SKUPŠČINA OBČINE                                     :.
LJUBLJANA-ŠIŠKA
Komite za družbene dejavnosti
Nekateri problemi organiziranja in delovanja 
delegatskega sistema v SIS družbenih dejavnosti
Skupščina občine in njeni ustrezni upravni organi spremljajo in si prizadevajo za razvoj delegatskega sistema in odnosov na pod-ročju SIS družbenih dejavnosti. Pri tem upoštevajo pripombe in po-bude delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ugotovitve in zaključke dajžbenopolitičnih organizacij v zvezi z raz-vojem delegatskega sistema in uveljavljanjem delegatskih odnosov v SIS družbenih dejavnosti in iz dela skupščin samoupravnih inte-resnih skupnosti ter njihovih organov. Kljub temu, da so določene ugotovitve in usmeritve ob spremljanju in proučevanju delegat-skega sistema v samoupravnih interesnih skupnostih še vedno aktualne. se je skupščina občine odločila, da v prvem letu tega mandatnega obdobja analizira delovanje delegatskega sistema v SIS, ugotovi slabosti in vzroke zanje ter spodbudi vse družbene subjekte k aktivnosti za njegovo nadaljnjo krepitev na osnovi pred-loženega gradiva, razprave in sprejetih dogovorov.
Temeljna ugotovitev proučevanja sedanjih razmer razvoja in uveljavljenosti delegatskega sistema in odnosov v SIS družbenih dejavnosti je izkazan določen napredek. Ta pa je odvisen pred-vsem od položaja delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter razvitosti samoupravnega sistema in samoupravnih odnosov v teh sredinah, kakor tudi od aktivnosti družbenopolitičnih organizacij. Pri tem je pomembna notranja razvitost delegatskih odnosov v teh sredinah oz. v kolikšni meri lahko delavci v OZD in delovni Ijudje ter občani v KS dejansko uveljavljajo svoje interese prek delegacij in delegatov v skupščinah SIS družbenih dejav-nosti.
Na območju občine je ustanovljenih v skladu z ustrezno zako-nodajo 9 SIS družbenih dejavnosti ter enota skupnosti pokojnin-skega in invalidskega zavarovanja. Na osnovi samoupravnih spo-razumov o ustanovitvi, ki so temeljni akti za delovanje navedenih SIS, je 7 SIS organiziranih dvodomno, zaposlovanje in socialno varstvo pa enodomno. Skupščine imajo oblikovanih 55 odborov in komisij kot skupne delovne organe uporabnikov in izvajalcev. Ustrezno zakonu o volitvah in delegiranju so skupščine v letu 1982 po dvofaznem postopku oblikovale in sprejele sklepe o usta-novitvi 346 konferenc delegacij (273 v gospodarstvu in 73 v nego-spodarstvu). Te konference so organizirane v 154 OZD. ki so do-govorjene kot nosilci konferenc delegacij (123 v gospodarstvu in 31 v negospodarstvu). K temu moramo prišteti še temeljne dele-gacije iz 31 krajevnih skupnosti.
Na osnovi zbranih pristopnih izjav ugotavljamo, da se številne konference niso konstituirale tako, kot zahteva zakon, in sicer. da delegacije, ki se povezujejo v konferenco, sprejmejo sporazum o oblikovanju konference in sklep o pristopu h konferenci. S tem v zvezi opozarjamo, da komite za družbene dejavnosti ni dobil kljub večkratnim pozivom niti 10% od podpisanih sporazumov o obli-kovanju konferenc in sklepov o pristopu h konferencam delegacij. Prav tako ne razpolagamo s stalnim in konkretnim pregledom nad delovanjem konferenc delegacij v OZD in s tem, kakšna je njihova povezanost s samoupravnimi organi, strokovnimi službami, poslo-vodnimi organi in vodstvi družbenopolitičnih organizacij. Ugoto-vitve, ki so s tem v zvezi navedene v gradivu, so rezultat aktivnosti, ki jih je vodil pripravljalec gradiva, ne pa rezultat stalnega in sprot-nega informiranja s strani nosilcev konferenc delegacij.
Vseh temeljnih delegacij je v občini 640, od tega:
— posebnih: 154 v OZD in 148 v KS,
— združenlh: 97 v OZD in 44 v KS,
— splošnih: 134 v OZD; v KS ni splošnih delegacij.
I RAZVOJ SAMOUPRAVNIH ODNOSOV 1. Svobodna menjava dela:
Razvoj samoupravnih odnosov na področju družbenih dejav-nosti kaže na določen napredek, ki temelji na uveljavljanju svobodne menjave dela kot samoupravnega dohodkovnega pove-zovanja materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti v enotnem sisiemu združenega dela. Izkušnje tudi kažejo, da smo z doseda-njimi prizadevanji dosegli določene pozitivne rezultate pri ustvar-janju organizacijsko-institucionalnih in drugih pogojev za uresni-čevanje svobodne menjave dela, ter da so se začeli tudi vsebinsko razvijati družbenoekonomski odnosi na teh temeljih. Vendar pa
doseženi rezultati niso v sorazmerju s tistim, kar smo želeli doseči s samoupravno preobrazbo družbenih dejavnosti in z vzpostavitvijo z ustavo določenih odnosov med materialno proizvodnjo in druž-.benimi dejavnostmi. Kljub nedvomnemu napredku v procesu druž-bene preobrazbe teh odnosov se sorazmemo počasi spreminja samoupravni položaj glavnih subjektov svobodne menjave dela oz. ostajajo v novih organizacijskih oblikah stari družbenoekonomski odnosi. Delavci v TOZD materialne proizvodnje in delovni Ijudje in občani v krajevnih skupnostih — vsi kot uporabniki storitev — še vedno niso postali odločilni subjekti niti pri določanju skupnih potreb, glede njihovega obsega (po vrsti, obsegu, kakovosti in na-činu zadovoljevanja) in pri odločanju o potrebnih sredstvih (o višini, načinu in času izločanja teh sredstev ter pogojih uporabe). Po drugi strani pa tudi delavci v TOZD družbenih dejavnosti — izva-jalci storitev — še vedno ne uresničujejo v celoti svojega z ustavo opredeljenega položaja. Še vedno namreč niso v takšnem polo-žaju, da dejansko odločajo o pogojih pridobivanja svojega dohod-ka in s tem izenačijo svoj družbenoekonomski položaj s položajem, ki ga imajo delavci v materialni proizvodnji.
Pri oceni razvoja svobodne menjave dela v družbenih dejavno-stih se pogosto slišijo neutemeljene kritike sistema samoupravnega interesnega organiziranja, z namenom, da bi onemogočile ures-ničevanje tega načela; namesto, da bi analizirali in kritizirali odsto-panja v praksi in da bi te ocene temeljile na analizi celotnega raz-voja socialističnega samoupravljanja.
V razvoju družbenih dejavnosti so ukrepi ekonomske politike in administrativne intervencije organov družbenopolitičnih skupnosti delovali mnogokrat v bistvu antistabilizacijsko Poskusi, da bi z omejevanjem sredstev za družbene dejavnosti (praviloma glede na porabo v prejšnjem letu) zagotovili razširitev materialne osnove dela TOZD v gospodarstvu, so ovirali razvoj teh dejavnosti. Ne-nehno smo jih obravnavali samo kot porabo, ne pa kot bistven pogoj za napredek proizvodnje in družbe. Taki ukrepi so običajno omejitveni, linearni in neselektivni. Zato ne prispevajo k dejan-skemu reševanju problemov, saj praviloma ne temeljijo na dolgo-ročni razvojni politiki. Tako se tudi dogaja, da pogosto ne dosegajo zastavljenih ciljev. Taki ukrepi namreč omogočajo, da vse poteka tako kot prej, vendar na nekoliko nižji materialni ravni oz. pri niž-jem življenjskem standardu.
Premalo razvita je še vedno svobodna menjava dela skozi ne-posredno menjavo dela, pa tudi v samoupravnih interesnih skup-nostih. Za področje neposredne menjave dela velja načelna ugo-tovitev, da je med uporabniki preslabo poznavanje razsežnosti in vsebinskih možnosti te menjave. To je opazno predvsem pri dolo-čenih dejavnostih v krajevnih skupnostih (kultura, telesna kultura, vzgoja in izobraževanje). Vzrok temu pa je tudi koncentracija sred-stev v okviru samoupravnih interesnih skupnosti, kar je nenehno zoževalo prostor za to, da bi združeno delo lahko zadovoljevalo svoje potrebe s svobodno menjavo dela v večji meri v odnosih neposrednega združevanja dela in sredstev. Brez dvoma take potrebe in interesi obstajajo med uporabniki, sorazmerno slabo pa so izkoriščene zakonske možnosti. Enako velja za sodelovanje posameznih SIS družbenih dejavnosti pri oblikovanju skupnih pro-gramov (npr. domala celo področje »mejnih dejavnosti« —<- mož-nost oblikovanja skupnih organov).
Tudi v skupščinah SIS je premalo prisotno soočenje interesov, usklajevanje in dogovarjanje med uporabniki in izvajalci med zboroma na samih zasedanjih, še manj pa v pripravi dokumentov ter njihovi obravnavi v organih skupščin SIS. Dejansko še vedno v veliki meri vodijo usklajevanje delavci strokovnih služb SIS, pa tudi neformalne koordinacije, upravni organi in družbenopolitične organizacije.
Mnogo utemeljenih pripomb je naslovljeno na uresničevanje svobodne menjave dela po samoupravnih interesnih skupnostih glede oblikovanja programov storitev in njihovega finančnega ovrednotenja, ki ga dogovarjamo in izvajamo v okviru mesta. Med delegati je prisotna ocena, da v delegatskih organih v občini (te-meljne sredine, organi in skupščine SIS) ni dovolj možnosti za vplivanje in odločanje pri oblikovanju programov mestnih SIS. S tem v zvezi predstavlja poseben problem priprava gradiva in še posebej prikaz vsebinsko-programskih in finančnih deležev. ki odpadejo na posamezno SIS občine v okviru mesta. Prav tako je izredno malo možnosti za upoštevanje posameznih delnih in lokalnih interesov v temeljnih sredinah, ki sicer niso upoštevani v občinskih programih. Na to se navezuje tudi ocena sprejemanja pobud iz OZD in KS, ker so organi skupščin SIS (torej delegati izvajalcev in uporabnikov) še premalo odzivni za pobude in prav gotovo pa to velja v veliki meri za strokovne službe SIS. Ob upo-števanju dejstva, da je še vedno prenekatera pobuda naslovljena na zbora DPS (čeprav sodi na ustrezno SIS) vsekakor velja ugo-tovili, da je pretežna večina delegatskih pobud ožje opredeljena. To jfe sicer povsem razumljivo, vendar nemalokrat nosilci teh po-bud stežka spoznajo, da med številnimi realnimi drugimi potre-bami ne more biti upoštevana tudi njihova
V celoti pa moramo poudariti, da prisotne družbenoekonomske težave nikakor ne smejo predstavljati vzroka ali izgovora za manj-šo stopnjo razvijanja svobodne menjave dela v katerikoli obliki. Potrebno je iskati nove rešitve, ki bodo izhajale iz realno ustvar-jenega dohodka materialne proizvodnje. Ta mora predstavljati tudi realno mejo pri oblikovanju programov svobodne menjave dela na področju družbenih dejavnosti. Hkrati pa je potrebno na posa-meznih področjih družbenih dejavnosti bolj jasno določiti pred-nostne naloge, ki bodo upoštevale minimalne potrebe po obsegu in kakovosti, kakor tudi dogovorjene ali na podlagi zakona dolo-čene. Nikakor pa ne smemo dopustiti oz. pristati na zmanjševanje samoupravnih odnosov na tem področju, ker bi s tem avtomatično zmanjševali odločanje delavcev v združenem delu in delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih, krepilo pa bi se administriranje, vloga države in ustreznih organov ter strokovnih služb na vseh nivojih prek z ustavo in zakoni opredeljenih pristojnosti.
2. Planiranje    ,
Planiranje kot izredno pomemben instrument za uresničevanje svobodne menjave dela še vedno ni dovolj uveljavljeno, da bi se lahko zagotovilo odločilen vpliv delavcev in delovnih Ijudi pri opre-deljevanju in odločanju o skupnih potrebah ter sredstvih za njihovo zadovoljevanje. Poseben problem pri planiranju skupnih potreb in uresničevanju svobodne menjave dela predstavlja dejstvo, da so nekateri deli programov in pravice razširjene izven materialnih rnožnosti. Prav tako je opazno, da uporabniki in izvajalci storitev ne sodelujejo dovolj pri preverjanju bistvenih elementov, ki zade-vajo: obseg, vsebino, način in pogoje zadovoljevanja skupnih potreb ter možnosti materialne proizvodnje in družbenih dejav-nosti v tem pogledu. Posledica tega je med drugim tudi admini-strativno omejevanje sredstev, namenjenih za zadovoljevanje skupnih potreb družbenih dejavnosti. To otežuje uresničevanje ožjih interesov posameznih sredin in s tem zmanjšuje uresniče-vanje neposredne menjave dela, ki jo zakon opredeljuje v odnosih svobodne menjave dela na prvem mestu. Tako temelji svobodna menjava dela v SIS še v veliki meri na elementih proračunske lo-gike pri zbiranju potrebnih sredstev za zadovoljevanje interesov na področju družbenih dejavnosti. Navedeno razumevanje in uresničevanje svobodne menjave dela in delovanja samoupravnih interesnih skupnosti pa le te lahko spreminja v posrednice v raz-polaganju z velikimi družbenimi sredstvi. Ta se oblikujejo z obvez-nimi prispevki združenega dela, kar je v bistvu element parafiskal-nih odnosov. Zagotavljanje sredstev za skupne potrebe s prispev-nimi stopnjami, ki temeljijo v glavnem na ustaljenih in vnaprej določenih velikostih, ne nudi delavcem v združenem delu in delov-nim Ijudem in občanom v krajevni skupnosti dovolj možnosti za samostojno in odgovorno določanje skupnih potreb ter združeva-nje sredstev za njihovo uresničevanje. S tem v zvezi omenjamo številne pripombe delegatov KS in OZD glede neustreznosti po-stopka sprejemanja letnih načrlov in prispevnih stopenj, ki se nanašajo na doslednejše upoštevanje zakonske opredelitve o tem, kdo sprejema in potrjuje spremembe prispevnih stopenj (62. člen zakona o osnovah svobodne menjave dela). Današnji postopek sprejemanja letnih načrtov in prispevnih stopenj praktično onemo-goča neposredno vključevanje delavcev, delovnih Ijudi in obča-nov. Zato je potrebno dosledneje uresničevati zakonska določila, hkrati pa tudi poenostaviti delovne postopke pri obravnavi in sprejemanju letnih načrtov in prispevnih stopenj. Tako bi morali z letnimi programi (ne pa z letnimi samoupravnimi sporazumi) popravljati letne zneske sredstev oz. pogoje za zadovoljevanje skupnih potreb zaradi tekočih sprememb pri rasti cen in drugih elementov, ki ne vplivajo bistveno na možnosti za uresničevanje sprejetih sporazumov. V tem primeru ne bi bilo potrebno stalno obnavljati celotnega postopka sprejemanja srednjeročnega spo-razuma o osnovah plana posameznih SIS. S tem bi prispevali k racionalizaciji in poenostavitvi planiranja na tem področju.
Na to se navezuje načrtovanje dela v posameznih SIS in nji-hovih strokovnih službah. Glede tega moramo ugotoviti, da kljub doseženim pozitivnim premikom stanje še ni zadovoljivo. To velja za stanje znotraj posameznih SIS in njihovih organov, kakor tudi pri povezovanju z istovrstnimi SIS v mestu in republiki. Povsem nedorečeno pa je kljub izredni pomembnosti to področje dela pri povezovanju različnih SIS družbenih dejavnosti. Podobna ne-usklajenost je prisotna na področju družbenih dejavnosti tudi do ostalega dela v skupščinskem sistemu in družbenopolitičnih orga-nizacijah. Določeni uspehi v zadnjem obdobju samo potrjujejo pomembnost tega povezovanja in usklajevanja.
3. Delegatski sistem in delegatski odnosi
V problematiko uresničevanja delegatskih odnosov v SIS dnjž-benih dejavnosti prav gotovo sodi predvsem uresničevanje dele-
gatskih pravic in dolžnosti. S tem v zvezi lahko sicer ugotovimo, da so bile vse skupščine v tem mandatnem obdobju sklepčne. Žal pa je številčna prisotnost delegatov sorazmemo nizka in celo v upadanju (v poprečju 63,7% prisotnost). Seje posameznih od-borov in komisij skupščin SIS so občasno celo neskiepčne, vendar tudi ob manjšem številu prisotnih članov delujejo. V sicer števil-nejših delegatskih razpravah v SIS še vedno prevladujejo stališča delegatov izvajalcev. Premalo pa je delegatskih pobud in vsebin-skih razprav iz vrst delegatov uporabnikov. Število predlogov za obravnavo na zasedanju skupščin ali njihovih organov je iz temelj-nih sredin zelo majhno, iz vrst uporabnikov pa jih domala ni. Oce-njujemo, da se organi skupščin SIS še premalo vključujejo v pri-pravo gradiv za skupščine in v spremljanje celotnega področja dejavnosti posamezne SIS. Zato uvodne obrazložitve iz njihovega področja dela praviloma podajajo na zasedanjih skupščin delavci strokovnih služb ali upravnih organov.
Delegacije in konference delegacij se pri svojem delu soočajo z vrsto težav. Tako ne opravljajo v zadostni meri funkcije pove-zovalnega člena med temeljnimi samoupravnimi organizacijami <in skupnostmi ter skupščinami SIS. Takšno stanje je posledica nerazumevanja vloge delegacij samoupravnih organov in konferenc delegacij kot oblike odločanja delovnih Ijudi in občanov. V mnogih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih de-legacije še vedno ne upoštevajo kot enega od samoupravnih or-ganov. Zato delegacije pogosto niso seznanjene s stanjem in raz-merami v svojem delovnem okolju, pa tudi ne z razmerami v občini in mestu. Tako stanje ustreza tistim poslovodnim organom in stro-kovnim službam, ki skušajo še marsikatero vprašanje reševati ali pa jih tudi v resnici rešujejo mimo delegatskega sistema. Težave nastajajo, ker delegacije in konference delegacij nimajo dovolj pomoči in podpore s strani strokovnih služb, individualnih poslo-vodnih organov in sindikata v združenem delu oz. samoupravnih organov in SZDL v KS.
Marsikatera delegacija v temeljnih sredinah je nesklepčna. Za-skrbljujoča pa je nesklepčnost pa tudi udeležba določenega šte-vila konferenc delegacij v SIS. Delegacije v OZD in KS še vedno premalo sodelujejo z ostalimi delegacijami na področjih družbenih dejavnosti in s temeljnimi delegacijami za zbora DPS ter drugimi samoupravnimi organi v združenem delu in KS. Slabost pri delu konferenc delegacij pa je tudi, da zaradi neaktivnosti temeljnih delegacij često prevzemajo funkcijo delegacij, kar otežuje izra-žanje interesov delavcev v TOZD. Iz pregleda udeležbe na zase-danjih skupščin SIS izhaja, da gre v večini primerov za odsotnost islih sredin, kjer se delegacije in konference delegacij ne sestajajo. Tako so delegati konference delegacij delovnih Ijudi, ki sami opravljajo obrtno ali drugo podobno dejavnost in pri njih zaposleni delavci, bili prisotni na dosedanjih 32. zasedanjih zborov uporab-nikov skupščin SIS le v dveh primerih. Slaba pa je tudi prisotnost naslednjih nosilcev konferenc delegacij: ABC Drogerija, DSSS; Avtomontaža Tovarna; Avtomontaža DSSS; Galant proizvodnja; Slovenija avto Zastava, DSSS; LB Gospodarska banka, Ekspo-zitura Siška; WO Koseze med uporabniki in med izvajalci: Inte-gral (SIS raziskovanje), Muzej Ijudske revolucije (SIS kultura). Klinični center, TOZD kirurška služba (SIS zdravstvo), občinski odbor Rdečega križa, OŠ F. Bukovec, OŠ H. Smrekar in WO Koseze (SIS otroško varstvo). Glede na število pripomb pa je . očitno pomemben vzrok za težave tudi neustrezna sestava neka-terih konferenc delegacij.
Med drugimi vzroki velja omeniti neustrezno kadrovanje in usposobljenost delegatov, s tem pa tudi osnovno motivacijo za delo v delegatskem sistemu. Problem premajhne motiviranosti delegatov zlasti izhaja iz preslabe strokovne usposobljenosti, pre-slabega poznavanja problematike, občutka nemoči in dejstva, da delegati pogosto le formalno potrjujejo odločitve, ki so v bistvu že vnaprej pripravljene in je težko uveljavljati drugačna stališča Zato delegati težko ustvarjalno delujejo in uveljavljajo drugačne pobude in poglede na urejevanje določenih vprašanj.
Vzroke za slabo sklepčnost konferenc delegacij pa gre iskati poleg že omenjene neustrezne sestave konferenc delegacij in njihove velikosti tudi v strokovno administrativnih pogojih za delo, preobširnih in težko razumljivih gradivih, obravnavi preveč splošne in od temeljnih sredin odmaknjene problematike, razdrobljenosti pri sklicevanju skupščin SIS in nerazumevanju vloge ter funkcije konference delegacij kot oblike in metode dela. S tem v zvezi ugotavljamo, da se vse prepočasi uveljavljajo konference dele-gacij tudi kot oblika širokega ustvarjalnega dialoga različnih druž-benih subjektov in uresničevanja različnih interesov ob prisotnosti delegatov vseh zainteresiranih OZD, delegatov občanov, pred-stavnikov DPO, strokovnih in znanstvenih institucij in drugih sub-jektivnih sil. V tem okviru bi bilo potrebno v večji meri krepiti uve-Ijavljanje problemskih konferenc, v katerih se povezujejo nepo-sredno zainteresirani samoupravni in družbeni subjekti pri obliko-vanju svojih stališč na posameznih področjih družbenih dejavnosti.
4.  Kadrovska problematika
Že omenjena neustrezna vrednotenja SIS družbenih dejavnosti se potrjujejo tudi na področju kadrovanja. Praksa kaže, da pride kadrovanje za delegacije in organe SIS »na vrsto« potem, ko smo zapolnili kadrovske potrebe v samoupravnih organih, temeljnih delegacijah za zbore DPS in organih DPO. S kadrovsko strukturo v SIS družbenih dejavnosti ne moremo biti zadovoljni. Tu ne gre zgolj za kvalifikacijsko in starostno strukturo (čeprav le-ti elementi v precejšnji meri vplivajo na delo organov skupščin SIS, o katerih smo že govorili); temveč za načelno vprašanje zainteresiranosti za delo v delegatskem sistemu in tudi za že omenjeno motiviranost delegatov. Prav tako velja ugotoviti, da je bilo kadro-vanje za delegacije in organe SIS, ki je potekalo predvsem v okvi-ru sindikata in SZDL, v nekaterih sredinah premalo odgovomo. Tudi v tem so razlogi za nesklepčnost in neaktivnost delegacij, konferenc delegacij in nekaterih organov skupščin SIS. Menimo, da bi bili problemi manjši, če bi nam uspelo v delo odborov in komisij skupščin SIS vključiti v večji meri kot sicer nekatere člane dosedanjih izvršnih odborov. Izkušnje teh delegatov bi bile zelo dobrodošle. V nekaterih primerih nastopajo problemi celo v vod-stvih SIS (raziskovanje, telesna kultura).
5.  Normativna problematika
Eno od najpomembnejših vprašanj v razvoju družbenih dejav-nosti je sistem upravljanja tega razvoja. Ta je v bistvu še več-plasten, saj vsebuje elemente samoupravljanja, administriranja, trga in voluntarizma. Na področju razvoja zakonske in samo-upravne regulative smo ta problem skušali rešiti. Žal pa smo hkrati s tem dobili preveč zakonskih in drugih samoupravnih aktov in s lem celotno področje družbenih dejavnosti obremenili s pre-obsežno institucionalizacijo. Evidenca sprejetih samoupravnih aktov v SIS kaže, da imamo v SIS prek 130 raznih SAS in več kot 20 družbenih dogovorov. To tudi otežuje enostavne in neposredne povezave med subjekti na področju družbenih dejavnosti v vse-binskem in organizacijskem smislu. V obstoječih samoupravnih aktih skupščin SIS niso dovolj vsebovane značilnosti in posebnosti posameznih SIS. To predvsem velja za uveljavljanje vloge zbora uporabnikov oz. izvajalcev. Odnosi med uporabniki in izvajalci in njihova samostojnost v obeh zborih ter v skupščinah SIS je še ne-dorečena. To velja zlasti glede uveljavljenosti sporazumevanja in usklajevanja interesov med obema zboroma pri doseganju naj-ustreznejših rešitev. Niso namreč izjemni primeri preglasovanja med zboroma ali celo znotraj posameznega zbora.
V postopkih obravnavanja in sprejemanja gradiv je uporabljen praviloma enofazni postopek. To je prisotno tudi na temeljnih pod-ročjih dela, kot so vsebinski in finančni programi skupščin SIS. S tem se otežuje organiziranje poglobljenih razprav v združenem delu in krajevnih skupnostih (npr. aktivnosti v javni razpravi o plan-skih dokumentih SIS v letu 1982). Predsedstva skupščin bi morala delovati bolj kot sedaj kot koordinativni in ne več kot izvršilni organi skupščine SIS. Dosedanje delo teh organov namreč kaže, da tega še nismo docela uresničili, vendar pa tak način dela zahteva izrazito aktivne in strokovno usposobljene odbore in komisije v vsaki SIS. Hkrati pa pomeni tak način delovanja, kjer predsed-stva nimajo izvršilnih pristojnosti, bistveno večje obremenjevanje dnevnih redov in tudi večje število sej skupščin SIS. To pa je v nasprotju z utemeljenimi zahtevami združenega dela in KS po manjšem številu sej skupščin SIS.
Poseben problem v delegatskem sistemu predstavlja položaj tistih OZD oz. TOZD, ki skladno s pozitivno zakonodajo zaradi majhnega števila zaposlenih (do 30) ne oblikujejo delegacij, tem-več predstavljajo interese te sredine vsi zaposleni delavci. Z vklju-čevanjem teh sredin, ki se zaradi lastnega delovnega procesa bistveno težje vključujejo v delegatski sistem, se moramo resneje spoprijeti.
II. STROKOVNA IN ADMINISTRATIVNO TEHNIČNA DELA
Na osnovi družbenih usmeritev in sprejetih dogovorov opravljajo poglaviten del strokovnih del za 9 SIS družbenih dejavnosti občine ustrezne 4 samostojne strokovne službe na nivoju mesta. Pri komiteju za družbene dejavnosti skupščine občine deluje na osnovi samoupravnega sporazuma med KDD in 9 SIS družbenih dejavnosti enota, ki opravlja določena strokovna in administrativna tehnična dela predvsem za izvajanje delegatskega sistema v SIS družbenih dejavnosti občine. Od številnih ugotovitev in značilnosti na področju strokovnega in administrativno tehničnega dela ome-njamo naslednje ugotovitve in pripombe:
— gradiva so preobsežna. ozko strokovno napisana, v finanč-nih pokazateljih mnogokrat ni primerjave: tekoče/minulo leto v znesku in odstotku, v prikazu programov mestnih SIS ni razviden strukturni prispevek občin in njegova namembnost, gradivo se ne
odpošilja pravočasno in v premajhnem številu izvodov, v fazi ob-ravnave že dostavljenega gradiva prihaja večkrat do bistvenih vsebinskih sprememb, delegati niso seznanjeni s sprejetimi dogo-vori na zasedanjih skupščin SIS zaradi dostave zapisnikov šele z gradivom za naslednji sklic skupščine. Skratka, osnovni problem na tem področju predstavlja za delegate vsebinska priprava, način ter roki dostave gradiva.
Ob določenih rešitvah že prej nakazanih problemov ter z ustrez-no družbenopolitično akcijo v občini in na nivoju mesta je možno z načrtovanjem in usklajevanjem organizacije dela strokovnih služb SIS občine in mesta ter v povezavi s pristojnimi upravnimi organi družbenopolitičnih skupnosti občine in mesta pretežno število zgoraj prikazanih problemov razrešiti. S tem pa bi vsebinsko ne-posredno prispevali k boljšim pogojem za delo delegatov in s tem tudi k boljši vsebini dela pri nadaljnjem razvoju samo-upravnih odnosov na področju SIS družbenih dejavnosti.
V zaključku pričujočega prikaza nekaterih problemov organizi-ranja in delovanja delegatskega sistema v SIS družbenih dejav-nosti je potrebno opozoriti, da je bil osnovni namen predstaviti zgolj najbolj pereče probleme na tem področju. Pri tem smo izha-jali iz: analize prisotnosti delegatov nosilcev konferenc delegacij v združenem delu in delegatov KS na zasedanjih skupščin SIS, dalje analize vsebine dnevnih redov in obravnavanje tematike ter sklepčnosti posameznih zasedanj skupščin SIS in njihovih organov, analize mreže nosilcev konferenc delegacij za 9 SIS družbenih dejavnosti v združenem delu na področju gospodarstva in negospodarstva, dalje iz zaključkov razgovorov s predstavniki nosilcev konferenc delegacij z vodstvi skupščin SIS in s strokov-nimi službami v občini ter na nivoju mesta ter iz razprav in sprejetih dogovorov, ki so bile o tej problematiki vodene v družbeno-političnih organizacijah in njihovih organih v občini in mestu. Se-stavni del gradiva so tudi predlogi pobud in usmeritev, ki so smi-selno in vsebinsko medsebojno povezane. Tako je mogoče po-membnejše rezultate nadaljnjega razvoja delegatskega sistema SIS družbenih dejavnosti, s tem pa tudi razvoja družbenoekonom-skih odnosov na tem področju, pričakovati le ob sočasnem in celovitem uresničevanju predlaganih pobud in usmeritev.
PREDLOG POBUO IN USMERITEV
1. V samoupravnih interesnih skupnostih je potrebno izdelati ustvarjalno in kritično oceno izvajanja svobodne menjave dela v posameznih SIS in predlog usmeritve aktivnosti na podlagi ob-stoječih družbenoekonomskih in političnih razmer za leto 1984.
Nosilec: vodstva SIS (strokovne podlage za pripravo ocen izdelajo ustrezne službe SIS mesta v sodelovanju z enoto SIS pri KDD).
Rok: 1.9. 1983 (izdelava ocene), 1. 10. 1983 — obravnava ocene in predloga usmeritve.
2.  Potrebno je zagotoviti, da bodo strokovne službe OZD od-govome za pripravo določenih pojasnil in stališč v temeljnih dele-gacijah in konferencah delegacij v zvezi z delegatskim gradivom.
Nosilec: vodstva samoupravnih organov in poslovodni organi, DPO v OZD in KS ter v občini., Rok: stalna naloga.
3.  Izvesti je treba postopek kadrovskih dopolnitev posarneznih organov skupščin SIS družbenih dejavnosti.
Nosilec: ustrezni orgahi skupščin SIS, sindikata in SZDL. Rok: 1.9. 1983.
4.  Na osrovi pobud je treba proučiti sedanjo mrežo in sestavo konferenc delegacij ter jo racionalizirati tako, da bo čim bolj uskla-jena s sestavo konferenc delegacij za zbor združenega dela skup-ščine občine.
Nosilec: Vodstva SIS in ustrezni organi sindikata ter SZDL v sodelovanju z enoto SIS pri KDD.
Rok: 1.7. 1983 (izdelava predloga); 15.9. 1983 — sprejem predloga.
5. Vodstva SIS v občini so odgovoma za uskladitev enotnih rokov sklicevanja skupščin v občini in v mestu (predlog: 3 teden meseca, zasedanja občinskih SIS, 4. teden zasedanja mestnih SIS) ter temu ustrezno izdelati rokovnik priprave, tiskanja, odpo-šiljanja gradiv.
Nosilec: vodstva SIS, strokovni predlog izdela enota SIS pri KDD v sodelovanju s strokovnimi službami SIS mesta in KO za družbene dejavnosti RK SZDL.
Rok: 15. 6. 1983 (izdelava predloga). 15. 7. 1983 — sprejem predloga.
6.  Potrebno je izdelati enotno metodologijo spremljanja dela delegacij in konferenc delegacij ter medsebojno in povratno mfor-miranje o njihovi aktivnosti pristojnih samoupravnih organov in organov DPO v OZD in KS.
Nosilec: vodstva SIS in strokovna služba v enoti pri KDD. Rok: 1.7.1983.
7.  Da bi dosegli razbremenjevanje dela samoupravnih organov skupščin SIS in da bi dosegli večjo možnost izražanja značilnosti posameznih področij družbenih dejavnosti s strani uporabnikov in izvajalcev, je potrebno ustrezno dopolniti samoupravne akte SIS.
Nosilec: vodstva SIS, komite za družbene dejavnosti in sekre-tariat za občo upravo. Rok: 31. 12. 1983.
8. Opredeliti je potrebno enotno metodologijo priprave gradiv za SIS družbenih dejavnosti občin in mesta in sicer:
— izdelava povzetkov (1 kompet gradiva dobi vsaka KS, nosilec konference delegacij in strokovne službe OZD; 3 izvode povzet-kov dobijo temeljne organizacije);
— izdelava variantnih predlogov;
— izdelava izvlečkov zapisnikov zasedanj skupščin SIS (s spre-jetimi dogovori in sklepi ter opredeljenimi roki in nosilci), ki se dostavljajo v enem izvodu nosilcem konferenc delegacij in KS.
Nosilec: strokovne službe SIS občine in mesta.
Rok: 15.9.1983.                                                                  :
Ljubljana, april 1983