj smo podrobneje poročali o začetku kongresa jugoslovanskih kirurgov, ki so se zbrali v Ljubljani pod pokroviteljstvom bana dr. Natlačena v dvorani univerze, kjer jih je pozdravil in uvedel kongres predsednik naše slovenske skupi* ne jugoslovanskih kirurgov, g. dr. Lavrič. Popoldne je kongres pričel z delom. Svoj referat je prebral najprej sloveči prof. dr. Saltykov, ki smo že včeraj o njem navedli vso stopnje njegovega uspešnega zdravstvenega delovanja. l’re- Beneška noč na Bledu Blejsko jezero in Bled bosta za kraljev rojstni dan razkošno razsvetljena Ljubljana, 3. septembra. Tujcev letos sicer na Bledu doslej še ni toliko, kolikor bi jih blejski hotelirji radi imeli, toda sezona je vendarle dovolj živahna. Te dni pridejo iz Nemčije na Bled tri večje skupine izletnikov, skupaj okrog 200 ljudi, ki bodo na Bledu ostali delj časa. Obljubljenih je letos iz Nemčije še 60 avtomobilistov, ki prirede po Evropi krožno avtomobilsko vožnjo, pa so bodo za nekaj dni ustavili tudi na Bledu. Podoba je tedaj, da bo dotok tuj-tec tudi v septembru še dovolj živahen ter se sezona na Bledu ne bo končala tako kmalu. Na Bledu je bila vse poletje na počitnicah dolga vrsta diplomatov iz raznih držav, mnogi izmed njih so še zmerom na Bledu ter ne morejo prehvaliti lepote kraja in okolice. Po blejskih cestah srečujemo dnevno številne diplomatske avtomobile, ves Bled je postal čez sezono eno samo središče politikov in diplomatov. Blejčani se pripravljajo z veliko vnemo na rojstni dan našega mladega kralja, ki že več tednov prebiva med nami v Suvoboru na počitnicah. V nedeljo zvečer bo v ta patriotični namen prirejena na Bledu beneška noč. Jezero se bo spremenilo v živo morje luči, vsi objezerski hoteli bodo svoja poslopja spremenili v ono samo svetlobo, tako da bo ves Bled sijajno razsvetljen. Vsi čolnarji že vse dni skrbno pripravljajo svoje čolne, s katerimi bodo skujmo z vseh strani likratii odrinili na jezero, vsi pa kar tekmujejo, kdo bo lepše okrasil ter z lampijončki opremil svoje čolue, — Take lepote na jezeru doslej Blejci nismo še izvedli, kakor jo nameravamo letos za priliko rojstnega dne mladega Nj. Vel. kralja Petra II. Sodimo, da bodo zaradi iluminacijo prišli na Bled tudi številni Ljubljančani. Doslej se jih je prijavilo že lepo število, pa tudi iz drugih krajev Gorenjsko prihajajo na Bled dopisi, da se ljudje odpravljajo za nedeljo na Bled, kjer bodo skupno z Blejci praznovali kraljev rojstni dan. Zveza sen tujski promet v Ljubljani jo posredovala pri železniški upravi, da bodo izletniki ob tej priliki mogli na Bled priti z najmanjšimi stroški. Celotna voznina z vlakom, prevoz i avtobusom ter večerja v Park-holelu ali pri Jeklerju velja sauio 43 din, kdor se pravočasno prijavi v Ljubljani pri Zvezi za tujski promet in sicer do nedeljo dopoldne, Z Bleda bo j>onoči vozil vlak šele ob 23.45 in sicer z Lesc, tako da bodo izletniki lahko ves večer preživeli na Bledu. Ob zadostnem število prijavljencev pa bo vozil na Bled in zvečer nazaj posebni vlak. Vponedeljek, dne 8. septembra 1937 se obhaja rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. kot državni praznik. Na vseh državnih uradih, kakor tudi na zgradbah uprav javno-pravnega značaja morajo biti razobešene državne zastave. Pozivam pa tudi vse ljubljnskft meščane, da okrasijo svoje hiše z državnimi zastavami in tako izpolnijo svojo domovinsko iu državljansko dolžnost. — Predsednik mestne občine: dr. Adlešič Juro e. r. davatelj se je zlasti podrobno pečal s posameznimi organi v trebušni votlini in njeni okolici ter opisoval vnetje trebušne mrene, ki nastopa po leriji ali supturi teh organov. Za svoja izčrpna razlaganja je bil deležen toplega priznanja. Nato je predaval ljubljanski kirurg dr. Lavrič, znan strokovnjak svoje stroke, učenec prof. Budi-saljeviča, ki je po študijah v Parizu m v Pragi služboval jk) raznih mestih, slednjič pa je bil imenovan za primarija v Mariboru, odtod pa je leta 1933 prišel v ljubljansko bolnišnico kot predstojnik II. kirurškega oddelka, kjer še zdaj deluje spoštovan in od vseh priznan. Razen odličnih njegovih zdravniških sposobnosti je dr. Lavrič znan tudi po svojih temeljitih strokovnih člankih; je dopisni član nemškega kirurškega društva ter častni član bolgarskega In češkega kirurškega društva. Znan je tudi kol' vnet organizator svojega stanu, kot tak predseduje že od vsega začetka ljubljanski skupini kirurškega društva. Tudi njegovo prb-davanje je med prisotnimi vzbudilo mnogo pozornosti in splošno pritrjevanje. Slednjič je včeraj jiopold ne govoril tudi prof. dr. Zalokar, upravnik ženske bolnišnice v Ljubljani. Zasluga prof. Zalokarja je, da se je pri nas uvedlo klinično delo na poiju ginekologijo in porodništva. Kot odličen pedagog je dr. Zalokar izučit že mnoge odlične mlade ‘zdravnike, tudi naše babice ga poznajo kol dobrega učitelja in svetovalca. 1’ror. dr. Zalokar je do vojne deloval na Dunaju, leta 1919 pa je bil imenovan za prof. baltiške šole, obenem pa je postal primarij ginekološkega oddelka sjitošne bolnišnice v Ljubljani. — Ob ustanovitvi ženske bolnišnice v Ljubljani je bil njej postavljen na čelo, po njegovih navodilih je bila bolnišnica urejena, pod njegovim vodstvom še zdaj zadovoljivo uspeva. S svojimi izvajanji na kirurškem kongresu jo vzbudil živo pozornost svojih kolegov. Razgovora o podanih temah so se udeleževali mnogi odlični domači in tuji zdravniki, zvečer pa so so udeleženci kongresa zbrali k slavnostni večerji v Kazini. Na večerjo je prišel tudi podban g. dr. Majcen, mestni župan dr. Adlešič, prof. Borko kot zastopnik rektorja dr. Samca, dr. Meršol in dr. Matko kot predsednika zdravniškega društva in zdravniške zbornice v Ljubljani tor mnogi drugi odlični gostje. Med večerjo jo g. predsednik dr. Lavrič sporočil, da so bili zn častne člane jugoslovanskega kirurškega društva izvoljeni prof. dr. Gerulanoš iz Aten, prof. dr. .liauu iz Bukarešte ter prof. dr. Kostlvvija iz Prage, za dopisnega člana pa prof. dr. Mikulo i/. Bratislave. Daucs dopojduo sc kongres nadaljnjo r v j i». samem obisku. Za nas, ki si svojo domovino predstavljamo kot nekaj velikega, je nekaj posebnega, ko na tej misijonski razstavi ugotovimo, da živi v veliki Indiji čez 300 milijonov ljudi, med katerimi je zgolj 6 milijonov ali dobra 2 odstotka kristjanov. Ostalo prebivalstvo se deli največ na hindu-iste, katerih je v Indiji 240 milijonov ali 67 odstotkov vsega prebivalstva. Muslimanov jo v Lidiji 78 milijonov ali 22 odstotkov, budistov 2 milijona ali 4%. — Po poklicih je <58% prebivalstva poljedelcev, ribičev in gozdarjev, z rudarstvom in z industrijo se peča 10% ljudi, v trgovini in obrti je zaposlenih 7%, pri domačem delu 8%, v prostih poklicih pa zgolj pol odstotka ljudi, Koj ob vhodu paviljona sta dve ogromni karti, ki nam prikazujeta daljno, nam tako malo znano Indijo. Z zastavicami so zaznamenovane misijonske postaje, kjer delujejo tudi slovenski misijonarji. Središče tega sveta je Kalkuta z 1,300.000 prebivalci,. celotno ozemlje, na katerem deluje slovenska misijonska postaja v Bengaliji, pa meri skoraj toliko, kot naša Slovenija. Središče naših misijonarjev je Bošanti, od koder se misijonarji vozijo s čolni po Gangesu do svojih postaj, skozi močvirja in pragozde hodijo ure in ure do svojih vernikov, ki so jih že pridobili za Kristusa. V Ragapurju deluje misijonar Stanko Podržaj iz Ljubljane, okrog postajo je kakih 30 večjih indijskih vasi, ki so na razstavi prikazane dovolj nazorno, da moremo o njih utrditi svojo sodbo. V Morapuju deluje misijonar Demšar, ki ga tudi [»znamo po njegovi gorečnosti in vnemi za pridobivanje k veri Kristusovi. V paviljonu Jugoslovanske tiskarne, ki smo ga bili že omenili včeraj, občudujejo obakovalci zlasti velikanski Razvoj Jugoslovanske tiskarne ki je predočen tako živo in prepričevalno, da upravičeno vzbuja splošno pozornost. Na dvoh velikih, okusnih slikah, ki visita na levi steni paviljona, vidimo, kako se je naša tiskarna razvi jala od vsega svojega začetka, h skromnih začetkov leta 1890, ko je imela le 32 uslužbencev, je že leta 1900 imela 30 uslužbencev; zlasti močan porast dela pa je tipkama zaznamovala sledeče desetletje ter jo leta 1910 imela že 98 uslužbencev, 10 let pozneje, lebi 1826, pa celo že 196 uslužbencev. Lani pa je Jugoslovanska tiskarna zaposlovala že 241 ljudi. Te številke podčrtuje tudi slika male skromne prve tiskarne iz leta 1896, zgoraj pa slika današnje velike, moderne stavbe našo tiskarne. Enako poučen je tudi ostali del tega pavil jona. V slikah je premočeno gledalcu, kako danes Jugoslovanska tiskarna tiska skupaj 32 najrazličnejših časopisov in revij. V zadnjih 10 letih jo tiskarna porabila samo rotacijskega papirja za časopise toliko, da bi ga lahko sedemkrat ovili okrog ekvatorja, t. j., 320.000 km. Vsako leto predela Jugoslovanska tiskarna okrog 100 vagonov papirja v časopise, knjige, tiskovine in prospekte. O ogromnosti dela v tiskarni govore ludi številke, ki pripovedujejo o porabljeni barvi v tiskarni. Samo rotacijski stroji porabijo letno 10.000 kg barv, razen tega pa rabi tiskarna tudi 10,01X> kg drugih barv letno. Bili bi seveda krivični, čo ne bi omenili ludi drugih delov na velesejmu, ki dobivajo vsak dan več obskovalcev. Naj posebej omenimo pohištvo šentviških mizarjev ki itak na vsaki velesejemski prireditvi zavzema najodličnejšo mesto med razstavljenim blagom. Lotos jo izredno lepo pohištvo postavila na velesejem tvrdka Erman & Arhar iz št. Vida. Pozornost vzbuja zlasti posebno okusno izdelana lovsku soba s pohištvom, ki je v celoti izdelano v lovskem slogu. Vsi stoli imajo v hrbtu vdelane glave posameznih živali in divjačine, prav tako tudi drugi deli pohištva nosijo pogubno oznako iz lovskega živi ion in. Ljubljana danes Koledar Danes, sobota, 4. septembra: Rozalija. Nedelja, 5. septembra: Lovrenc. Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tj/riševa cesta 41; mr. Trnkoezy, ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Selenburgova ulica 7. . TEI. •27*30 SLOGA Premiera enega Izmed zadnilh filmov velike pokolne nimske igralke JEAN HARLOW Spijonka SuzI Soigralci: Franchot Tone, Garl Grant, Benlta dume Pri vseh predstavah nastopa čudežni fenomen Maaarne EUsabetb. bji ti¥i I *Tm^3 Premiera! GU8TAV FR0HLICH ln LIDA BAAROVA v družabnem velenimu polnem dramatsklb zapletli aie v. Ure izkušnj ave Sodelujejo: Harald Paulsen, Tbeodor Loos ln drugi. UNION film iz zivUenla petrolejsklb podjetnikov Nemogoča žena V gl. vlogah Gustav frohlicb, Dorotnea Wieck Predstave naneB oo 16., 19.16 ln 21.16 url Predstave Jutri ob 16., 17., 19. ln 21, uri Ljubljansko gledališče OPERA Začetek ob 20. uri 4. septembra, sobota: >Pod to goro zeleno.. .< Opereta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. . » 5. septembra, nedelja: »Ero z onega sveta. Izven. Znižano cone od 30 din navzdol. 6. septembra, ponedeljek: Zaprto. Poseben dogodek v našem glasbenem življenju bo pomenila predstava Mascagnijeve opere »Caval-lerije rusticane«, ki jo bodo izvajali prvič pred poslopjem Glasbene Matice v torek 7. t. m. zvečer. Ta enodejanska opera v verističnem slogu, spada radi svoje zgoščenosti dejanja in markantne glasbe, med najučinkovitejša dela glasbene literature. Premiera Parmove operete »Caričine Amacon-ke« bo v soboto 11. t. m. Libreto je izpopolnila in predelala Ša- Vera Danilova, ki je opereto tudi zrežirala. Dirigent Anton Balatka, član brnske opere, je dal popularnim Parmovim melodijam sodobno, bogato instrumentacijo ter tako pripomogel do svežosti, ki bo upravičevala uprizoritev po današnjih zahtevah. Originalna inscenacija, novi kostumi ib efektni baleti bodo dali delu blesteč zunanji okvir. Žensko zborovanje na Mali Loki. Dne 8. septembra t. 1. se vrši ob 10 dopoldne na banov, kmet.-gosp. šoli v Mali Loki redni občni zbor Zveze absolventk kmetijsko-gospodinjskih šol, Poleg tega občnega zbora bo zborovanje za vse kmečke zene in dekleta iz Dolenjskega. — Članice ZAKGS imajo za zborovanje dovoljeno četrtinsko vožnjo, ki traja od 6.—-11. septembra. Na odhodni postaji kupite polovično karto do Velike Loke in obrazec K. Vozovnice na postaji ne oddajte. Obrazec K pa morate na zborovanju dati žigosati. Vsaka udeleženka, ki se hoče poslužiti četrtinske vožnje, mora imeti člansko izkaznico Zveze, ker le na podlagi te dobi na odhodni postaji vozovnico in legitimacijo. Pridite v čim večjem številu! Koncert v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. so organizirali učiteljski abitunenti. Vse koncertno občinstvo opozarjamo na ta koncert, ki bo v ponedeljek 6, septembra ob 20.30 v dvorani bežigrajske osnovno šole (nasproti Stadiona). Sodelujejo: godalni kvartet učiteljskih abiturientov, ki je gotovo edinstven v državi in se bo prvič predstavil javnosti; pevski sekstet; konservatoristka gdč. Polajnar Malica, sopranistka, bo zapela arijo iz opere »Rusalka«, Na violini — solo — bo igral g. Papler Albert. G. Gregorin Miro, član akademskega zbora, bo zapet dve pesmi: Prekovo: Res deklica ti mo ljubiš in Schumannovo: Dva grenadirja. Dne 5. septembra na predvečer rojstva Nj. Vel. kralja Petra II., priredi Zdraviliška komisija na Bledu slavnostno povorko in iluminacijo čolnov na jezeru. Povorka krene od pristanišča do kralj, dvorca Suvobora. Zdraviliška komisija vljudno vabi k tej svečanosti! Šempetersko prosvetno društvo poziva vse svoje člane in prijatelje, da se polnoštevilno udeležijo vseh slovesnosti prosvetnega tabora v Mostah. Pokažimo vsi vzajemnost, zato naj nihče ne izostane! Torej vsi na tabor v Moste! Razstava Bratovščine sv. Rešnjega Telesa. V dvorani škofijske palače bo v nedeljo, 5. t. m., do četrtka, 9, t. m-, razstava cerkvenih paramentov, ki jih je oskrbela Bratovščina sv. Rešnjega Telesa za ubožne cerkve ljubljanske škofije, oziroma tudi za misijonske kraje. Odprta bo vsak dan od 8 do 12 dopoldne in od 2 do 6 popoldne. Vsemu občinstvu, zlasti onim, ki se zanimajo za cerkveno umetnost, moramo obisk razstave prav toplo priporočiti. Nola Glasbene Malice Ijiiblfanaka sprejema tudi še nadalje nrislaso starih in novih gojencev za vse glasbeno predmete, ki so poučujejo na zavodu. Prijaviti so ia v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici 8-1. V torek (Ine 7. septembra jo zadnji dan za vpis na 1 iuhlianski drž. konservatorij. Ravnateljstvo opo- zaria v-c one ki nameravajo obiskovati glasbeni zavod v nastopajočem šolskem letu, da se pravočasno javijo. ,\iatica ljubljanska so je na pobudo reži-serja m GlrUa llebevea odločila, da otvori v letošnjem šolskem letu na svojem zavodu ,lezikovni točaj za prak- 1 h-no vajo n, slovonsketr«- književnegawjezika. T\arina toraja ho obsojala toomtifini ii» praktični del. V teorc-Učnem delu se bo gojila tehniku govora, pianino dihanj.-. tvorba glasu in glasov v n™*" « o,o vršile bralne vajo iz, slovenske, izvirno belet'mliko ,n prevodno dramsko literatur«. Tečaj bo yod't rozlstu ■. Debevec, ki uživa sloves onega mtsih nnlhol.mil> oUrskil govornikov. Pouk bo v skupinah največ do le poslušalcev v enem točaju, trajal pa ho pouk ? , pri na teden. Prispevek znaša 40 din mesečno, juigiase nprojoiTiH pisarna Glnabeno Matice. Jutri prosvetni tabor v Mostah Drevi ob 20 »Miklova Zala«, Jutri ob 8 sprejem gostov v Ljudskem domu, nato »prevod po Zaloški, Društveni, Ciglarjevi in Pokopališki cesti na taborni prostor, kjer bo sveta maia z govorom preč. g, Janka Cegnarja. Po sveti maši zborovanje. Govorila bosta g. France Kremžar in g. dr, Basaj. Popoldne po litanijah telovadni nastop. Vstopnice za »Miklovo Zalo« se dobe danes od 14 dalje na igrskem prostoru. Prireditelji, bodite točno ob 17 na svojem mestu! Gospodarske razmere med Slovenci v luči novinarske razstave na velesefmu Ljubljana, 3. septembra. V paviljonu novinarske razstave, kjer je postavljena tudi tiskarna, je tudi danes bilo nezmanjšano zanimanje za tiskanje »Ljubljanskih Novic«. Ob stavnih strojih ter ob uredništvu tega znamenitega časopisa, ki med Slovenci doslej nima primere, ker bo pač njegova doba izhajanja tako kratka, kakor tako kratka doslej ni bila nobenega drugega slovenskega časopisa. »Ljubljanske Novice« bodo namreč izhajale le za časa novinarske razstave. Prav zaradi tega in zaradi posebnih novic, ki jih ta časopis o velesejmu prinaša, ljudje »Ljubljanske Novice« sleherni dan radi kupujejo. List ima seveda tudi svojo upravo v istem paviljonu. List prodajajo po velesejmu posebni kolporterji, ki so list v svoji iznajdljivosti krstili tudi v »Ljubljanske nogavice«. Tiskanje lista v paviljonu sicer ne gre tako od rok, kakor smo vsi pričakovali, vendar pa je za obiskovalce razstave zelo poučno, ko gledajo vsaj delo stavnega stroja, ki tako spretno opravlja mehanično svoje delo. Za večino ljudi je to gledanje posebnost, ki je doslej niso imeli še prilike videti. Zato je stalna gneča okrog strojev pač razumljiva; ljudem 6e tu odkriva skrivnost postanka dnevnika, ki je danes tako razširjen med Slovenci, da ga skoraj ni človeka med nami, ki bi ne bil stalen čitatclj vsaj enega dnevnika. Razvoi in pomen časopisnih oglasov V tem paviljonu je tudi ponazorjeno delo časopisnih uprav ter stvaren učinek časopisnega oglasa. Cel oglasni oddelek tega paviljona je s posebno 6teno ločen od ostalega paviljona. Ta stena je vsa prelepljena z izrezanimi glavami »Slovenca«, »Domoljuba«, »Slovenskega doma« in drugih slovenskih časopisov, zlasti dnevnikov. Iz dveh svinčenih valjev, ki predstavljata točno in pristno stran časopisa, kakor jo je treba vložiti v rotacijski stroj, da časopis natisne v potrebni množini izvodov, izhajajo te izrezane glave ter izrezki malih in drugih časopisnih oglasov. Bolj živo pač ni bilo mogoče predočiti smisel in pomen časopisnih oglasov. Slovenski časopisi so poleg novic od vsega po-četka posredovali ljudem tudi različne kupčije. Oglasi v časopisih so bili prva leta izhajanja pri nas malo znani in še manj upoštevani. Le počasi je raslo prepričanje, da j‘e časopis edina učinkovita prilika za upoštevanja vredno reklamo, Novinarska razstava nam ta razvoi oglasov med Slovenci zelo spretno ponazoruje. Pri zanimivih grafikonih se zelo radi ustavljajo naši gospodarstveniki, trgovci in obrtniki, ki prav ob primerjavi števila oglasov v letih blagostanja in potem v letih krize lahko vidijo in spoznavajo, da je časopis s svojimi oglasi točen barometer vsakokratnega narodnega gospodarstva. Kakšen mora biti oglas? Moderna reklama mora biti seveda prirejena tako, da je za inserenta uspešna, za bravca in za kupca vabljiva, za oba pa učinkovita. Z drugo besedo: oglas mora biti pravilno sestavljen, spretno in živo prirejen, da bralcu pade tako v oči, da sam od sebe začne misliti na inserenta in na blago, ki se z oglasom ponuja. Sodobna slovenska trgovina, industrija in obrt je sicer tudi v sistemu reklame močno napredovala, toda na splošno lahko še trdimo, da pri nas učinkovita reklama v časopisih ni še izvedena in upoštevana do kraja. Iz posebnih koščkov malih oglasov sestavljena človeška figura na razstavi nam ponazoruje štiri glavne stopnje, ki zanesljivo vodijo do učinkovitega oglasa v časopisih. Najprej inserat in oglasni strokovnjak določita besedilo, nato je treba vsebino misli odeti v vabljive in učinkovite besede; spreten grafik razdeli besedilo v zadostnem prostoru oglasa, nariše tudi prikupno sliko, slednjič pa stavec tako pripravljeno gradivo postavi, dočim kemigraf napravi k sliki potrebni kliše, Pod preglednimi tabelami na steni oglasnega dela razstave 6o ceniki oglasov za naše dnevnike in druge liste, ki jih izdaja KTD, t, j, «Stovenca«, »Domoljuba«, »Bogoljuba« in »Slovenskega doma«. Ce- Baron Pierre de Coubertin je umrl Iz Laussnne je prišla vesi, da je v 75. letu svoje starosti umrl Pierre de Coubertin, ustanovitelj modernih olimpijskih iger in častni predsednik mednarodnega olimpijskega odbora. Ime barona Pierre de Coubertina je zapisano z zlatimi črkami v zgodovino športa. Ta mož je žrtvoval vse svoje življenje in posvetil vse svoje delo športnemu pokretu in olimpijski ideji. Ob 10 obletnici modernih olimpijskih iger lansko leto v Berlinu je doživel pravi triumf svojega dela in prizadevanja. Neutrudljivi Pierre de Coubertin je osnoval prve olimpijske igre 1. 1896 v Atenah in se prav tako trudil, da bi po svetovni vojni skušal spraviti zopet vse države v areno narodov. Njegovo delo je v celoti uspelo, njegovo ime bo pa ostalo za večno zapisano med vsemi športniki- Jugoslavija - Romunija Danes dopoldne je prišla v Belgrad romunska nogometna reprezentanca, ki bo jutri odigrala meddržavno nogometno tekmo z našo reprezentanco za pokal kralja Karola II. Naša državna reprezentanca bo sestavljena takole: Glazer — Hiigl, Malešič — Pogačnik, Ga-yer, Kokotovič — Tirnanlč. Valjarevič, Lešnik, Vujadlnovič in Zcčevič. — Dočim je obramba in krilnka vrsta definitivna, si je pa zvezni kapetan še pridržal možnost izpremeuiti sestavo napadalne pelorice. Posedaj sta Jugoslavija in Romunija odigrali petnajst tekem. Od teh jih je Jugoslavija odločila v svojo korist sodem, Romuni pa tudi sedem. Neodločena pa je tekma v letu 1926. Najtežji poraz je naša reprezentanca pretrpela leta 1935 v Bukarešti z 5:0. h a to srečanje vlada v Belgradu in v Jugoslaviji veliko zanimanje. > Za kraljav rojstni dan V ponedeljek, 6. septembra 1937, se obhaja rojstni dan Njeg. Vel. Kralja Petra II. kot državni praznik. V proslavo tega praznika se bo ta da® ob 10 darovala v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja slovesna pontifikalna maša, po kateri se bo zapela zahvalna pesem »Tebe Boga hvalimo« s pripadajočo molitvijo za kralja. V pravoslavni cerkvi bo svečana služba božja ob 9, v evangeljski cerkvi ob 10, v starokatoliški kapeli na Gosposvetski cesti št. 9 pa ob pot 9. Istega dne sprejema gospod ban od 11.30 naprej v banski palači (Bletweisova cesta it, 10) poklonitve n čestitke. niki so obiskovalcem seveda brezplačno na razpolago ter jih sleherni lahko vzame s 6cboj. Koliko Slovenci inseriramo? Zelo poučen in zanimiv je pregled o številu oglasov, ki so jih v letih po vojni naročili slovenski trgovci, industrijalci in obrtniki v območju TOI ter so jih objavili slovenski časopisi. Na tabeli vidimo, da se je število oglasov po vojni od 1. 1918 pa do leta 1936 kljub hudi krizi skoraj potrojilo. Časopisni oglasi so takole rasli in padali: Leto Število oglasov Leto Število glasov 1918 3.800 1828 19.800 1920 6.200 1929 20.000 1921 9.800 1930 24.000 1922 10.100 1931 20.000 1923 13.800 1932 17.000 1924 14.800 1933 13.800 1925 15.800 1934 9.800 1926 17.500 1935 10.100 1927 18.100 1936 10.200 Tako vidimo tedaj, da je smisel za oglaševanje pri Slovencih razmeroma dobro razvit. Oglaševanje v časopisih se je dvigalo in padalo pač po splošnih gospodarskih razmerah. Od leta 1918 je skokoma raslo do leta 1929, ko je nastopila gospodarska kriza ter je vsa trgovina nekako zastala. V letu 1930 je bil dosežen vrhunec napora, ko so trgovci z vsemi silami hoteli premagati in onemogočiti prihajajočo krizo. Vse je bilo seveda zaman, ker so tega leta v septembru še hranilnice zaprle svoje blagajne ter je kupna tnoč in sposobnost strahovito padla. V letih gospodarske krize je oglaševanje v časopisih padalo do leta 1934, ko je zopet doseglo isto stopnjo, na kateri je bilo že pred 13, leti, t. j. leta 1921. V letu 1935 pa se oglaševanje začne dvigati, počasi sicer, izgleda pa, da je dvig zopet naraščajoč ter stalen. Ko vidimo, kako poučno nam omenjena tabela o porastu oglasov do leta 1930 kaže pravo sliko gospodarskih razmer med Slovenci v letih po vojni, nimamo skoraj vzroka, da ne bi verjeli, da naraščanje oglasov vendarle pomenja nekako gospodarsko izboljšanje. In stroški? Ogromni so tudi zneski, ki jih slovensko gospodarstvo žrtvuje za oglaševanje v časopisih. Seveda se je kmalu tudi država zavedla, kakšen dober vir dohodkov bi bil davek na oglase ter je tak davek brž uvedla. Tabela na razstavi nam pregledno pokaže število V6eh oglasov z malimi oglasi vred ter ves davek, ki so ga morali časopisi od oglasov plačati državi, zadnja leta pa tudi banovini. Trije ljubljanski dnevniki so v dobrih desetih letih priobčili sledeče število oglasov ter zanje plačali sledeče davke: Leto Štev. ogl. drž. davek ban. davek 1927 92.056 83.665 1928 99.707 94.106 1929 104,630 106.316 1930 109.978 114.061 1931 tt 3.935 114.093 1932 111.875 01.977 1933 100.010 85.139 1934 73,632 312.071 1935 72,432 364.671 124.589 1936 71.744 355.041 177.522 Te številke priobčujemo tudi zalo, ker nazorno dokazujejo, kako se je davek na oglase stalno večal. Dočim leta 1927 na vsak oglas ni prišlo povprečno niti 1 din davka, je bil lani vsak oglas povprečno obremenjen z 5 din državnega ter skoraj 3 din banovinskega davka. V 10 letih so časopisi samo oglasnega davka plačati skupno nad 2 mili j. din. To je za časopise seveda dovolj hudo breme, ki ga sami ne zmorejo, zato morajo del tega davka plačevati inserenti sami. Zanimiva je še tabela, ki obiskovalcem prikazuje, kakšna reklama je najučinkovitejša, Znanstveno je dognano, da letaki dosegajo le 0.5% učinka, svetlobna reklama 1%, reklama v izložbah 2% kino-reklama 3%, radio-reklama 4%, plakat 5%, potujoča reklama 7%, časopis pa dosega 100% učinek. Primerjava izpred vojne Kako vplivajo gospodarske razmere tudi na časopisje, na njegov obseg ter na število oglasov, nam izpričuje posebna tabela v levem kotu. Tam vidimo pregled natiskanih časopisnih oglasnih strani od leta 1872 do 1936. Vidimo, da se teh 65 let deli na štiri večje dobe in sicer na dobo od leta 1872 do 1887, ko je bila v naših krajih ob bosanski okupaciji ter po njej velika draginja. Tedaj so časopisi objavili točno ob letu okupacije 1878 najmanj oglasov, in sicer samo 150 strani. Do leta 1887 se je število oglasnih strani dvignila da 400. V dobi od 1887 do 1903 6e je polagoma uveljavljala domača slovenska industrija in obrt ter je bil dosežen višek oglaševanja leta 1902 z 720 stranmi, Med letom 1904 do 1914 je bil dosežen višek, ko se je zaradi cenenosti oglaševanje zelo dvignilo ter je doseglo leta 1913 skupaj letnih 1000 časopisnih strani. Med vojno je razumljivo nastopil globok padec, ki se je stopnjeval do leta 1921, ko so oglasi dosegli zopet samo 410 strani, torej toliko kot leta 1887, Med letom 1925 do 1931 se je oglaševanje zopet dvignilo do 1000 strani, potem pa je padlo leta 1934 na 490 strani, dočim se je lani dvignilo na 560 strani. Kakor vidimo, je novinarska razstava s svojimi poučnimi grafikoni in tabelami dovolj zgovorna ter prepričevalna tudi glede na gospodarske razmere med Slovenci. To dejstvo daje novinarski razstavi posebno pomemben pečat. Mestni muzej bo odprt 15. t. m. Ljubljana, 3. septembra, Priprave za Mestni muzej v bivši Auersper* ovi palači se zadnje dni pospešeno nadaljujejo-Pretekli teden si je snujoči ec muzej ogledal tudi mestni župan dr. Adlešič Juro v spremstvu direktorja Narodnega muzeja dr. Josipa Mala in člana mestnega sveta dr. Steleta Frana. G. župan je izrazil svoje veselje nad lepo urejenim muzejem, ki tako nazorno prikazuje stanovanjsko kulturo nekdanjega ljubljanskega meščana od pozne gotske do bidermajerske dobe. Meščani in tudi drugi obiskovalci bodo imeli priliko videti^ posebnost, ki jo drugod prikazujejo le veliki muzeji. Zdaj nameščajo v sobe drobne predmete, sodobne slike, zavese itd. Od tu in tem Za pomočnika prometnega ministra je bil včeraj imenovan direktor zagrebške železniške direkcije ing. Matko Schneller. Novi pomočnik ministra je začel svojo kariero pri bivši Južni železnici ter bil do podržavljenja te železnice načelnik tehničnega oddelka ljubljanske direkcije. Nekaj let pozneje je postal pomočnik ljubljanskega direktorja, a že leta 1927 pa je bil postavljen za direktorja v Sarajevo. Od tam je bil premeščen v Zagreb. Na skrivnosten način je izginila iz brzega vlaka na progi od Zagreba do Pariza neka Romunka Lya Kogan. Koganova je dovršila pravne študije v Jas-8yju, ker je bila pa brez dela, je poučevala zasebno klavir. V začetku avgusta je Koganova odpotovala iz Bukarešte v Pariz na obisk k svojemu bratu. 4. avgusta je prispela že v Zagreb in tam pri znancih tudi prespala noč. Naslednjega dne je odpotovala dalje, a v Pariz je ni bilo. Že v Zagrebu je svojim znancem pripovedovala, da sta jo v vlaku zasledovala dva moška. Prijateljica v Zagrebu ji je dobila drugo prijateljico, ki jo je potem spremljala do Ljubljane. Poslej pa za njo ni bilo več sledi. V Pariz je ni bilo. Vsa francoska policija je na nogah, da razreši to uganko. Sedaj samo ugibajo, na kak način bi dekle moglo izginiti in kje. Dognali niso še ničesar. 16 let težke ječe je dobil za umor svoje matere 30 let stari Mate Jeličič iz Podaca pri Makarski. Nekega dne so namreč sosedje našli v njegovem vinogradu truplo 50-letnc matere. Ko so sina iskali, so dognali, da je pobegnil v Italijo. Po nekaj mesecih sc ga je pa prijelo domotožje ter se je spet vrnil domov. Takrat so ga orožniki prijeli. Na sodišču se je morilec izgovarjal, da je nekega dne opazil v svojem vinogradu sumljivo žensko. Misleč, da mu krade smokve, je začel metati kamenje in pri tem ubil neznanko. Na sodišču pa mu niso verjeli, tem manj, ker je obtoženčeva 6estra povedala, da je Mate svoji materi neštetokrat grozil. Težke poškodbe je odnesel cigan Mihajlo Ko-lompar iz Sente, ko se je potegnil za svojo ženo, ki so jo napadli drugi cigani. Mihajlo se je odpravil na polje, ko je nenadno začul klicanje na pomoč. Skočil je v koruzo, od koder se je klicanje slišalo, in videl svojo ženo že ranjeno. Ko je hotel svojo ženo rešiti, 60 ga cigani podrli na tla in z noži obdelali, Obadva, njega in ženo, so potem težko ranjena prepeljali v bolnišnico. 1050-letnico sijajne pomorske zmage Hrvatov nad Benečani pri Makarski bodo Hrvatje na najbolj slovesen način proslavili. Takrat je med bitko padel tudi benečanski doz Peter Candiano, bene-čansko brodovje pa je bilo popolnoma uničeno. Hrvatje so za nekaj desetletij nehali plačevati davek Benečanom, Proslavo organizira Jadranska straža. Dve filmski skupini sta včeraj prispeli v Split, da bosta posneli nove filme. Ena skupina pripada filmski družbi UFA v Berlinu ter jo vodi režiser Jacobi. V tej skupini se nahaja tudi znani pevec tenorist Jahonnes Heesters, ki bo pel glavno vlogo v Millockerjevi opereti »La Gastrone«, Večji filma bodo Nemci posneli v Dubrovniku, Druga vlogo ii de! t snovalci doqo imen pnntvu viueii drugod prikazujejo le veliki muzeji. Zdaj nameščajo v sobe drobne predmete, sodobne slike, zavese itd. Gotovo je zdaj, da bodo v»e priprave do srede tega meseca končane in da bo Mestni muzej 15. septembra slovesno odprt. V ta dan pade 20 letnica pristopa Ljubljane k majski deklaraciji in bo s to slovesnostjo častno poudarjen ta važen zgodovinski dan. skupina pa je od filmske družbe »Mondila« na Dunaju. Posneli bodo film »Ljubljenček mornarjev«. Glavno vlogo bo igral otrok, mala Traudl Stark, ki ji pravijo tudi dunajska Shirley Temple, Tudi ta skupina bo posnela večji del filma v Dubrovniku. Od ostalih igralcev bo sodeloval tudi Wolf Alkbach Retty. Graditev novega pristanišča na ustju Neretve v Pločah ne da nurno spali Dubrovaičanom. Njihova bojazen, če eri upravičena, pa je vsaj razumljiva, Del prometa, ki je šel in še gre skozi dubrovniška pristanišča, se bo odvajal skozi Ploče, Poleg tega se jeze dubrovniški gospodarstveniki še na predpravice sarajevskih gospodarstvenikov, ki so si jih ti nedavno priborili, namreč monopol na natovarjanje in iztovarjanje v Gružu, Talilnico železa v Vareiu bodo baje razširili- Ravnateljstvo je že naročilo neke nove stroje za vsoto 6 milijonov dinarjev. Napredek Zenice je za seboj potegnil tudi druge bosanske železarske industrije. Zaradi kraljevega rojstnega dne veljajo nedeljske vozne karte na železnicah do torka opoldne. Ugodnost za obiskovalce ljubljanskega velesejma, ki si hočejo ogledat! razstavo slovenskega novinarstva. Krvava bitka med čuvaji ribolova in med tatovi rib se je vnela v Končanicl pri Daruvarju. Čuvarji so že dalje časa opazovali, kako izginjajo iz ribnikov najlepše ribe. Skrivni odjemalci so 6e javljali redno. V ponedeljek zvečer pa so čuvaji zasačili kar celo skupino kmetov, ki 60 lovili ribe. Pozvali so jih, naj se udajo, na kar so pa kmetje začeli streljati. Čuvaji so seveda odgovorili enako in vnela se je pravcata bitka. Končala se je pa tako, da ata bila dva čuvaja lažje ranjena, tatov! pa kar štirje, med njimi dva zelo nevarno. Orožniki so potem prijeli še večje število kmetov, ki so lovili ribe na tujem posestvu. Mednarodnega vlomilca so v Bjelovarju obsodili na petnajst let ječe. Rajmund Žolger je bil rojen v Trgovišču pri Veliki Nedelji blizu Ptuja, pa je že v rani mladosti zašel na slaba pota. Obredel je vse okoliške-države, Italijo, Avstrijo, Češkoslovaško in Madžarsko, Iskala so ga sodišča v Mariboru, Trstu, Kaniži, Varaždinu, Zagrebu, Dunaju in Budjevicah. Ta sodišča so ga v odsotnost! obsodila skupaj na 17 let težke ječe. Žolgar je bjl predrzen tat. V opoldanskem odmoru je vdiral s ponarejenimi ključi v bjelovarske trgovin«. Spreten in izurjen, kakor je bil, je znal vedno zabrisati vsako sled za seboj. V mreže se je vjel šele takrat, ko je v neki kavarni v Bjelovarju pijan razbijal in slolkcl 120 kozarcev. Na policiji so ga potem temeljito pretipali in odkrili njegovo preteklo«!. Ko bo odsedel svoj zasluženi pokoj v naši državi, bo raj-žal *e v tujino, V Vojvodini se je začelo obiranje hmelja. Pravijo, da jc letošnji pridelek nekoliko manjši kakor lani, pač pa je letošnja kakovost nekoliko boljša. V Vojvodini je 3000 juter zemlje posejanih s hmeljem. V jugoslovansko ladjo »Ljubljano« bi se preteklo noč skoro zaletel Italijanski parnik »Monte Gargano«, »Ljubljana« je vozil« na redni vožnji iz Splita v Šibenik in pravkar vozila mimo Šibenišk« Rogoznice, ko je kapitan opazil, da naravnost proti njim reže valove italijanski parnik. »Ljubljana« ja dajala znake, vendar ni nič pomagalo. Naš kapitan je moral parnik ustaviti in a «ireno opozoriti Italijane na nevarnost trčenja. Šele takrat se jc italijanski parnik odmaknil v stran in zaplul nekaj metrov od »Ljubljane« v«tran. Naš kapitan je zadevo prijavil oblastem. Italijanski krmilar je najbrž zadremal, Kaj so Mormonci? Zvezna država Utah v Severni Ameriki se imenuje dežela Mormoncev. Njeno glavno mesto Salt Lake City, ki šteje okoli 180.000 prebivalcev, ima številne tovarne, velika upravna poslopja, lepe stanovanjske hiše z vrtovi in svoje vseučilišče, so zgradili Mormonci na kraju, kjer je bila pred 6to leti še puščava in naredili iz njega svoje središče, mormonski Rim. Mormonci 60 namreč neka verska ločina, katere ustanovitelj je bil Jožef Smith, sin nekega kmeta iz države Newyork. Pravil je, da ga je obiskal nek poslanec od Boga, mu razodel razne verske skrivnosti, ki jih je našel napisane na zlatih tablicah še izza časa babilonske zmešnjave. Leta 1830, star 22 let, je Smith napisal na podlagi »razodetja« knjigo, ki tvori temelj mormonskega verstva, zlasti bratstvo vseh narodov in mnogoženstvo. Radi tega pa je prišla ločina v spor z oblastmi in ljudmi, ki so bil takrat zagrizeni sovražniki Indijancev in Zamorcev, katere so uporabljali kot sužnje. Radi mnogoženstva so Mormonci še 6edaj na slabem glasu po Angliji in po krajih zapadne Evrope, kjer so nabirali svoje pripadnike, češ da so navadni trgovci z belim blagom, ki odvajajo poštena dekleta v svoje hareme. V Ameriki 60 jih silno preganjali, pobijali, jim rušili hiše in jih podili s svojega ozemlja. Ko je bil ustanovitelj Smith ubit, je zavzel njegovo mesto neki Young, ki je pripeljal iz Anglije okoli 7000 »spreobrnjencev«, je rekel, da je videl prikazen, ki mu je pokazala »obljubljeno deželo« ter se na čelu nekaterih izgnancev in priseljencev odpravil na pot proti Zapadu, proti svoji obljubljeni deželi nekje v puščavi. Z vozovi, na katerih so imeli razna semena in najpotrebnejše poljsko in drugo orodje, 60 potovali tri mesece in 17 dni, prepotovali 1800 km in dospeli v Dolino slanega jezera (Salt Lake Val-ley), kjer 6e je njihov prerok in vodja, pravi sodobni Moze«, ustavil in pokazal klečeči množici deželo, ki jo je videl v prikazni. Začeli so takoj obdelovati in namakati zemljo, postavljati koče, Young pa je v treh dneh izdelal načrt mesta, kakršno je še danes. Iz puščave so naredili rodovitno pokrajino, kamor so začeli prihajati kmalu tudi drugi priseljenci, tako da je od prvotnih 143 mož, dveh žena in dveh otrok, manj kot v 6to letih, število prebivalstva naraslo na 180.000 in da je danes v mestu manj kot polovico Mormoncev, dasi je mesto njihovo središče z veličastnim svetiščem. Pač pa imajo po svetu okoli 700.000 pripadnikov Young je ob svoji smrti sicer zapustil »7 žena (in 43 otrok), vendar pa je že nad 40 let mnogoženstvo tudi pri Mormoncih prepovedano. Verniki dajejo svoji cerkvi desetino, 6e tako zgledno podpirajo med 6eboj, da pri njih ni nobenih siromakov, v čemer delajo sijajen zgled in molčeč očitek toliko katoličanom, so prijazni, zdravi, krepki, snažni, žive v blagostanju in sreči (vsaj v Salt Lake Cityjul Strogi Mormonci ne kadijo, ne pijejo opojnih pijač, čaja in ne kave. Nekaj o oslu Če bi živali govorile, gotovo ne bi dale svojemu tovarišu ime osel. Naš dolgoušec ne zasluži tolikih obrekovanj in zaničevanj, saj je znano, da je osel večkrat kakor ne muhast, pa tudi boljša vprežna žival kakor njegov prijatelj konj. Potrpežljiv je in skromen. Zanimivo je res, zakaj si je človek sposodil osla na račun neumnosti, prismojenosti in nerodnosti in da mu ljudje pripisujejo lastnosti, ki niso lastne živalim, ampak človeku. »Osel je osel, čeprav ga še tako oblikuješ, ostane osel,« »boljša oslova 6enca kakor golobja« in podobno slišimo vsak dan. V slovstvu je osel neusahljivi vir vseh starejših in novejših basni. Ezep in Lafontaine sta po njegovih dolgih ušesih prišla do slave, ki je bila privlačna tudi za naslednike. Osel ima v basnih dvojno, vlogo; bodisi da na njega pade, kar je hudobnega in neumnega in kar ee'navadno izreka na koncu basni kot glavna misel: To je osel. Včasih pa se v basni pripoveduje, da je oslova neumnost ravno njega samega zaradi njegove zvitosti in premetenosti obvarovala pred nesrečo. Koliko podobnih primerov imamo v vsakdanjem življenju, 6aj jih sre-čujenjo na vsakem koraku, ko pravimo: Poglej, zopet je ta 06el dobro prijadral to ožino nesreče. I lili4 V *• ■ & Italijani so lani izdelali grandiozen film iz zgodovine starega Rima pod imenom »Seipio Afrikanec«. Slika nam prikazuje skupinski prizor iz tega filma. Iz te poslednje misli črpajo pisatelji detektivskih del snov za svoje romane, potem tudi za razne filmske zgodbe, ki 6e vedno končajo tako, da je volk sit in koza cela. Po navadi igrajo takšne oslovske vloge v teh zgodbah bodisi detektivi bodisi v filmih razni namišljeni razbojniki in akrobati. Brez osla 6t skoraj ne moremo misliti vzgojne basni. Spomnimo se samo basni, ki nam jih je mati pripovedovala ob večerih. Večkrat srečamo osla v raznih alegorijah, prilikah, satiri in humorju. Manj znano je, da je osel zastopan tudi v legendi. Znana je Mark Twainova »Sagenfeldska legenda«. Da je osel postal osel, je kriv človek. Dokazano je namreč, da ima osel enako inteligenco — v kolikor moremo o tem pri živalih govoriti — kakor konj, če ne morda še večje, toda ker je človek v teku ča6a gledal na to štirinožno žival s takimi krivičnimi očmi, je osel ostal osel. Zato pa človek danes vidi in lahko vidi vso svojo neumnost v »oslu«, katerega si je sposodil za tarčo zasmehovanja in zaničevanja. To pa zopet pada nazaj na človeka samega. Celo pedagoška načela si včasih pridejo v navzkrižje zaradi osla. Poglejmo si takšen primer iz šole. Mlekar si je kupil osla, da bi prevažal z njim mleko. Bil je z njim zelo zadovoljen. Kot vemo, je osel skromna žival, ki se zadovolji 6 slamo in stmiščem, medtem ko moramo dajati konju oves, če hočemo, da bo vztrajal v svojem delu. Vsi so bili zadovoljni s tem oslom, otroci pa so si ga vedno privoščili: Glej, osel gre! Mlekar pa je mislil, da lete te opazke nanj. Zalo se je nekega dne razjezil, prijel enega izmed otrok in ga odpeljal v šolo k učitelju, češ kako uči otroke, ker zmerjajo poštene ljudi na cesti. Učitelj je kaznoval otroka. Otrok še je jokal na hodniku na ve6 glas, da je prišel ravnatelj šole in vprašal otroka, zakaj joka. Otrok pa je rekel pod vplivom misli na osla: *Jaz nisem temu oslu storil nič hudega, a on me je zaradi tega kaznoval.« Malce nerodna zadeva. Mnogo je bilo zasliševanja, preden se je ugotovilo, da on, to je učitelj, nima nič skupnega z oslom, to je z živaljo. Težak in mučen položaj je bil lepo rešen. Učitelj je grešil in storil krivico. Tako je osel povzročil kar trem neprijetnosti: mlekarju, učitelju in otroku. Gotovo je. da osel prenaša v raznih slovstvenih vrstah več kot v resničnosti, saj ga V6ak pisatelj tako opisuje, kakor mu kaže. V vsakem slučaju pa je odnos človeka do tega dolgoušca bolj prijateljski kot se javlja v zlorabljanju njegovega imena. Moška zvestoba je precej na slabem glasu, in to največkrat po krivici, kar potrjuje slučaj .lurija Si kuta, ki se je pred 80 leti vžgal za deset let starejšo Emilijo. Trikrat se mu je omožila, vse tri može pokopala, on pa je zvesto čakal. Sedaj Sele, ko ima ona 107 let, on pa 97, se mu je posrečilo imenovati jo • svojo ženko. Vstaja proti vrabcem En sam nedolžen vrabec je povzročil pri za-padnoavstralskih naseljencih pravo vstajo. Po vseli vaseh so bili ustanovljeni odbori, katerih glavni cilj je bil, da se združi.j.0 v borbo proti vrabcu, katerega še ni nihče nikdar videl v ondotnib krajih, o katerem pa so vedeli, da je prišel v deželo na nekem tovornem parniku. Prvotno vrabca niso poznali v Avstraliji. Kakor so Evropejci prinesli v novo odkrite dežele mnogo svoje civilizacije in kulture, tako je prišel z njimi tudi vrabec. Do tedaj so ji prizanesli vrabci zaradi tega, ker je obdana zapadna Avstralija večinoma od puščav. Sedaj pa so uvedli strogo nadzorstvo nad ladjami, da bi na ta način preprečili prihod tega majhnega ptiča, ki povzroča ogromno škodo. Povsod preganjajo to majhno živalico, najbrž pa je ne bodo nikdar pregnali. (Z) Bernard Shaw in televizija Londonska televizna postaja je oddajala igro pisatelja Bernarda Shawa. Ob koncu predstave se je nepričakovano pojavil pisatelj in ni mu. dala žilica miru, pa je rekel zopet na svoj zbadljiv način nekaj o televiziji. Rekel je, da je televizija brez dvoma boljša, kakor pa obiskovanje gledališča, kajti ljudje lahko odidejo, kadar se jim zahoče. Nazadnje je prosil »poslušalce«, naj mu oproste, če je napisal tako »neumno smešno« igro. Svetovni rekorder Irec 0 Callaglian je vrgel kladivo 60.57 m daleč. — Prvikrat preko 60 metrov. Mravlje na roparskem pohodu Pred kratkim je izšla zanimiva knjiga dveh raziskovalcev južne Amerike, v kateri popisujeta svoja srečanja in opazovanja. Iz nje povzemamo opazovanje o pohodu mravelj. Po vsem svetu so razširjene mravlje. Znanost pozna 8000 vrst mravelj. V južnoameriških gozdovih živi več vrst mravelj: miroljubne, vojskeželjne, roparske itd. Mnogo vrst povzroča ogromno škodo po pomarančnih in sadnih vrtovih. Ponoči se plena željne mravlje spravijo na drevesa in s svojimi žagi podobnimi čeljusti pregrizejo vse listje. To listje nosijo potem domov, doma pa prežvečijo v nekakšno kašo, s katero hranijo zarod. Nekatere vrste mravelj so dolge do 3 cm. Nekatere pa so celo slepe, pa se prav nič ne boje sovražnika, čeprav ne slutijo in ne vidijo njegove velikosti ter moči. Mravlje stopajo kar v pravih bataljonih skozi gozd in odstranijo vse, kar jim je v napotje. V vsako luknjico prilezejo, na vsako drevo splezajo in zaradi svoje ogromne množine preženejo iz hiš vsa živa bitja, celo človeka samega prepodijo. Edini uspešni sovražnik te nadlege je mravljinčar. Kako pa prav za prav izgleda takšna vojska? Neke vrste razdiralno armado sestavijo v popolnoma vojaškem ustroju z izvidniškimi stražami in neke vrste generalštabnim poveljstvom, kijnora voditi vojne operacije. Spredaj korakajo močnejše in večje, kajti te morajo prve napasti in s prvini naskokom premagati nasprotnika. Mravlje sprednjega krila imajo dolge in težke sekače na čeljustih; te so pa spredaj zato, da se jiniv množici mravelj ne pokvari to napadalno orožje. Za to napadalno vrsto pride glavna sila, ki pa ni tako R. G. Howe, novi angleški poslanik na Kitajskem, ki bo Anglijo zastopal pri kitajski vladi vse dotlej, dokler ranjeni poslanik sir KnatshbuII-Hugessen ne ozdravi. borbena, pac pa s svojo številnostjo pospeši zmago. Za temi pa gredo milijoni, ki so neke vrste nosilci tovorov; to je tovorna kolona. Tudi te morajo lezti v strogem redu, vsaka skupina strogo ločeno in v enaki razdalji, celo v enakih vrstah. Če slučajno pridejo do kake hiše, jo napadejo in jo očistijo od tal do strehe vsega mrčesa in oropajo vsega, kar je vžitnega. Zato imenujejo te mravlje tudi mravlje-čistilke. Mrčes sam začuti bližajočo se nevarnost, zato se skrije. Iz hiš drvi vse, kar leze, v razne luknjice v zemljo, celo z dreves beže in se poskrijejo. Ko so svoje roparsko in čistilno delo opravile, gre njihova pot dalje. Lahko bi jih imenovali tudi mravlje selilke. (Z) Sledi zverjadi Pasje sledi so zelo podobne lisičjim. Zelo hudo je kosmatemu repu v zimskem gozdu. Poleti se zverjad že kako preživlja, ker ima vsega v obilju. Tu najde jajčka raznih ptic, tam požre zajca, precej je miši in raznih jagod. V zimi tega ni. Zajci so bolj previdnejši, skrivališča njihova so varnejša. Zato ni čudno, če zverjad zapušča gozd in se približa človeškemu bivališču. Od pasjih sledi se lisičje v glavnem razlikujejo v tem, da so vse sledi v ravni vrsti in da so posamezne sledi stopala nekoliko oddaljene od srednje točke. Naše vprašanje ne bi bilo popolno, če se ne bi ustavili tudi pri potoku, ribniku ali reki. Tam najdemo po večini troje vrst stopinj: vider, divjih mačk in pižmarja. Stopinje vidre poznamo dobro. Vidra ima prste spojene s plavalno kožico, kar se izrazito vidi na sledi. Sledi pižmarja so podobne sledem ostalih glodavcev. Divja račka ima sledi podobne gosjim, samo da so manjše. (Z) Radio Podroben program tjnbljansEe fn vseh evrop* ekib postaj dobite v najboljšem in najeenejiem ilustriranem tednikn >B a d i o Ljubljana«, ki •tane mesečno samo deset dinarjev. <-• Programi Radio Uubliana *> UVUI\* j ‘ Sobota, t. septembra: K Ploščo zavrtHr)^?*#* jfeni ček povežimo in ob lahki glasbi vsi se vesSnniS •»-» 12.15 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila —* 13.15 Plošče zavrtimo, v venček povežimo in ob lahki glasbi vsi se veselimo — 14 Vreme — 18 Ktnečki ,atH0 18.40 Pogovor s poslušalci — 13 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik Buda Jurčec) — 20.30 Pratika za mesec september ali kii mavec. Besedilo oskrbel in oddajo vodi prof. Niko Kuret. Sodelujejo člani Ead. igr. družine in Veseli vandrovčki, vmes plošče — 22 Cas, vreme, poročila, spored 22.15 Eadijski orkester. Drugi programi Sobota, I. septembra: Bclgrad: 20 Pester večer, 21.30 Narodno pesmi — Zagreb: 20 Igra, 20.30 Vokalni koncert, 21 Violina, 21.30 Vokalni koncert — Dunaj: 19.25 Opereta »Ločena žena«, 31.40 Arije, 22.20 Plesna glasba — Budimpešta: 20 Igra, 21.35 Ciganska glasba, 22.40 Vojaška godba — Trst-Uilan: 17.15 Griegove skl., 21 Igra, 21.40 Orkestralni koncert — Rim-Bari: 21 Wag* nerjeva opera «Lohengrini — Praga: 19.35 Pester pro-< gram, 21.05 Orkestralni koncert, 22.20 Šramel — Varšava: 20 Za Poljake v tujini, 21.05 Opereta, 22 Plesna glasba — Berlin: 20.10 Opereta »Don Calsarc — Ham-burg-Monakovo: 20.10 Stare pesmi — Lipsko: 20 Opera Ce ni pobegnil,« je nienil Utterson in se obrnil, da bi pogledal do vrat, ki so držala na stransko cesto. Bila so zaklenjena in tik ob njih je na tlaku ležal ključ, ki je bil tudi ves zarjavel. »To ni videti, da bi kaj dosti rabili,« je pripomnil odvetnik. »Rabili?« je odmeval Poole. »Ali ne vidite gospod, da je zlomljen, kakor da bi ga bil kdo pohodil?« Utterson je nadaljeval: >Da, in delci so prav tako rjavi.« Moža sta se v smrtnem strahu spogledala. Odvetnik je dejal: »To sega čez moj razum, Poole. Pojdiva nazaj v delovno sobo. Molče sta odšla po stopnicah navzgor, mimogrede sta se boječe ozrla na truplo in se spravila na to, da bosta vse, kar je bilo v kabinetu, temeljito premetala. Na mizi sta zapazila sledove o kemičnem delu. Različni odmerjeni kupčki neke bele soli so stali v steklenih skledicah, kakor da so pripravljeni za poskus, ki ga pa nesrečni mož ni mogel izvršiti, ker mu je nekaj ustavilo roko. »To je prav tisto zdravilo, ki sem mu ga zmeraj nosil,« je rekel Poole. In vprav, ko je govoril, je iz kotla zakipelo s šumom, ki je vzbujal strah. To jima je dalo povod, da sta stopila do kamina, kjer je vabil oblazinjeni naslanjač in kjer je bilo vse zložno pripravljeno za čaj, celo sladkor je bil že v skodeli. Na enem robu mize so stale različne knjige, ena je bila odprta pri pripravi za čaj. Utterson je bil globoko ganjen, ko je videl, da je to neko versko delo, o katerem je doktor že večkrat izrazil veliko občudovanje. V knjigo je doktorjeva lastna roka načečkala najogabnejša bogokletstva. Iskalca je pot pri pregledovanju sobe pripeljala do vrtljivega zrcala, v čigar globino sta pogledala nehote, da ju je pretreslo. Zrcalo je bilo tako obrnjeno, da jima ni kazalo ničesar razen rdečkastega žara, ki je drhtel po stropu. Bil je soj ognja, ki so ga brušeni ro- bovi zrcala metali nazaj, da se je kazal v sto ponavljanjih. »To steklo je videlo marsikatero čudno reč,« je zašepetal Poole. »Toda za trdno nič bolj čudnega kakor samo sebe,« je dejal odvetnik prav tako, »čemu je rabil Jekyll« — pri teh besedah se je ustrašil lastnega glasu, potem pa se je obvladal: »Čemu ga je neki Jekyll potreboval ?c je vprašal. »Da, čemu le?« je odvrnil Poole. Za tem sta se obrnila do poskuševalne mize. Na njej je med lično urejenimi papirji ležal na vrhu velik pisemski ovitek, ki je nosil ime dr. Uttersona v doktorjevi pisavi. Odvetnik ga je odpečatil in več prilog je padlo na tla. Prva je bil testament s prav tako čudnimi določili kakor tisti, ki mu ga je odvetnik vrnil pred šestimi meseci. To pisanje naj bi ob smrti veljalo za testament, ob doktorjevem izginjenjem pa kot darilna listina. Toda na mestu iyiena Edvarda Hydeja je odvetnik z nepopisno ginjenostjo bral ime Gabrijela Johna Uttersona. Pogledal je najprej na Pooleja, nato pa nazaj na pisanje, in nazadnje še na mrtvega zločinca, ki je ležal stegnen na preprogi. Rekel je: »Glava si mi vrti. Vse te dni je imel ta pisanja v svojih rokah. Ni imel vzroka, da bi me ljubil. Moral je besneti, ko je videl, da je padel s prestola in vendar ni te listine uničil.« Pobral je naslednje pisanje: Bilo je kratko pismo, napisano z doktorjevo roko, ki je imelo na vrhu datum. »Oh, Poole!« je vzkliknil odvetnik, »še danes je živel in bil tu. V tako kratkem času ga niso mogli uničili. Mora še živeti, moral je kam pobegniti. Toda čemu pobegniti? In kako? In če je to res, kako naj razlagamo ta samomor? Oh, biti morava previdna, če ne se bojim, da bova vašega gospoda zapletla v kako strahotno zadevo.« Poole je vprašal: »Zakaj ne preberete, gospod?« »Ker se bojim!« je odvrnil odvetnik slovesno. »Bog daj, da bi bil ta strah brez podlage.« Pri teli besedah je vzel pismo in prebral naslednje: »Moj dragi Utterson! Ko bo to pisanje prišlo k tebi v roke, bom jaz izginil. V kakšnih okoliščinah, zdaj še ne morem vedeti. Toda moje slutnje in vse podrobnosti tega položaja, ki ga ni moči opisati, mi naznanjajo, da je konec gotov in blizu. Torej preberi najprej poročilo, ki ga je La-nyon hotel zaupati tvojim rokam, kakor mi je grozil. In če želiš slišati še vec, potem sezi po izpovedi tvojega nevrednega in nesrečnega prijatelja Henryja Jekylla.< »Ali je bila še tretja priloga tu?« je vprašal Utterson. »Slovenski dom« Uhaja rsak d-lsvnlli ob 1» Mesečna naro&nina 12 Dia za Inozemstvo 28 Din OredniStvo: Kopitarjeva ollca «OIL Tel.®*«« »M ta 2996, Uprava« loDitarteva 4. •aioveusKi aom ideloa 2»» Z« Jugoalaiaoskg tU*