BOŽIČ
¦¦ »»S>'n        I   o je bil Sveti večer . . . Po vasi je bilo tiho in mirno, noč
1 ^f J          1    ie b''a mrzla in zvezdnata . . .  Skozi zamrznjena okna so
J                      se svetile zaspane luči iz koč; ljudje so obsedli peči,
1^L^03SJs2^kE^    starci so modrovali  o  nekdanjih   dneh,   o   strahovih,
:      fBglSP^SSillSii    o današnjih   časih   in  tako   dalje  vse  križem,   kakor
je ravno nanesla govorica. Oči vseh so bile uprte v oni tihi, skrivnosti polni kot, kjer so stale jaslice, pred katerimi je plapolala lučca . . . Tak je bil Sveti večer po hišah, zunaj pa je bil mraz, mraz . . .
Nocoj morajo po vseh hišah goreti vso noč luči na čast Onemu, čigar rojstveni praznik obhajamo danes. In tudi spati ne smejo Ijudje pred polnočjo. Kdor bi šel pred polnočjo spat, ta bi bil potem vse leto zaspan. Zato danes vsi čujejo. Vsi komaj čakajo polnoči.
^   271    .*¦
Kako si lep, Sveti večer! . . . Koliko veselja prineseš s seboj za vsakogar!
Ivan in Anica sta sedela poleg babice. Kaj rada sta zahajala v babičino sobo, saj je jitna najlepše potekal čas pri babici. Sedela sta in upirala oči tja v jaslice.
Babica je sama vse naredila, in le pod pogojem, da se ničesar ne dotakneta, sta smela gledati, kako se delajo jaslice. Najprej lep lesen hlevček z ograjo, ob njem pa se dviga na obeh straneh hribček, pokrit z mahom. Nad jaslicami plava ,,Gloria". Po hribčku pa so nasajena drevesa, krog njih se pasejo ovce, med njimi pa hite vse križem zbujeni, začudeni pastirji. Vse je znala babica prav lepo narediti, da se je zdelo, kakor da je vse živo. In ko je zaplapolala lučca pred jaslicami, tedaj sta smela Ivan in Anica šele stopiti prav blizu in si vse ogledati, a dotekniti se nista smela, dasi bi bil Ivan rad marsikaj popravil po svoji volji.
Potem so molili . . . Mirna tišina je napolnila vse stanovanje, saj je gledala skozi okno v sobo — Sveta noč. Prijeten duh po kadilu je vel pod stropom.
,,Danes je najsvetejši večer", je rekla babica, ,,vsakdo si želi mirne strehe, vsakdo si želi, biti doma med svojci in tned njimi praznovati ta lepi večer.  Jutri je svet dan,  najsvetejši v letu.  Jutri  mirujejo  vse stvari."
,,Danes ne pojdemo spat, je-li mati?" je rekel Ivan.
BJaz tudi ne, o, ne, opolnoči pride Božič . . ." je rekla Anica.
Babica se je nasmehnila.
,,Jaz ne grem spat, nikakor ne."
MLe počakajva, videla bova, kakšen je Božič."
BLe počakajva!"
Babica se je zopet nasmehnila, a Ivan ni mogel razumeti, zakaj.
,,Mrzla zima je bila", je začela ženica, ,,morda še bolj kot danes. Pot v Betlehem je bil poln tujcev, ki so se šli popisovat. In med njimi je šel Jožef z osličkom, na katerem je sedela Marija. V Betlehemu pa je bilo mnogo, mnogo ljudi. Vše hiše so napolnili bogataši, a Jožef in Marija sta bila uboga. Ustavljala sta se pred hišami, milo prosila prenočišča, a nihče ga jima ni hotel dati. Betlehemčani so bili pač trdosrčni in neusmiljeni ljudje. Zaman sta hodila do pozne noči po mestu od hiše do hiše. Vedno sta dobila isti odgovor: ,,Ne moremo! Poizkusita, povprašajta drugje!" In šla sta dalje, dalje — do zadnje hiše. Nič! Kaj naj storita? Šla sta ven na polje. Tam je stal pastirski hlev, ki je bil prazen. Streha je bila slaba, raztrgana, stene so bile že na pol podrte, in skozi odprtine je pihal mrzel veter. A boljšega prenočišča ni bilo . . ."
Babica je nekoliko prenehala, kakor da se je zamislila. In po kratkem molku je nadaljevala:
nBila je ura polnoči . . . Takrat se je zjasnilo nebo, in zdelo se je, kakor da se je hipoma zdanilo. Pastirji so pol speč, pol bedeč čuli pri svojih čredah, a tedaj so se docela zdramili. Iz nebes pa so hiteli na zemljo angeli in peli sladko, neizrečno sladko. In pristopil je angel k prestrašenim
-**    272    *r-
pastirjem in jitn rekel: nNe bojte se! Naznanjam vam veliko veselje. Danes je rojen Kralj sveta . . . Pojdite in našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno! ..."
In pastirji so tekli, kamor jim je angel ukazal.
In res! V hlevu so našli Jožefa in Marijo in Jezusa, in padli so na kolena in molili . . . Srečni pastirci." Starka je zopet prenehala in se za-mislila, Ivan pa je ponovil:                             .
»Srečni pastirci! . . ."
,,V Betlehemu pa so hrumeli bogataši po hišah in niso ničesar opazili. Nobena betlehemskih hiš ni bila vredna, da bi v nji zagledal luč sveta učlovečeni Bog, le ubožni hlev je bil tega vreden. Kolika ponižnost!"
Babica je utihnila.
nTisto o Herodu povejte", je šepnila Anica.
,,Danes ne".
,,Pojdimo spat," je prosil Ivan, ki ga je začel spanec premagovati.
Babica se mu je smejala, pa je odvedla spat njega in Anico.