ZORA ALMANAH AR Letnik XXI, leto 2014. ZORA Cankarjeva: Almanah SD Cankar, letnik XXI, leto 2014 ■ Redakcija: Sanja Bogdanović, Zoran Doršner, Verica Džindo, Tomislav Krzyk, Dina Maksumić, Sonja Milošević, Neven Modić, Irena Pavlović, Barbara Pribožić Leka, Elvisa Šunje, Samo Čolak, tajnik ■ Grafično oblikovanja in DTP: Osman Erdić ■ Lektoriranje bosanskega, hrvaškega in srpskega jezika: Elvisa Šunje ■ Tisk: Green print s.o.r. ■ Naslov uredništva: Radnička bb, 71000 Sarajevo, tel7fax: ++387 33 22 69 15 e-mail: skdcankar@gmail.com ■ Revijo izdaja: Slovensko društvo Cankar Sarajevo Predsednica: Barbara Pribožić Leka ■ Izhaja enkrat na leto ■ Na podlagi sklepa Republiškega Ministrstva za informiranje št: 01-04/93 od 05.10.1993., je revija oproščena osnovnega prometnega davka. Spoštovani člani, dragi prijatelji in bralci! Ko se ozremo na leto, ki je za nami, in seštejemo vse, kar smo uresničili, smo lahko upravičeno ponosni na naše delo. V almanahu, kije pred vami, smo se trudili, da bralci dobijo vpogled v delovanje SKD Cankar. Upamo, da nam je tudi tokrat uspelo. S ponosom poudarjamo, da smo imeli zastavljen zelo ambiciozen program delovanja, ki smo ga uresničili s pomočjo Urada RS za Slovene e v zamejstvu in po svetu, Ministarstva za šolstvo RS, Kantona Sarajevo, Ministarstva za kulturo, občine Novo Sarajevo, ki je v našem društvu tokaj prepoznala rasnega sodelavca, ter številnih inštitucij in posameznikov, predvsem pa prostovoljnim delom naših članov. Naše društvo je poznano tudi v Sloveniji in širom po svetu, saj smo sprejeli in gostili že mnoge skupine, društva in posameznike, ki so se želeli predstaviti in se seznaniti z delovanjem našega društva. Naša osnovna dejavnost je ohranjanje slovenskega jezika in kulture, kar uresničujemo z izvajanjem dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture in tečaja slovenskega jezika za odrasle, ki ga uspešno vodi naša učiteljica Ana Pulko. Naši učenci pod njenim mentorstvom uspešno nastopajo na številnih manifestacijah, ker nas odlično predstavljajo. Vsekakor moram omeniti pevski zbor Camerata slovenica kateri pod dirigentsko palico Emira Meijemića uspešno nastopa in predstavlja SD Cankar. Naš cilj je tudi v prihodnosti razvijati in ohranjati slovenski jetik in kulturo, izobraževanje, športne dejavnosti, hrkati pa sodelovati z institucijami v Sloveniji ter utijevati prijateljske vezi med našo domovino in matično deželo.. V letu, kije pred nami, nas čaka veliko dela. Barbara Pribožič Leka, predsednica SD Cankar KRATEK PREGLED DEJAVNOSTI V 2014 OGLED HOKEJSKE TEKME V SARAJEVU 10.01.2014 ob 19.15 smo si nekateri člani SD Cankar v dvorani J.A. Samaranch -Zetra, v Sarajevu, ogledali dolgo pričakovano in dobro reklamirano hokejsko tekmo med Telemach Olimpijo (SLO) in VSV Villachom(AUT), kije bila del rednih dogajanj v hokejski ligi Ebel, hkrati pa najava dogodkov, ki bodo sledili v februarju ob 30. obletnici ZOI 84 (zimske olimpijske igre davnega 1984. leta, ko je bilo Sarajevo domačin tega velike ga dododka). Ta tekma je pomenila začetek turnirja, ki se odvija v organizaciji Hokejaškog saveza BIH in Grada Sarajeva, generalni sponzor je Telemach, pokrovitelj pa Grad Sarajevo. 7.2. SVEČANA 0BELEŽITEV 110. OBLETNICE SMRTI JAKOBA ŽNIDARŠIČA 07.02.2014 smo se ob 12.uri v muzeju 1. gimnazije Sarajevo udeležili svečane obeležitve 110. obletnice smrti Slovenca Jakoba Žnidaršiča, ki je bil profesor matematike na Veliki gimnaziji v Sarajevu od leta 1882 do 1903, šole, katere tradicijo nadaljuje 1. gimnazij a v Sarajevu. Svečano obeležitev je organiziral Javni zavod Šobčeva domačija iz Kala pri Pivki, rojstnega kraja profesorja Žnidaršiča, kot soorganizatorja pa sta sodelovala 1.gimnazij a Sarajevo in Slovensko društvo Cankar. POGLEDALI SMO HOKEJAŠKU UTAKMICU U SARAJEVU 10.1. 2014. u 19. 15 pojedni članovi SD Cankar su u dvorani J.A. Samaranch -Zetra u Sarajevu, pogledali dugo očekivanu i dobro reklamiranu hokej ašku utakmicu izmedu Telemach Olimpija (SLO) i VSV Vilach (AUT), koja je bila dio zvaničnog takmičenja u hokej aškoj EBEL ligi, ali i najava dogadanja planiranih za februar povodom obilježavanja 30 godina ZOI 84 (Zimske olimpijske igre 1984 su održane u Sarajevu). Ta utakmica je predstavljala početak tumira u organizaciji Hokejaškog saveza BiH i Grada Sarajeva, gdje je generalni sponzor bio Telemach, a pokrovitelj Grad Sarajevo. SVEČANO OBILJEŽAVANJE 110. G0DIŠNJICE SMRTI JAKOBA ŽNIDARŠIČA 07.02.2014. u 12 sati smo u muzeju I gimnazije Sarajevo bili prisutni na svečanom obilježavanju 110. godišnjice smrti Slovenca Jakoba Žnidaršiča, profesora matematike na Velikoj gimnaziji u Sarajevu od 1882. do 1903. Čijutradiciju je naslijedila I gimnazija u Sarajevu. Svečano obilježavanje je organizirao Javni zavod Šobčeva domačija iz Kala pri Pivki, rodnog mjesta profesora Žnidaršiča, a kao suorganizator je sudjelovala I gimnazija Sarajevo i SD Cankar. KRATAK PREGLED AKTIVNOSTI U 2014. GODINI PROSLAVA ZA PREŠERNOV DAN V SARAJEVU 08.02.2014 seje ob 18.uri odvilatradiciona-lna prireditev za Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Navklj ub demonstracij am, ki se te dni dogajajo v Sarajevu, smo bili odločni in poskrbeli za izvedbo proslave. Proti pričakovanju je bila dvorana polna do zadnjega kotička. Prireditev je vodila naša članica Dina Maksimić. Najprej je za svečano otvoritev z Zdravljico poskrbel naš zbor Camerata Slovenica, sledili so pozdravni govori predsednika SD Cankar, Asima Kulenovića, nadaljeval je Veleposlanik Republike Slovenije v BIH, nj. eks. Iztok Grmek, naslednji govornik pa je presenetil vse navzoče. Na oder pred mikrofon je stopil Jure Franko, nekdanji smučarski reprezentant in dobitnik srebrne medalje na Zimskih olimpijskih igrah, ki so se pred tridesetimi leti odvijale tukaj v Sarajevu in pozdravil občinstvo, ki se je odzvalo z bučnim aplavzom. Nato pa so vajeti v roke prevzeli nastopajoči: glasbeni duet flavta in kitara: Esma Sulejmanagić in Jure Cerkovnik, učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture, pod vodstvom učiteljice Ane Pulko, s Prešernovimi recitacijami in kot zadnji nastopajoči, slovenski igralec in voditelj otroškega kviza Sive male celice, g. Pavle Ravnohrib. PROSLAVA ZA PREŠERNOV DAN U SARAJEVU 08.02.2014 sa početkom u 18 sati se održala tradicionalna priredba za Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Uprkos demonstracijama, koje u Sarajevu traju več nekoliko dana, bili smo odlučni u tome da se priredba ipak održi. Neočekivano, ipak je bila puna dvorana. Priredbu je vodila naša članica Dina Maksumič. Najprije je priredbu svečano otvorio naš zbor Camerata Slovenica izvevši Zdravljicu, nakon čega suuslijedili pozdravni govori: predsjednika SD Cankar, Asima Kulenoviča; ambasado-ra R Slovenije u BiH NJ. Eks. Iztoka Grmeka i gost, iznenadenje večeri. Na binu je izašao Jure Franko, nekadašnji skijaški reprezentativac i dobitnik srebrene medalje na ZOI održanim prije 30 godina u Sarajevu. Njegov pozdrav prisutnima je izazavao buran aplauz publike. Nakon toga su priredbu preuzeli nastupajuči: glazbeni duet flauta i gitara- Esma Sulejmanagič i Jure Cerkovnik; učenici dopunske nastave slovenskog jezika i kulture, pod vodstvom učiteljice Ane Pulko, sa recitacijama Prešernove poezije i kao posljednji na bini - slovenski glumac i voditelj dječijeg kviza Male sive celice, g. Pavle Ravnohrib. OGLED SPEKTAKLA NA LEDU V OLIMPIJSKI DVORANI ZETRA V sklopu obeležitve 30-obletniceZOI 84, ki te dni poteka v Sarajevu, seje večje število naših članov 13.02.2014 ogledalo nastop umetnostnih drsalcev v Olimpijski dvorani Zetra. Takšnega ali podobnega dogodka ni bilo v Sarajevu vse od olimpijskih iger dalje, zato ni niti malo čudno, daje na takšnih dogodkih dvorana polna do zadnjega kotička, kot da bi gledalci želeli nadomestiti zamujeno. PUSTOVANJE (MASKENBAL) 2014 02.03.2014 seje ob 16.30 v Medunarodnom centru za djecu i omladinu Novo Sarajevo odvila že tradicionalna pustna maškarada v organizaciji in izvedbi Slovenskega društva Cankar in Hrvaškega kulturnega društva Napredak. Prireditev je vodila Elly The Kid, asistiral ji je Samonimus. Najprej je voditeljica najavila program, nato je Samonimus predstavil pustno tradicijo na Slovenskem, Elly The Kid pa tovrstne karnevale v Bosni in Hercegovini. Sledil je prvi del koncerta Tamburaškega orkestra Lira. V nadaljevanju se je predstavila ocenjevalna žirija, zatem pa še maske v mimohodu ob podpori orkestra gledalcem in kasneje posamično pred žirijo. PRIREDITEV OB DNEVU ŽENA V SD CANKAR Dne 8.3.2014 ob 11.uri so učenci dopolnilnega pouka, ki ga omogoča Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in ga vodi Ana Pulko prof in dipl. knjižničarka OGLED SPEKTAKLA NA LEDU U OLIMPIJSKI DVORANI ZETRA U sklopu obilježavanja 30-godišnjice ZOI 84, koja se ovih dana odvija u Sarajevu, veči broj naših članova je 13.02.2014 pratio nastup umjetničkih klizača u Oli-mpiskoj dvorani Zetra. Takvoga ili slično-ga dogadaja ni bilo u Sarajevu sve od olimpiskih iger, zato nije čudno, da je na takvim dogadajima dvorana prepuna, kao da gledaoci žele namiriti propušteno . PUST- MASKENBAL 2014 2. 3. 2014. se u 16.30 U Medunarodnom centru za djecu i omladinu Novo Sarajevo održao več tradicionalni Pust- Maskenbal u organizaciji SD Cankar i HKD Napredak. Priredbu je vodila Elly The Kid uz asiste-nciju Samonimusa. Najprije je voditeljica naj avila program, nakon čegaj e Samonimus predstavio običaje Pusta u Sloveniji,a Elly The Kid svojevrsne karnevale u Bosni i Hercegovini. Uslijedio je prvi dio koncerta Tamburaškog orkestra Lira. U nastavku se predstavio tročlani ocjenjivački žiri, maskirani krenuli u mimohod uz muzičku podršku orkestra i pojedinačno predstavili žiriu. PRIREDBA POVODOM DANA ŽENA U SD CANKAR 8. 3. 2014. u 11 sati su učenici dopunske nastave slovenskog jezika i kulture, kojeg omogučava Ministarstvo za obrazovenje, nauku i sport R Slovenije i kojeg vodi ter učiteljica SH jezika, pripravili prireditev ob DNEVU ŽENA. Na sproščen način, skozi poslušanje odlomka Snubitev, iz povesti Cvetje v jeseni, ki jo je napisal Ivan Tavčar, ter recitala pesmi Toneta Pavčka, Nika Grafenauerja, Daneta Zajca in otroških preševank, smo želeli, da bi se ob besedilih, vse ženske počutile notranje lepe in radostne. Društvo je poskrbelo za rožice, sok in vino, članice za domače dobrote, vsi skupaj, pa smo zapeli pesem Prinesi mi rože. OBELEŽITEM MEDNARODNEGA DNEVA GOZDOV V PARKU NACIONALNIH MANJŠIN, V SARAJEVU 21.3.2014 smo se ob 12. uri odzvali vabilu organizatoija dogodka, to je Češke besede in bili v Parku nacionalnih manjšin, v Ulici Zmaja od bosne, v Sarajevu, navzoči pri posaditvi petih sadik „Pančičevih omorik". Poleg Češke besede in nas, so bili prisotni tudi drugi predstavniki manjšinskih društev iz Sarajeva: Združenje Madžarov Hum, Italijansko združenje meščanov, združenje Poljakov Polsa ter predstavniki donatoija sadik, to je Ekološki pokret gorana FBIH. Posaditev pa je potekala ob pomoči predstavnikov JP Rad iz Sarajeva. DONACIJA RAČUNALNIKA S STRANI VELEPOSLANIŠTVA R. SLOVENIJE V SARAJEVU 24.03.2014 smo v prostorih društva prejeli donirani računalnik od Veleposlaništva Ana Pulko prof. i dipl. bibiliotekarka, kao i učiteljica SH jezika, pripremili priredbu povodom Dana žena. U opuštenoj atmosferi, kroz slušanje odlomka Prosidba iz pripovjetke Cvijeće u jesen, Ivana Tavčara, pa recitala sastavljenog od pjesama Toneta Pavčka, Nika Grafenauera, Daneta Zajca i dječijih izreka željeli smo da uz stihove s ve žene spoznaj u svoju unutarnju ljepotu i radost. SD Cankar je obezbijedilo ruže, sok i vino, članice su se pobrinule za domače slastice, a svi zajedno smo na kraju zapjevali pjesmu Donesi mi ruže. OBILJEŽAVANJE MEĐUNAR0DN0G DANA ŠUMA U PARKU NACIONALNIH MANJINA U SARAJEVU 21.03.2014. u 12 sati smo se odazvali pozivu organizatora - „Češke besede", te prisustvovali dogadaju u Parku nacionalnih manjina, u Ulici Zmaja od Bosne, u Sarajevu, gdje se posadilo pet sadni ca Pančičevih omorika. Pored Češke besede i naših članova, učešče su uzeli i predstavnici ostalih manjinskih društava iz Sarajeva: Udruženje Madžara „Hum", Udruženje gradana italijanskog porijekla, Udruženje Poljaka „Polsa", predstavnici donatora sadnica „Ekološki pokret gorana FBIH" i predstavnici KJKP „Rad" iz Sarajeva. DONACIJA RAČUNARA OD STRANE AMBASADE REPUBLIKE SLOVENIJE U SARAJEVU 24.3.2014. smo u prostorijama društva primili donirani računar od strane Ambasa- Republike Slovenije v Sarajevu. Ob tej priložnosti so nas obiskali predstavniki Veleposlaništva v Sarajevu: Nj. eks. Veleposlanik Iztok Grmek, sekretarka Barbara Beričič in g. Darko Viharev. Z naše strani pa so bili prisotni: predsednik društva Asim Kulenović, člana Upravnega odbora Dina Maksumić in Neven Modic ter glavni tajnik Samo Čolak. DRUGI SEMINAR ZA AKREDITIRANE OPAZOVALCE NA VOLITVAH 30. in 31.03.2014 smo senallidži, v hotelu Hollywood udeležili že drugega seminaija za akreditirane volilne opazovalce, ki je bil organiziran za nevladine organizacije v BIH. Seminar sta organizirala Svet Evrope in Norveška ambasada, tema seminaija je bila „Evropske norme v volilnem procesu". OBISK SALONA FINE WINE & GOOD FOOD 02.04.2014 se j e ob 17. uri v Hotelu Bosnia, v Sarajevu, precejšnje število članov SD Cankar udeležilo salona Fine Wine & Good Food, na katerega smo bili uradno vabljeni in se ga vedno radi udeležimo. Dogodek je bil v organizaciji vinskega kluba In Vino Veritas, ki ga vodi naša članica in edina certificirana sommelierka v BIH, Barbara Pribožič Leka. de R Slovenije u Sarajevu. Tom prigodom su nas posjetili predstavnici slovenske ambasade iz Sarajeva: Nj. eks. Veleposlanik Iztok Grmek, sekretarka Barbara Beričič i g. Darko Viharev, a s naše strane: predsjednik društva Asim Kulenovič, članovi upravog odbora Dina Maksumič i Neven Modic, te tajnik Samo Čolak. DRUGI SEMINAR ZA AKREDIT0VANE POSMATRAČE NA IZB0RIMA 30. i 31.03.2014. smo na Ilidži, u Hotelu Hollywood učestvovali več na drugom seminaru za akreditovane posmatrače na izborima, koji je bio organiziran od strane Viječa Evrope i Norveške ambasade samo za nevladine organizacije u BIH. Tema seminara je bila "Evropske norme u izbomom procesu". P0SJETA SALONU FINE WINE & GOOD FOOD 02.04.2014. u 17 sati je više nas iz SD Cankar posjetilo salon Fine Wine & Good Food u Hotelu Bosnia, na koji smo bili zvanično pozvani i gdje uvijek rado dolazimo. Dogadaj se održao u organizaciji vinskog kluba In Vino Veritas, koji vodi naša članica i j edina sommelierka u BIH, Barbara Pribožič Leka. LETNA SKUPSCINA DRUŠTVA 10.04.2014 se je ob 18.uri odvila redna letna skupščina društva. Skupšino je vodil predsednik skupščine g. Zoran Doršner. G0DIŠNJA SKUPŠTINA DRUŠTVA 10.04.2014. u 18 sati se održala redovna godišnj a skupština Društva. Predsedavaj uči skupštine je bio g. Zoran Doršner. VELIKONOČNA DELAVNICA BARVANJA PIRHOV 17.04.2014 se je ob 17.30 v prostorih društva odvila že tradicionalna Velikonočna delavnica za otroke in odrasle, kjer smo barvali pirhe na različne načine. Odziv je bil dober in veseli smo, da pri tem sodelujejo cele družine in da je vsako leto na tem dogodku večje število otrok. UDELEŽBA NA SEMINARJU NA CPCD 23. in 24.04.2014 smo se udeležili treninga za za izdelavo logičnega okviija in projektnega predloga na Centru za promociju civilnog društva., ki je bil namenjen za pravne osebe in posameznike profitnega in neprofitnega sektoija, ki aplicirajo za sredstva pri domačih in mednarodnih donatorjih.V vsakem primeru je bil seminar koristen in predvidevamo, da bomo nova znanja kmalu uporabili v praksi. ZAČETEK CANKARJEVIH DNI 2014 -TENIŠKI TURNIR "JAN DORŠNER! Na 22.teniškem Memorialu "Jan Doršner" so titule osvojili Aziz Kijametović in ponovo Nerma Čaluk. SESTANEK ZVEZE V D0B0JU 26.04.2014 V soboto 26.04.2014 se je v prostorih Ameriškega kotička v Doboju odvil prvi letošnji sestanek Zveze „Evropa zdaj". Sestanka so se udeležili: g. Aleš Selan, višji svetovalec II z Urada Vlade R. Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter predstavniki slovenskih USKRSNA RADIONICA B0JENJA PISANICA 17.04.2014. se u 17.30 sati u prostorijama društva održala več tradicionalna Uskrsna radionica za djecu i odrasle, gdje na razne načine bojimo jaja. Članovi se odazivaju u s ve večem broju i raduje nas da na tom dogadaju sudjeluju i cijele obitelji, te je sve veči broj djece. UČEŠĆE NA SEMINARU NA CPCD 23. i 24.04.2014. smo učestvovali na treningu za izradu logičnog okvira i projektnog prijedloga na Centru za promociju civilnog društva, koji je bio namjenjen isključivo za pravna lica i pojedince profitnog i neprofitnog sektora, koji apliciraj u za novčana sredstva kod domačih i stranih medunarodnih donatora. U svakom slučaju seminar je bio koristan i nadamo se da čemo moči nova stečenaznanjaupotrijebiti u praksi. P0ČETAK CANKAREVIH DANA 2014 -MEM0RIJALNI TENIŠKI TURNIR „JAN DORŠNER" OD 26. DO 27.04.2014. Na 22. teniskom Memorij alu "Jan Doršner" titule osvojili Aziz Kijametovič i ponovo Nerma Čaluk. SASTANAKSAVEZAU DOBOJU, 26.04.2014. U subotu, 26.04.2014. se u Doboju, u prostorijama Američkog kutka održao prvi ovogodišnji sastanak Saveza „Europa sad". Na sastanku su bili prisutni: g. Aleš Selan, viši savjetnik II sa Urada Vlade R. Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, te predstavnici slovenskih društava društev iz: Prijedora, Doboja, Banja Luke, Tuzle, Zenice, Kaknja, Breze in Sarajeva. Sestanek je prvič v tej sestavi vodil novi predsednik Zveze Darko Mijatović. TRADICIONALNI ŠAHOVSKI TURNIR 2014 27.04.2014 seje v prostorih društva odvil drugi dogodek v sklopu „Cankarjevih dni 2014" in sicer tradicionalni šahovski turnir. Zanimanje za tovrsten dogodek je vsako leto večje, mogoče zato, ker je število igralcev zaradi lažje izvedbe omejeno in pa priložnost, kjer se amaterji lahko pomerijo s profesionalci. Na tem športno-zabavnem tekmovanju so se preizkusili člani treh društev (klubov): ŠK Željezničar, ŠK Napredak in šahovska sekcija SD Cankar, sodil j e mednarodni sodnik g. Edin Kemura. TRADICIONALNA CANKARJEVA TRIBUNA V SARAJEVU 08.05.2014 smo ob 18.uri organizirali Cankarjevo tribune, že tradicionalno prireditev našega društva, kije del projekta Cankarjevi dnevi 2014 in hkrati naš prispevek k Dnevom Kantona Sarajevo. Tema letošnje tribune je bila namenjena obeležitvi 100. obletnice začetka prve svetovne vojne z naslovom "Avstroogrski vojaki iz BIH na Soški fronti. Gosta oz. predavatelj a na tribuni stabilaHusein Sejko Mekanović, znan slovenski umetnostni zgodovinar in sociolog ter Besim Spahić, doktor komunikologije in redni profesor na Fakulteti političnih ved v Sarajevu. iz Prijedora, Doboja, Banja Luke, Tuzle, Zenice, Kaknja, Breze i Sarajeva. Savezu je u ovom obliku prvi put predsjedavao novi predsjednik Saveza Darko Mijatović. TRADICIONALNI ŠAHOVSKI TURNIR 2014. 27.04.2014. se u prostorijama društva održao drugi dogadaj u sklopu „Cankarevih dana 2014", šahovski turnir. Svake godine je sve više zainteresiranih za taj događaj, možda zato što je broj igrača zbog lakše izvedbe ograničen, pa i to da mogu amateri igrati sa profesionalcima. Na tom sportsko-zabavnom takmičenju su učestvovali članovi triju društava: ŠK Željezničar, ŠK Napredak i šahovska sekcija SD Cankar. Arbitar je bio medunarodni sudac g. Edin Kemura. TRADICIONALNA CANKAREVA TRIBINA U SARAJEVU 08.05.2014. smo u 18 sati organizirali več tradicionalnu priredbu našeg društva, koji je dio projekta „Cankarevi dani 2014." i takoder naš doprinos širem projektu „Dani Kantona Sarajevo". Tema ovogodišnje tribine je posvečena obilježavanju 100-obljetnice početka I sv. rata sa naslovom „Austrougarski vojnici iz BIH na Sočanskom frontu" Gosti -predavači na tribini su bili: Husein Sejko Mekanovič, poznati slovenski umjetnostni povjesničar i sociolog, te Besim Spahič, doktor komunikologije i redovni profesor na Fakultetu političkih nauka u Sarajevu. CELOVEČERNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA FRAN VENTURINI 10.05.2014 se je kot zadnji dogodek v sklopu letošnjih Cankarjevih dnevov odvil celovečerni koncert MePZ Fran Venturini iz Domja pri Trstu. To je bil naš prvi uradni stik z Društvom Fran Venturini in naredili so tako dober vtis na nas, da jim bomo po vsej verjetnosti drugo leto vrnili obisk. Nastopili so s šetsnajstimi pesmimi, med odmorom pa se jim je predstavil naš zbor Camarata Slovenica. LIKOVNA DELAVNICA 17.05.2014 smo v popoldanskih urah, v prostorih društva, organizirali likovno delavnico za otroke in odrasle.Ko smo v začetku tedna vabili naše člane, smo predvidevali večji odziv na ta dogodek, vseeno smo danes bili zadovoljni z udeležbo, še posebej, ker veljajo izredne razmere v BIH, ko je je velik del države poplavljen in vse skupaj še kar traja. SKUPNA AKCIJA NACIONALNIH MANJŠIN MESTA SARAJEVA 23.05.2014 se je sestanka pri Županu Sarajeva udeležila naslednja delegacija: Nj. eks. Iztok Grmek, slovenski veleposlanik v BIH, Barbara Pribožič Leka, predsednica SD Cankar, Jovanka Mazalović Šalaka, predsednica češkega društva Češka Beseda in Sanja Bogdanović, podpredsednica Zveze slovenskih društev v BIH Evropa zdaj. V prisrčnem enournem pogovoru so bili Županu Komšiću predstavljeni CJELOVEČERNJI KONCERT MJEŠ0VIT0G PJEVAČK0G ZBORA FRAN VENTURINI 10.05.2014. se, kao zadnji događaj u sklopu ovogodišnjih Cankarevih dana, održao cjelovečernji koncert MePZ Fran Venturini iz Domja pri Trstu. Bio je to naš prvi zvanični kontakt sa Društvom Fran Venturini i napravili su toliko dobar utisak na nas, da ćemo vjerovatno iduće godine mi posjetiti njih. Njihov nastup se sastojao od šestnaest pjesama, a u pauzi se predstavio naš zbor Camerata Slovenica. LIKOVNA RADI0NICA 17.05.2014. smo u prostorijama društva, u popodnevnim satima organizirali likovnu radi oni cu za djecu i odrasle. Predvidjeli smo veći odaziv kad smo pozivali članove za taj dogadaj, ali smo na kraju ipak bili zadovoljni učešćem, obzirom da vladaju vanredne mjere širom BiH zbog poplava, da je veliki dio zemlje poplavljen i sve to j oš traje. ZAJEDNIČKA AKCIJA NACIONALNIH MANJINA GRADA SARAJEVA U petak 23. maja Iztok Grmek, ambasador Republike Slovenije u BiH, Barbara Pribožič Leka, predsjednica SD Cankar, Jovanka Mazalović Šalaka, predsjednica češkog društva Češka beseda i Sanja Bogdanović, podpredsjednica Udruženja slovenskih društava u BiH „Evropa zdaj" posjetili su Ivu Komšića, gradonačelnika Sarajeva. U srdačnom, jednosatnom razgovoru gradonačelniku Komšiću predočeni problemi, kijih imajo manjšine v Sarajevu v zvezi s prostorom za društva in hkrati prošnja, da se ta težava odpravi. OBELEŽITEV 20 LET DELOVANJA SLOVENSKEGA DRUŠTVA IZ BREZE 24.05.2014 smo se udeležili svečane seje v Brezi, ki je pomenila obeležitev 20 let delovanja slovenskega društva iz Breze, na katero smo bili tudi uradno vabljeni. Potrebno je omeniti, da se s prijatelji iz Breze redno družimo ali videvamo ob raznih priložnostih. Poleg nas so se prej omenjene svečane seje v prostorih Gradske biblioteke v Brezi udeležili še: predstavniki Slovenskega društva Jožef Špringer iz Kaknja, predstavnica Zveze Evropa zdaj, Nj.eks. Iztok Grmek, Veleposlanik Republike Slovenije v Sarajevu ter seveda člani slovenskega društva iz Breze. CAMERATA SLOVENICA V SPLITU Na prijazno povabilo slovenskega društva Triglav iz Splita je naša „Camerata Slovenica" gostovala 31. maja v Splitu s celovečernim koncertom in s tem vrnila lanskoletni obisk njihovega pevskega zbora na naših Cankaijevih dnevih. UREDNIK IN NOVINAR JURIJ POPOV NA KLEPETU V SD CANKAR 02.06.2014 smo v prostorih društva gostili urednika, raziskovalnega novinaija, publicista, pisca, ljubitelja narave, športa, fotografije in vse to v eni osebi g. Jurija Popova, drugače profesionalno angažiranega v Uredništvu dokumentarno felj-tonskega programa na Radiu Slovenija. su problemi koje manjine Sarajeva imaju vezano za, prije svega, prostor i zamoljena je pomoč da se taj problem riješi. OBILJEŽAVANJE 20 G0DINA DJEL0VANJA SL0VENSK0G DRUŠTVA IZ BREZE 24.05.2014. smo učestovali na svečanoj sjednici u Brezi, koja je značila obilježavanje 20 godina djelovanja slovenskog društva iz Breze i na koju smo bili i zvanično pozvani. Moramo naglasiti da se sa prijateljima iz Breze redovno družimo na raznim dogadajima. Svečana sjednica se održala u Gradskoj biblioteci u Brezi i sa nama su bili j oš: predstavnici Slovenskog društva Jožef Špringer iz Kaknja, predstavnica Saveza „Europa sad", Nj. eks. Iztok Grmek, Veleposlanik Republike Slovenije u Sarajevu, te članovi slovenskog društva iz Breze. MePZ CAMERATA SLOVENICA U SPLITU Na ljubazan poziv slovenskog društva Triglav iz Splita, naša Camerata Slovenica je u Splitu gostovala 31. maja svojim cjelovečernjim koncertom i na taj način uzvratila prošlogodišnje gostovanje njihovog pjevačkog zbora na Cankarevim danima. UREDNIK I NOVINAR JURIJ POPOV NA RAZGOVORU USD CANKAR 02.06.2014 smo u prostorijama društva ugostili urednika, istraživačkog novinara, publicistu, pisca, ljubitelja prirode, športa, fotografije, sve to u jednoj osobi, g. Jurija Popova, inače profesionalno angažiranog u Uredništvu dokumentarno feljtonskog programa Radija Slovenija. OBISK SVEČANE PODELITVE MEDNARODNE NAGRADE PREDSEDNIKU BORUTU PAHORJU 03.06.2014 smo se ob 18.uri v Narodnom pozorištu Sarajevo udeležili svečane podelitve mednarodne nagrade Isa Beg Ishaković 2014 in prejemnik tovrstne nagrade za humanizem, predanost in spoštovanje kulturne dediščine Sarajeva (in BIH nasploh) je bil Predsednik Republike Slovenije, g. Borut Pahor. Pred uradnim začetkom svečane ceremonije smo se celo rokovali in spregovorili nekaj besed s predsednikom Pahorjem. OPTIMISTIČNO V SARAJEVU - 7.6.2014 Prizma optimizma je razvedrilna glasbena oddaja 1.programa našega radia, s katero obiskujemo kraje po vsej Sloveniji. Zakaj ne bi obiskali tudi Slovencev, ki živijo zunaj meja, smo si rekli in se odločili, da letos obiščemo naše rojake v SarajevuPo podatkih Cankarjevega društva iz Sarajeva v Sarajevu in okolici živi približno 1500 Slovencev. Pred nekaj meseci smo z društvom vzpostavili prvi stik in začeli priprave na Prizmo optimizma. Ob tehnični pomoči kolegov z bosansko-hercegovskega radia BHRadiol smo brez težav pripravili in izvedli sobotno oddajo. Dvorano Doma oružanih snaga v Sarajevu pa je v soboto zvečer napolnilo pisano občinstvo: Slovenci, ki živijo v Sarajevu, domačini,prijatelji, mladi in starejši poslušalci. PRISUSTV0 NA SVEČAN0J D0DJELI MEĐUNAR0DNE NAGRADE PREDSJEDNIKU BORUTU PAH0RU 03.06.2014 smo u 18 sati u Narodnom pozorištu Sarajevo prisustvovali svečanoj dodjeli medunarodne nagrade Isa-beg Ishaković 2014 na koj oj j e dobitnik nagrade za humanizam, predanost i poštovanje kulturne ostavštine Sarajeva (kao i BiH) bio Predsjednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Prije same svečane ceremonije smo se rukovali i razmijenili nekoliko rečeni ca sa predsjednikom Pahorom. OPTIMISTIČNO U SARAJEVU - 7.6.2014 Prizma optimizma je zabavna emisija 1.programa našega radia, sa kojom posječujemo mjesta po Sloveniji. "Zašto ne bi posjetili i Slovence, koj i žive van granica?", rekli smo i odločili, da ove godine posjetimo naše sunarodnjake v Sarajevu. Prema podacima Cankarevog društva iz Sarajeva v Sarajevu i okolini živi otprilike 1500 Slovenaca. Unazad nekoliko mjeseci sa društvom smo uspostavili prvi kontakt in krenuli sa pripremama za Prizmu optimizma. Uz tehničku pomoč kolega sa bosansko-hercegovačkog radia BHRadiol bez problema smo pripremili in realizirali sobotnju emisij u. Dvoranu Doma oružanih snaga u Sarajevu u sobotu uveče napunila je šarolika publika: Slovenci, koj i živije u Sarajevu, domačini, prijatelji, mladi in stariji slušaoci. POLAGANJE CVETJA NA SPOMINSKO PLOŠČO IVA ŠTANDEKERJA NA DOBRINJI 16.06.2014 kot vsako leto na ta dan organiziramo člani SD Cankar svečano polaganje cvetja na spominsko ploščo slovenskega novinarja in fotografa Iva Štandekeija, ki je hudo ranjen leta 1992 umrl v Sarajevu. IV. TABOR OTROK SLOVENSKEGA POREKLA IZ BIH, BORAČKO JEZERO - OD 19.06. DO 22.06.2014 Od 19. do 22. junija 2014 se je odvil IV. Tabor otrok slovenskega porekla iz BIH v organizaciji Zveze „Evropa zdaj" , Slovenskega društva Cankar, Saveza izvidača Opčine Zenica in finančno podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter donatorjev iz BIH (Perutnina Ptuj - BIH, Omega d.o.o. preko Mlekarne Celeia d.d.). Na taboru so bili prisotni otroci iz naslednjih društev: - Društvo Slovencev RS „Triglav" iz Banja Luke, - Društvo meščanov slovenskega porekla Tuzla, - Slovensko društvo „Cankar" iz Sarajeva in - Društvo Jožefa Špringerja iz Kaknja. 0BELEŽITEV DNEVA DRŽAVNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE V REZIDENCI VELEPOSLANIKA 24.06.2014 smo se ob 18.uri udeležili svečane obeležitve Dneva državnosti Republike Slovenije v rezidenci veleposlanika v Sarajevu. i bosenskohercegovskega vojaka - hornista. Enega od Printzovih akvarelov na katerem vidimo vojake s fesi, je v knjigi »Po sledeh soške fronte« objavil tudi Marko Simič. Ludwig Koch, Kneža Vir: Vasja Klavora, Koraki skozi meglo. Soška fronta - Kobarid - Tolmin 1915 - 1917, Celovec - Ljubljana - Dunaj 2004. Na tej risbi (objavljeni tudi v katalogu: Ludwig Koch, Skizzen vom Isonzo von maier Ludwig Koch Dunaj 1915) v a\>stro - ogrsko vojsko kot vojnega slikarja vpoklicanega avstrijskega slikarja Ludwiga Kocha (1866 -1934) vidimo vsakdanji prizor v naselju Kneža, konjsko vprego s tovorom, ki jo vozi mož s fesom. Fotografija neznanega a\>torja na kateri vidimo fese na gla\>ah nemških vojakov, častnikov 35. nemškega plinskega bataljona Vir: Vasja Klavora, Pla\>i križ, Celovec - Ljubljana - Dunaj 2000 Fotografija na kateri (s fesom na glcnn) vidimo častnika avstro - ogrske vojske Karla Pomeja Vir: Oto Luthar, »O žalosti niti besede«. Uvod v kulturno zgodovino velike vojne, Ljubljana 2000 Ivan Vavpotič, »Možje s fesi se vozijo na fronto« (dimenzije 61cm X 46cm) Vir: Anica Cevc-Milček Komelj-Lidija Tavčar, Ivan Vavpotič 1877- 1943, Ljubljana 1987 Občasno so fese nosili tudi drugi avstro -ogrski in nemški vojaki. Leta 1917 (na poti proti soški fronti), je nastala fotografija na kateri vidimo fese na glavah nemških voj akov, častnikov 35. nemškega plinskega bataljona, ki so med leti 1915-1917 (skupaj z drugimi avstro - ogrskimi in nemškimi vojaki) s bojnimi plini zastrupili nekaj tisoč francoskih, italijanskih, avstro -ogrskih in nemških vojakov. Med zastrupljenimi je bil tudi znameniti francoski slikar Fernand Leger (1881 - 1955), ki je leta 1917 na sliki »Kvartopirci« predstavil svoje življenje na tako imenovani zahodni fronti (zastrupitev s bojnimi plini in bivanj e v bolnišnici). Na soški fronti in v njeni bližini se je z omenjenimi avstro - ogrskimi, italijanskimi in nemškimi vojaki srečal ter jih risal in slikal Legerjev štiri leta starejši sodobnik, v avstro - ogrsko armado kot vojni slikar vpoklicani slovenski slikar Ivan Vavpotič (1877 - 1943). O tem pričajo tudi številne risbe (med njimi moramo omeniti vsaj leta 1916 v vojaški suknji upodobljenega pisatelja Ivana Cankaija) in slike »Krajina ob fronti«, »Pri Tolminu«, »Topničarji«, »Žena na pragu«, »Goreči italijanski položaji pri Tolminu«, »Požar na kolodvoru v Sv. Luciji«, »Kranjski Janez«, »Posvetovanje zdravnikov v Leonišču med prvo svetovno vojno« in »Italijanski ujetniki na ljubljanskem gradu«. Leta 1917 - nekaj desetletij potem, ko sije slovenski fotograf Christian Paier (1839 - 1895) kupil arabsko muslimansko nošo in se v njej (s fesom na glavi) fotografiral za spomin oziroma nekaj desetletij potem, ko sta slovenska slikarka Ivana Kobilca (1861 - 1926) in slovenski slikar Ivan Grohar (1867 - 1911) risala in slikala moške glave s fesi - so nastale Vavpotičeva slika »Možje s fesi se vozijo na fronto« , risba »Bošnjak« in ilustracija slovenske pravljice »Mrtvi ženin«. Ivan Vavpotič, Ilustracija slovenske pra\>ljice »Mrtvi ženin« Vir: Fran Milanski, Tolovaj Mataj, Ljubljana 1917. Ilustracija je nastala na soški fronti. Vavpotič je upodobil najbolj dramatičen trenutek, tik pred razpletom pravljice, ko sta mrtvi ženin, mladi Anzelj in v slovensko nošo oblečena lepa Majdalenka na belem konju prišla na muslimansko pokopališče. Na levi strani je upodobil gorato pokrajino, na desni pa naselje, kupolo mošeje in vitek minaret, katerega vrh s polmesecom se nahaja v temnili nebesnih višavah, v bližini zvezd. Na sliki »Možje s fesi se vozijo na fronto« vidimo perspektivično zelo zanimivo kompozicijo z realističnimi dopasnimi podobami treh mož, ki jih na podlagi rdečih pokrival za glavo, fesov, lahko predstavimo kot (bosenskohercegovske) vojake. Močno individualizirana - z začrtano mimiko, ki razkriva duhovne značilnosti -sta samo oborožena vojaka, ki poskušata vzpostaviti stik z gledalcem. Ali sta se zavedala, da sta »prvovrstna topovska hrana«? Kateremu vojaku bi lahko na ustnice položili stavke , ki jih je od svojih bosenskohercegovskih tovarišev slišal in Ivan Vavpotič, »Bošnjak« Vir: Dom in svet, Ljubljana 1917 v spominih omenil častnik avstro - ogrske vojske Hans Fritz? Poleg podob »enookih« mož, napetost in tesnobo na sliki stopnjujejo tudi slaba osvetljava, ostri kontrasti rumenih in vijolično - zelenili barvnih ploskev. Sodeč po položaju v katerem sta roki temnolasega vojaka z dolgimi, navzgor dvignjenimi brki, vojakov slikar ni presenetil: na poti na fronto, najbrž na vozu, ki gaje vlekla konjska vprega jih je upodobil posebej postavljene. Povsem v ozadju vidimo prikazni (prividu) podobnega tretjega vojaka, ki ga lahko primerjamo s prikaznimi (prividi) na Vavpotičevili portretih slovenskega pisatelja Slavka Gruma (1901 - 1949) in slovenskega pesnika Dragotina Ketteja (1876 - 1899). Na risbi »Bošnjak« vidimo stoječega, s pogledom uprtim v tla precej poduliovljenega oziroma zamišljenega moža z izrazitimi brki in daljšo brado. Oblečen je v plašč in hlače, na glavi ima fes, na rokah rokavice ter na nogah nogavice in škornje. Ob levem boku oziroma ob levi roki ima torbo. Za njegovim hrbtom vidimo majhno senco. Del sence, ki bi jo morali obravnavati kot senco fesa močno spominja na senco klobuka. Risba je datirana in signirana: »I.Vavpotič. Tolmin. Januar 1917«. Ali je Vavpotiču precej podobnega moža s fesom mogoče obravnavati tudi kot avtoportret? Čeprav so »eksotični vzhodnjaki«, kakor so bili na soški fronti precej pogosto označevani tudi bosenskohercegovski vojaki (Italijanski vojaki so jih imenovali tudi »Orientali«), že v času študija v Parizu močno zanimali Vavpotiča , menimo, da risbo »Bošnjak« ni mogoče obravnavati kot avtoportret. S tem seveda ne želimo trditi, da na slovenski zemlji (v okolici Tolmina) Vavpotič ni občudoval fanatičnost in patriotizem bosenskohercegovskili vojakov, ki so se, takokotvsidrugiv avstro - ogrsko vojsko vpoklicani Slovani, sporazumevali v jeziku sestavljenem iz približno osemdeset nemških besed, takoimenovani »vojaški slovanščini« ter skupaj z »eksotičnimi vzhodnjaki« v turškem Cesarstvu oziroma na Bližnjem Vzhodu pomembno prispevali k podaljšanju prve svetovne vojne. Pogosto so bili predstavljeni kot nekultivirane, krvoločne zveri. Prav na tolminskem delu soške fronte se je bojeval in bil ranjen najmlajši med njimi, v bosenskohercegovskem mestu Bjelina (današnja Bijeljina) rojeni Elez Dervišević (1902 - 1990), ki je kot častnik sirijske armade umrl v Damasku. Koliko je vplivala soška fronta na življenje mladega moža Eleza in življ enj a vseh drugih (v avstro - ogrsko voj sko vpoklicanih bosenskohercegovskili) vojakov pričajo med drugim tudi greben »Dosso deli Bosniaco« , mošeji v Sv. Luciji (danes Most na Soči) in naselju Log pod Mangrtom , pregovor »Ako ima ruma bit če i štunna, ako nema ruma nema ni štunna!«ter fotografija neznanega avtorja na kateri visoko nad vasjo Lepena (kota 1776) ob osamelem grobu vidimo vojaka s fesom. Številni med njimi, ki so umrli na soški fronti, sploh niso bili pokopani (O tem na svojevrsten način pričajo tudi avstro - ogrska vojaška pokopališča). Ali jih je imel v mislili slikar Ivan Vavpotič, ko je leta 1917 ilustriral slovensko pravljico »Mrtvi ženin«? Kakorkoli že, tudi številne bosenskohercegovske lepe Majdalenke so več let (zaman) čakale na vrnitev svoj ili, na soški fronti pokopanih ženinov. Leta 1917 v naselju Log pod Mangrtom (na avstro - ogrskem vojaškem pokopališču kjer prevladujejo grobovi padlih iz Četrtega bosenskohercegovskega polka, BH4 oziroma BHIR4), je bil branilcem gore Rombon ter v bojih v Bovški kotlini padlim avstro - ogrskim in nemškim vojakom postavljen betonski spomenik , ki ga je ustvaril učenec znamenitega češkega kiparja Josefa Väclava Myslbeka (1848 - 1922) , v avstro - ogrsko vojsko kot vojni kipar vpoklicani češki kipar Jan Ladislav Kofränek (1880- 1954). Fotografija neznanega avtorja na kateri vidimo fes na glcnn a\'stro-ogrskega vojaka Eleza Den'iševića Vir: Werner Schachinger, Bošnjaci dolaze 1879. -1918. Elitne trupe u K. und K. armiji, Lovran 1996 Možje s fesi na tolminskem bojišču ob strojnici Fiat Riveli Vir: V Kla\>ora, Koraki skozi meglo. Soška fronta - Kobarid - Tolmin 1915-1917, Ljubljana - Celovec - Dunaj 2004 Fotografija na kateri (na lesenem odru) ob spomeniku v Logu pod Mangrtom in eni od treh doslej znanih osnutkov spomenika vidimo kiparja Ladislava Kofräneka. Vir: David Erik Pipan, Spomenik hrabrim braniteljem Rombona Na fronti: revija za vojaško zgodovino 2. Nova Gorica 2003 Ladislav Kofränek, Spomenik branilcem gore Rombon ter v Bovški kotlini padlim a\>stro - ogrskim in nemškim vojakom v naselju Log pod Mangrtom. Poleg tako imenovanega gorskega strelca vidimo tudi vojaka s fesom iz Četrtega bosenskohercegovskega pehotnega polka. Vir: Da\>id Erik Pipan, Spomenik hrabrim braniteljem Rombona, Na fronti: revija za vojaško zgodovino 2., Nova Gorica 2003 Fotografija neznanega a\>torja na kateri visoko nad vasjo Lepena ob osamelem grobu vidimo vojaka s fesom: sence ogromnih, s snegom pokritih gora mu grozijo, da bo kmalu postal del z dvokapno streho polЈП-£>,КСГПРГ*Н1 C FUTSCHFB &FCKffc liLCI МПШ1С C|FAIE№ SOL DAT®.Ni ' IZVOLJENO NOVO VODSTVO SLOVENSKEGA DRUŠTVA CANKAR 10.04.2014 se je odvila ^-_—, redna letna skupščina društva. Skupščino je vodil predsednik skupščine Zoran Doršner. I____II J^kjl I — 1 II Najprej smo se z minuto molka spomnili na tiste, ki jih ni več H med nami. Potem je naš zbor odpel nekaj pesmi, nato pa je H vse sledilo po že prej določenem in najavljenem dnevnem redu: delo in aktivnosti upravnega odbora, zbora, knjižnicev letu 2013 in sodelovanje z inštitucijami v Sloveniji in Bosni in Hercegovini je predstavil predsednik Asim Kulenovič. Finančno poročilo za 2013, poročilo nadzornega odbora in športne dogodke je predstavil glavni tajnik Samo Čolak. Dejavnosti vezane za almanah Zoro Cankarjevo in svet nacionalnih manjšin je predstavila Sanja Bogdanovič. Vse zadeve povezane s poukom in tečajem slovenskega jezika in kulture je lepo opisala učiteljica Ana Pulko, njeno poročilo je zajemalo aktualno šolsko leto. V nadaljevanju je sledilo sprejetje poročil, razrešitev starega vodstva in potrditev nove predsednice Barbare Pribožič Leka, podpredsednika Nevena Modica in upravnega odbora društva. Nato je predsednik skupščine navedel aktualne zadeve in dogodke, ki bodo sledili v bližnji prihodnosti. Na samem koncu uradnega dela se je odvila kratka predstavitev novih članov upravnega udbora in predstavitveni ter pozdravni govor nove predsednice društva Barbare Pribožič Leka. Novi predsednci in upravnemu odboru želimo uspešen mandat, dolg čas jim zagotovo ne bo. JAZ PA POJDEM V SARAJEVO OBISK UČENCEV IZ OŠ BEŽIGRAD V SARAJEVU Obiskali so nas učenci iz Osnovne šole Bežigrad. Bili so naši gostje in skupaj smo preživeli nekaj lepih trenutkov. Med seboj smo se spoznavali in sklenili prijateljstva. Druženje je bilo zelo zabavno in prijetno. Po obisku OŠ Kovačiči, srečanju v društvu Cankar, smo si skupaj ogledali mesto Sarajevo, obiskali Veleposlaništvo in se srečali z gospodom veleposlanikom, ter ogledali zanimivosti mesta. Pridružili sta se nam gospe Tatjana Jurkovič in Eva Jurman. V družbi ravnateljice OŠ Bežigrad Maje Rakun-Beber in učiteljice Ingrid Djukanovic Ogled mesta nam je popestrila gospa Dina Maksumič Sprejel nas je veleposlanik mag.Iztok Grmek KVIZ PREVJERJANJA ŠPORTNEGA ZNANJA UDELEŽILI SMO SE TEKMOVANJA „MALE SIVE CELICE" Tekmovanje je potekalo v Banja Luki in je bilo zelo zahtevno. Moral si poznati in vedeti zelo veliko informacij o športu in tudi dobro razumeti vprašanja povedana v slovenščini. Zelo si moral paziti tudi na to, da si hitro pritisnil na gumb, ki je omogočil, da si lahko odgovoril. Lepo je bilo, da smo vsi dobro odgovaijali in med seboj nismo tekmovali, smo se pa veliko naučili in lepo družili. SREČANJE UČENCEV V BANJA LUKI DELAVNICE Delavnico je vodila gospa Barbara Pribožič Leka KREATIVNO PISANJE, KREATIVNO PISANJE, KREATIVNO PISANJE ZIMA JE DEL LETA Zimaje del leta v katerem je zelo hladno. To zame sploh ni najljubši del leta, ampak v njem tudi uživam. Zelo rad smučam. To je moj najljubši zimski šport. V zimskem času, sem božične praznike z družino preživel doma - v Visokem. Dobil sem veliko daril, ampak sem jih tudi veliko podaril in se zaradi tega počutim zelo dobro. Novo leto 2015, sem preživel tudi v Visokem, s svojimi prijatelji. Potem pa sem 4. januarja odšel k dediju na Bjelašnico. Tam sem bil do 8. januaija. Šel sem smučati, igral sem se z dedijevim psom, ampak moral sem tudi kidati sneg □. Potem sem šel v Slovenijo. Bil sem na Voglu, kjer je bilo veliko snega in tega res nisem pričakoval. Ko smo prišli do Radovljice, je začelo je snežiti tako močno, da sem mislil, da nas bo zasnežilo. Pa nas ni. Narava seje umirila in tudi sneženje. 12. januaija sem se vrnil nazaj v Bosno, kjer seje sneg že stopil. Res je, sneg je lep, ampak res je tudi, da mi to zimo že preseda. Dovolj ga imam! Bcikir Hrnstanović KREATIVNO PISANJE, KREATIVNO PISANJE, KREATIVNO PISANJE ZIMA IMA DVOJNI OBRAZ Spomini na zimo so za veliko število ljudi lepi in pozitivni. Ko se spomnijo svojega otroštva, se največkrat spomnijo na zabavo, igro na snegu in na podobne zimske radosti. V zimskih dneh so otroci med počitnicami srečni, ker nimajo šolskih obveznosti, komaj pričakujejo da zasneži, da se bodo čim prej odpravili od doma na smučišče in sankališče. Ko se to zgodi, grejo ven, se smučajo, sankajo in kepajo. Navdušeni z igro pozabijo tudi na kosilo. Vrnejo se domov ko se že stemni, utrujeni in lačni. Doma jih čakajo skrbne mame. Mama, topla soba, suha in topla obleka in skodelica vročega mleka, se jim pogosto vrnejo v spomin. Žal, obstajajo otroci za katere zima ni tako prijetna in vesela, vendar huda. Ti otroci imajo težko usodo. Moja sošolka Jana, je bila ena med njimi. Ko je s sestro in bratom hodila v osnovno šolo, sta bila oba starša brez dela. Starejša sestra je delala za majhen denar. Živeli so v vasi, v majhni hiši, v težkih pogojih. Imeli so denar a le za najbolj pomembne stroške. Na vsak način so varčevali, da bi lahko zdržali do spomladi. Zaradi tega Jani niso kupili zimsko obleko in obutev. Nosila je le to kar so že nosili nečaki, rabljen tenek jopič in stare čevlje. Tako oblečena je hodila v šolo. Koje na postaji čakala avtobus, jo je zeblo, čevlji so že bili premočeni. Ves dan je imela mrzle noge. Zeblo jo je tudi v roke. Jana je bila tiha punca in odlična učenka. Ni bila žalostna ker jo je zeblo, skrbelo jo je, ker so sošolci opazovali njeno revščino. Ko so vprašali, ali jo zebe v tem tenkem jopiču, je takoj odgovorila, da ni mrzlo. Poskusila je skriti, ker ni prenašala usmiljenja. Bila je zelo pogumna in hotela je, naj jo ne gledajo kot reveža, ampak enako kot vse druge punce. Najhujše ji je bilo, ko je zvečer prišla lačna domov in vstopila v mrzlo sobo. Na mizi jo je čakala mrzla večerja. Tedaj seje ulegla v posteljo, zaprla je oči in v sanje ji je prišlo toplo, nasmejano poletno sonce... O teh sanjah mi je pogosto govorila. Abida Zahirović KREATIVNO PISANJE, KREATIVNO PISANJE, KREATIVNO PISANJE ZIMSKI ŠPORTI - Hitrostno drsanje Poznamo veliko zimskih športov. Meni so všeč discipline povezana z hitrostjo. Najbojl mi je všeč hitrostno drsanje, katerega tudi treniram. Treninge imam v dvorani „ Zetra" vsak dan, od pol desetih do pol enajstih. Drsanje treniram eno leto in ga imam zelo rada. Na treningih imam veliko prijateljev in prijateljic. Vsi radi treniramo čeprav je zelo naporno. Hodimo tudi na tekmovanja. Nazadnje smo bili v Beogradu. V Beogradu je bilo internacionalno tekmovanje. Na tekmovanj use podelij o priznanj a. Ja sem dosegla peto uvrstitev. Zelo sam bila vesela, saj je bilo veliko tekmovanje. Jelena Garić KREATIVNO PISANJE, KREATIVNO PISANJE, KREATIVNO PISANJE VSE IMA SVOJ ČAS Starši nam vedno govorijo, nas učijo in opozarjajo na pasti v življenju a tega ne razumemo dobro. Toda, ko postajamo starejši, začenjamo razumevati, kaj so nam hoteli povedati. Oni še vedno ponavljajo iste misli in počasi se povedane besede prebudijo v naši zavesti. Ko pomislimo nazaj, vidimo, da jih nismo razumeli in da smo jim to celo zamerili. Starejši kot smo, bolj jih razumemo in na koncu smo jim celo hvaležni. Sam sem športnik in velikokrat razmišljam o tem, da ima vse svoj čas, saj se dobri športni rezultati nikoli ne pokažejo takoj. Po dolgem treniranju in vztrajanju lahko pričakuješ rezultate. Nekoč, ko sem bil zelo majhen, sem oboževal boks in boksarje. Takoj sem si želel postati boksar. A oči mi je povedal, da ima vse svoj čas in da bom razumel, kaj je boks, kaj so rezultati, kakšen šport je boks, ko bom zrasel in . Mislim, da sem bil takrat malo jezen in žalosten. Sedaj, ko sem starejši dobro vem in razumem, kaj mi je hotel povedati. Dino Cenanovič KREATIVNO PISANJE, KREATIVNO PISANJE, KREATIVNO PISANJE POPLAVE V BOSNI IN HERCEGOVINI Poplave v Bosni in Hercegovini so se začele 14. maja in končale 5 dni kasneje 19. maja 2014. Nastale so po močnem dežju, katerega ni bilo na teh prostorih ze 120 let. V 48 urah gaje padlo 150 litrov na kvadratnem metru. Zaradi tega se je izlilo 5 največjih rek Bosne: Sava, Bosna, Drina, Vrbas in Sana. Vlada Federacije Bosne in Hercegovine m. ^ je objavila stanje naravne nesreče 15. maja 2014. Umrlo je 21 oseb, dve osebi sta pogrešani in tisoče ljudi so evakuirani iz svojih domov. Zaradi dežja so se aktivirali zemeljski plazovi in uničene so hiše, katere so grajene na strmih področjih. Veliko ljudi je nehumano izrabilo situacijo in prodajali so hrano in vodo za višje cene kot prej. Uničena sta dva mosta, 100 metrov M-17 ceste je odnesla reka Bosna, in uničena je železnica Doboj - Sarajevo. Škoda znaša nekaj milijard evrov; 100 milijonov evrov samo za ceste, poškodovanih električnih daljnovodih, saj 44.000 ljudi ni imelo elektrike, v Bijeljini pa so zakopali 15 tonov umrlih živali. Vincent Tan, lastnik NK Sarajevo, je doniral veliko denaija za pomoč ljudem katere so prizadele poplave. Bakir Hrustanović VOLONTIRANJE JE COOL! V sodelovanju z nevladno organizacijo CROA, je bilo na prireditvi predstavljeno učenje slovenščine v okviru projekta Volontiranje je cool, kar je potekalo na OŠ Kovačiči. Skozi vsebine smo spoznavali Slovenijo in slovenske običaje. KREATIVNO PISANJE, KREATIVNO PISANJE, KREATIVNO PISANJE Za praznik 8. marec in ob prazniku Velika noč, smo izdelovali voščilnice. VESELA SOLA Sodelovali smo na tekmovanju Vesela šola in zares veselo reševali in odgovaljali na vprašalnike. TRENUTKI RAZMIŠLJANJA Za zrela leta je značilno, da se sprehajamo in ustavljamo, kot bi bili na nedeljskem izletu ter opazujemo lepote in posebnosti pokrajin. Ko v Bosni in Hercegovini pomislim na Slovenijo, me znova in znova nekje daleč privlači alpski svet s številnimi gorskimi vrhovi, ki tako mogočno vabijo. Vzporedno je prisotno slovensko prebivalstvo, ki je po številu izjemno majhno in razporejeno po čudovitih mehkih in otožnih pokrajinah, katere opisujejo in predstavljajo številni slovenski umetniki, tako v pisni, glasbeni kakor likovni umetnosti. Ob branju in poslušanju uglasbenih besedil, se seveda vsakega Slovenca polasti domotožje. Mnogi so zapustili svojo domovino zaradi službenih dolžnosti, nekatere pa je povezala ljubezen. Vsak posameznik ima tako svojo izpoved. Mojaje povezana na dvoletno bivanje in učenje slovenščine v Sarajevu, Kaknju in Zenici. Obveznosti do dela so bile dosežene, morda celo presežene. Učitelji se zavedamo odmeijenega časa, ko na prijeten in sproščen način popeljemo mlade v svet branja, učenja ter vzemirljivo, tehtno in vzpodbujajoče razmišljanje o študiju v Sloveniji, zavedajoč se, daje za odpiranja oken v svet potreben napor in skrbna analiza dela, ki lahko doprinese k uspehu med narodi in jeziki. V odmerjenem času, so se zrcalile mnoge podobe ljudi, njihovega življenja, razmišljanja, zadrege in dileme. Naj večja nagrada je delovanje v času, ko potekajo umiij ena razmišljanja, in je skozi razgovore in posvetovanja z gospodom veleposlanikom mag Iztokom Grmekom in dr. Nijazom Ibruljem, prodekanom na Filozofski fakulteti v Sarajevu, po dolgih letih, natančno in točno zaokroženo novo obdobje sodelovanja dveh Univerz; Filozofske fakultete v Sarajevu in Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer v jeseni prične delovati lektorat slovenskega jezika. Ko se skozi vse leto ob reki Miljacki, odpravljam v prostore veleposlaništva, kjer se barvni odtenki reke spreminjajo in se sprašujem ali zaradi globine ali plitvine, pogrešam breze, ki me spominjajo na Ljubljano. V mislih se opravičujem srečanjem, ker sem nerada v nadlego, a se vsakokrat počutim kot doma. V teh prostorih j e vedno prisrčno in prijateljsko, kjer vedno znova osupne tišina. Močno angažiran gospod veleposlanik, globoko razmišlja in se nasmehne, ko se sklenejo dogovori, s katerimi se doprinese delež ustvaijalnega ozračja za dialog. Presenečeno sledim razpoloženju, ki vzpodbuja drobne finese, pozornosti do majhnih, najmlajših obiskovalcev otrok, ki prihajajo iz varnega pristana Slovenije, na srečanje z otroki v Sarajevu. In zgodba se zopet ponovi. Prihajajo srednješolci filharmoniki, katere potovanje ves čas zaradi slabega vremena, zaskrbljeno spremlj a gospod veleposlanik. Prij azen in prisrčen sprej em, prij eten pomenek in otroško razpravlj anj e, približevanje drug drugemu, je čutiti kot pot po prenovi, sodelovanju, iskanju boljšega, najboljšega... Slovenijo je čutiti v mnogih dogajanjih. Tudi v slovenskem Društvu Cankar je veliko dogodkov, kjer gostje predstavljajo slovenske ljudske in zborovske pesmi, ter se družijo člani slovenskega društva. Reportaže s srečanj so objavljene na spletni strani društva. Vsako leto žene veleposlanikov organizirajo Zimski bazar, kjer je poslanstvo zbiranje sredstev v humanitarne namene, saj je v ospredju zavarovanje in pomoč šibkim osebam. Ob srečanjih in pogovorih z obiskovalci, se hkrati promo vira Slovenija in tako je v središču dogajanja tudi Slovenija s svojimi prehranskimi izdelki - zlasti slovensko potico, kranjsko klobaso, vinom, ter zimskimi športnimi izdelki. Odločno in jedrnato vztrajno poteka tudi pouk slovenščine in slovenske kulture, kjer se število otrok in tečajnikov povečuje. Na srečanjih si razbremenimo duše, se spoznavamo in po postopkih, v skladu z zmogljivostjo spoznavamo glasove, besede, besedni red, zapise in sporočila. Delo poteka individualno, v manjših skupinah ali skupno. Najpomembnejše je, da ob učenju tako tečajniki kakor tudi otroci v sebi prebudijo notranjo željo po učenju slovenščine, kakor tudi jezik svojega okolja. Za nagrado načrtujemo spoznavanje Slovenije in povezovanje s slovenskimi šolami. Naše povezave so že sklenjene z Osnovno šolo Bežigrad iz Ljubljane in Osnovno šolo Koper. Vse izobraževanje in ekskurzije nam omogoča Ministrstvo za šolstvo iz Ljubljane in Urad za Slovence po svetu. Zapisala: prof. Ana Pulko, učiteljica slovenskega jezika in slovenske kulture Porodica Kranjčič u Sarajevu TRI GENERACIJE U JEDNOJ PRIČI Moji roditelji Luka i Dragica živjeli su i radili u Sloveniji. Bili su u partizanima u Drugom svjetskom ratu i nakon toga, su živjeli u Kočevju, gdje su se rodili moj brat i sestra, a ja sam rođena u Sentrupertu,Trebnje, a u Bihaču se rodila moja druga sestra. Tako počinje priču, Danica Kranjčič i nastavlja sječajuči se predaka i svoga muža, ali prije svega opisujuči svoj život i sve što se dešavalo njihovoj petočlanojporodici: Sa veseljem se sjećam svog djetinjstva u Sloveniji. U Bihaću, na imanju smo sretno i zdravo odrastali. Odlazim u Sarajevo na študije da postanem nastavnica muzičkog obrazovanja i tu sam upoznala Edvarda. Volio je pjevati, pisati pjesme i priče kao i ja. Hobi mu je bio streljaštvo vazdušnom puškom, gdje je osvajao prvamjestanarepubličkim takmičenjima. Edvard je sa roditeljima i dvije sestre doselio iz Ljubljane na svoj deseti rodendan. Njegov otac, Jože, sa suprugom i djecom je došao, kada je promjenio mjesta službe, u Sarajevo. Pradeda Jožef i Marija zasnovali su život u Karteljevu, Dolenjska, gdje su imali imanje i kovačnicu u kojoj su naučili kovati, Jože i njegova brača. Bili su poznati u kraju po kovanju srpa, alata i potki vanju. Borili su se u partizanima, gdje je France položio svoj život. Deda Jože j e nastavio službu po Gorenj skoj gdj e j e upoznao baku Ivanku sa Bohinj a. Živjeli su u Radovljici i Ljubljani. U Radovljici su se rodili otac Edvard i njegove sestre. Jožetov brat Justin pisao je poeziju kojaje objavljena u njegovoj zbirci. Mnoge pjesme je uglazbio, te su izvodene u horu uNovom Mestu. Od mnogih, izabrali smo »Trije kovači« i »Domotožje«: Trije kovači Trije kovači se skupaj se zbrali, Eden celo je z Ljubljane prišel, V roke gosposke kladivo prijel; V rokah kovaške že klešče obrača, Vroče železo kovati hiti, Od sreče obraz mu žari. Trije kovači so v Hmeljšcu se zbrali, Da okovali bi gumi voza, eden bo Poldetov, drug za doma; ko pa voza že pobarvana bosta, takrat bo Polde in Lojze vesel, jaz pa na likof bom šel. Trije kovači so v Hmelj šcu se zbrali, Eden kot drugi bolj delat hiti, Pomlad se bliža, za voz se mudi; Ani v kuhinji hrano pripravlja, Za vse ostalo pa gazda skrbi, Da se jim dobro godi. Ko pa poslušal sem te tri kovače, Eden ob druz'ga bolj kunšten je bil, Eden se hecal, je drug se jezil; Ko pa je ura trinajsta odbila, Iz kuhinje Ani jih kliče h kosil', Jaz pa domov sem zavil. Domotožje Hiša skromna v sadnem vrtu, slamnat je imela krov, kadar vandral sem po svetu, rad sem vračal se domov. Saj sta oče, draga mati, me pričakala doma, smo ob njiju bratje, sestre, srečna b'la družinica. Zdaj ta hišica sameva, krova skoraj da več ni, očka, mamca pa že davno, spita v hladni žemljici. Od družinice nekdanje le še nekaj nas živi, smo raztepli se po svetu, združijo nas prazniki. Kadar skupaj se dobimo, spet veselje je pri nas, sliši se vesela pesem, v mislih je pretekli čas. Našemu edinemu ata-deda-Jožetu! 17.12. 2002. godine Resnično, ljubezen ki v srcu občutim Objame te vsak dan, ko se probudim. Jože - moj ata, ter tudi moje Dane, Skupaj z vnuki tvojim - fantje vsi tri': Tvoj, dragi deda-Jože, rojstni dan gre, Naj zdravja! Ljubezni! Z čestitko hiti In skupaj z Herminco, našo premilo, Da najlepše želje bi naj izpolnilo! A tebi, na ta dan, naj pa še posebno: Na zdravje mi zaželimo, vsi mi osebno! Jože je izvršno pjevao.Znao je iznenaditi svoje prijatelje novom pjesmom, podijeliti im tekst i veselo otpjevati na raznim mjestima, čak i u toplicama. Njegova supruga Ivanka i susjeda Hermina su se poznavale. Hermininom mužu je bolest okončala život, a Ivanka je u meduvremenu preminulaJožetove kčerke Edi su iz ljubavi, poznaj uči Herminu, zamolile tatu da oženi Herminu. Plemenita divna duša, kakva jeste, sve nas je Herminca prigrlila kao svoje rodene, voljela je pjesmu, druženje. Živjeli su u Ljubljani. Svi smo je voljeli i cijenili, i sretni i zahvalni da smo oboje imali, j er ih sada čuvamo u našim srcima. Naši Herminci je rojstni dan 17.1.2003. Najlepših želja nam srce je prepolno, A največja od njih je zapet in vedno: Zdravje naj bo tvoje, Herminca nam draga Dobro in še boljše! - Da sreča prevlada, Rojstni dan tvoj, mila, naj res bo vesel, A tudi deda-Jože lepo ti zapel V družbi ko vidva ja rada imata. Je k tebi prišla čestitka na vrata-Edi, Dana, pa Vedran, Gogo in Roba, Ljubezen, plemenitost, občutek, zvestoba-Je to kar naj raj še od tebe učimo. Upamo - naprej še - nikol' ne zapustimo! Božali bi radi tvoja lica zrela, A objeli nežno, da nam boš vesela! Naša edina baka - Herminca si ti A ljubezen naša ti v objem hiti! v Se na leta mnoga ti dvigamo čaše A, naj bodo lepša - to želje so naše! Edi je vrlo brzo postao cijenjen i u svojoj firmi, Unioninvest, i izabran je kao vršni stručnjak da nastavi karijeru u inostranstvu. Radio je na poslovima elektroinžinjera, sa stručnim znanjem tehničkog engleskog jezika, na izgradnji najvećeg Univerziteta u Libiji, u Bengaziju. To je bio izuzetno veliki projekat izgradnje na kojem su radili i ostali stručnjaci iz bivše Jugoslavije. Bio je to j ako odgovoran posao, j er su strane firme kontrolisale kvalitet. Vjenčali smo se i zasnovali život u Bengaziju uz prelijepo Sredozemno more. Po završetku ugovora, preduzeće mu je nekoliko puta produžavalo ostanak na istom poslu, j er su imali najviše povjerenja u njega na toj poziciji, umjesto ponudenih zamjenika.Prekrasno smo živjeli, družeči se sa porodicama iz bivše Jugoslavije,koje su izrazile želju za obrazovanjem djece. Osnovana je prva verifikovana inostrana osnovna škola u Bengaziju. U školi sam predavala muzičko vaspitanje i pravila školske priredbe. Putovali smo u Egipat, obilazili piramide, Dolinu kraljeva i sve znamenitosti u Kairu. Kao j ako druželjubivi, često smo putovali sa prijatelj ima na mnoga živopisna mjesta, izlete, uživali u druženju skupa sa djecom. Ispred naše zgrade su se parkirali dobrodošli gosti i to smo zvali »karavan prijateljstva«. Sva naša djeca, Robert, Gordan i Vedran, rodila su se u Bengaziju.Šalili smo se: »Stavi prst u Sredozemno more i imaš vezu sa Jugom«. Prateči tehnologiju dva koraka naprijed, Edi se, iz hobija, bavio tv i zvučnim sistema, te su ga često zvali da ih predstavi u zastupništvima »Sony«. Po isteku službe vratili smo se u Jugoslaviju, u Sarajevo sa največim blagom, trojicom sinova. S vi petoro smo živjeli u prostranom, tehnički i muzički suvremeno, potpuno opremnljenom stanu - sve »na dugme«. Ostvarili smo i po vlastitoj zamisli sredili enterijer koji je zadivio profesionalne dizajnere. Uživali smo u svim blagodetima života. Obilazak rodbine, izleti, zimo vanj a, nekoliko puta godišnje odlazili smo na odmor sa djecom na obale Jadrana, ... To su najljepše uspomene u našem životu koje nam daju vjetar u leda. Zahvaljuči svojoj stručnosti još jedanput je pozvan i radio je u inozemstvu. Sa pojavom prvog mikroračunara Edi ga još 1983. Godine nabavio djeci znajuči koliko je to važno za njihovo obrazovanje. Uz sretno djetinjstvo,djeca su napredovala, izražavala zanimanje za računarei tehniku i kasnije razvijala informatička znanj a. Djeca su otkrivala muziku, te se u našem domu često mogao čuti zvuk klavira. Znali smo se okupiti sa rodbinom uz pjevanje, te je nemali broj puta komšinica upitala na kojoj je to radio stanici sinoč bila tako lij epa muzika, j er su zaista lij epo slagali glasove. Edi i nj egova sestra Danica su u kao mladi snimali pjesme na Radio Sarajevu.Djeca su vježbala izvidačke vještine i takmičila se sa izuzetnim uspjehom i ta su im divna druženje omogućila upoznavanje ljepota zemlje na tim putovanjima. Sin Robert je pohadao mašinstvo, a dva mlada sina završili su osnovnu školu sa odličnim uspjehom i priznanj ima za dake generacije. Moj Edi je bio inzulinoovisan dijabetičar. No, normalno je odlazio na posao i živio. To nije nazivao »bolešču« več stanjem. Pridržavao se uputa ljekara i sve je bilo OK. U zadnje vrijeme je radio pola radnog vremena. Odlučio je da ide u penziju. Prvih mjeseci 1992. godine saznali smo da odlaze avionski letovi Slovenaca iz BiH sa aerodroma koji nam je nekoliko stotina metara od kuče, ali., datadapodemo Sloveniju, to je bio toliko dalek izbor s obzirom na Edijevo narušeno zdravlje. U meduvremenu svi iz stubišta su uspjeli kolima odvesti svoje obitelji, pa su nam s povjerenjem ostavili ključeve od stanova, što je pomoglo da gašenjem spasimo komšijama stanove zapaljene mecima. Ostali smo j edina porodica u ulici koja je došla na udar vojske. Maja 1992. godine oružjem smo protjerani u logor Kula i istjerani na Grbavici.U zadnjem času, prihvatila nas je moja doktorica i spasila život mome suprugu - iz dijabetske kome. Tu smo u getu preživljavali i nastojali sačuvati živu glavu uz pomoč dobrih ljudi i Crvenog krsta. Prošli smo životnu školu u nedačama, u kojoj je zdrav razum sačuvan uz nepopravljiv optimizam. Znalo se desiti da smo gladni i nasmijani smo na stolu imali otvoren »kuhar«, a dušu nam je hranila pjesma i zvuk gitare sa starim žicama - poki on od druga. Jako važno nam je bilo da moj suprug ima inzulin, j er mu je to značilo opstanak i život. Medicinsko je čudo daje moj Edi uspio preživjeti uz sve što je sukob donio civilima. Edi je uporno govorio i pominjao da nije bitna samo živa glava, nego ono u njoj - da ne »prolupamo« i ne mrzimo. »Jana« 3. 12. 1996. Nepopravljivi optimisti Usoda družine Kranj čič dokazuje, da je z močjo duha in z ljubeznijo mogoče preživeti tudi takrat, ko vojna učini vse, ker je imel človek nekoč. Edvard Kranjčič seje rodil v Radovljici, za svoj deseti rojstni dan pa se je s starši in z dvema sestrama preselil v Sarajevo. Postal je elektro inženir in se poročil z Danico, rojeno v Šentrupertu pri Trebnjem. Ko sta z ženo delala v Bengaziju, so se jima rodili trije sinovi, Robert, Gordan i Vedran. Vrnili so se v Sarajevo, dobili stanovanje v naselju Dobrinja, nasproti sarajevskega letališča in ga čudovito opremili. Njihovi sreči ni bilo videti konca. Ko pa je Edvard zbolel za hudo obliko sladkorne bolezni in se leta 1992. upokojil. Le kdo bi tedaj pomislili, da bo že čez štiri mesece skupaj z družino pristal v srpskem taborišču Kula, nedaleč od Dobrinje. Kranjčičevi so agresore pričekali v svojem domu, zaradi hudih razmer pa je Edvard doživel že četri napad hipoglukozne kome. Žena in sinovi so ga tako nemočnega odnesli v taborišče, od vsega premoženja so lahko vzeli s sabo le inzulin. Rane v njihovih dušah so še danes zelo globoke in pekoče. Po tem so ih nenadoma spustili, na tančneje, na tedaj srbski Grbavici so jih vrgli. Vojna leta so tako v neverjetnem trpljenju preživeli v grbavskem getu. Vendar pravijo, da so srečali tudi nekaj dobrih ljudi, in ti so jim pomagali. Njihova prva in najpomembejša skrb je bil inzulin, ki ga ni smelo nikoli zmanjkati, saj je bil Edvardovo življenje. Zato so Danica in sinovi zanj prosili prav vsakogar, ki so ga lajko. Prehranjevali so se v Rdečem križu, vendar so se morali ob hrani vedno »najesti« tudi zlobnih ježkov, kakor pravijo sami. Njihova nacionalna »neprimerenost« in poštenje, ki so ga nekateri imeli za »neprilagodljivost«, sta bila marsikomu trn v peti. Kranjčičevi so se raje zbirali za prazno mizo, na njej je stala le oljenka, hude trenutke pa so premagovali z optimizmom, ki so ga črpali iz pesmi. Malo pred koncem vojne so njihovi sonarodnjaki Slovenci izvedeli, da živijo na Grbavici. Uspelo jim je poslati nekaj pomoči in tako so Kranjčičevi dočakali konec vojne. Vendar pa mir tej družini ni prinesel prav veliko. Večkrat so se morali seliti, izčrpanemu Edvardu pa načenja živce predvsem birokracija. Ker so ostali brez vseh dokumentov, se že leto dni bojujejo, da bi dokazali svoj obstoj in dosegli svoje pravice. Edvard še vedno ne prejema pokojnine, sedaj pa so dobili podporo za najrevnejše družine, ki znaša deset mark za družinskega člana. Njihova vsakdanja prehrana je obrok za pet ljudi v dvolitrski kangli, v petek pa dobijo ribe v konzervi, s katerimi preživijo konec tedna. Bolni Edvard lahko o dietni prehrani le sanja, mesa niso kupili še nikoli, pravi praznik pa je bil dan, ko so kupili dve vreči zelja in ga skisali. Edvard zelo slabo vidi, kmalu bo moral na operacijo, tudi hodi zelo teško. Vse, kar imajo doma, je naredil ali predelal iz tistega, kar so drugi odvrgli ali izgubili. Naučil seje popraviti pralne stroje, da bi takrat, koj ima dovolj moči, zaslužil kaj malega denarja in bi lažje živeli. Nosi očale, ki jih je dobil od znanca, vednar niso ustrezne dioptrije. Ker se mu pokvarila inzulinska »pištola«, si zelo želi nove. Kljub vsemu pa Kranjčičevi ne prosiju za nič. Upajo, da jim bo kmalu bolje. Pokazali so mi leseno ploščo s slovenskimi pregovori in prebrali tistega, ki pravi: »Če srečen si, ne pravi svetu, ker je nevoščutljiv; Če nesrečen si, ne toži svetu, ker je neobčutljiv.« Kljub vsemu pa so Kranjčičevi srečna družina. Srečnejša od večine tistih, ki imajo vse. Mir je nama donio apsurdne situacije. Ne možeš se vratiti u svoj stan. Ostali smo bez ičega što smo imali. Nigdje nismo mrdnuli iz Sarajeva. Dolazi mir, a nama nastavak golog preživljavanja u čemu pomažu rodbina, prijatelji, komšije i Zveza Slovencev. Teško se možeš školovati u izbjegličkim uslovima u vlastitom gradu. Teško je u tome trenutku bilo shvatiti pojedincima kako smo preživjeli Grbavicu gladno i časno. Djeca su bila uključivana u radni vod, sa uzdignutom glavom naspram svih iskušenja: od istjerivanja oružjem iz stana, preko logora, do ostanka na teškom mjestu, Grbavici, obespravljeni, pokradeni i protjerani, naspram vladaj učeg naroda čiji smo mač loših i hljeb dobrih osjetili. Po neki put su u novom društvu djecu osudivali bez ikakvog osnova za vrijeme prevedeno u zarobljeništvu, svojevrsnom getu Grbavice i umišljali da su djeca pucalana grad, te je to djecu čak oštetilo za školovanje na študij ima, u miru. Bivamo (iz)ostali kao Slovenci u BiH. U srcu nam j e mir i poštenj e, j er smo sve sačuvali porodici u stanu u kojem smo boravili. Uslijedile su brojne deložacije u tude stanove. Godinama dugo čekanje i izuzetno jaka volja da se vratimo u naš stan (1996-2003. g.). Na dejtonskoj mapi nacrtana granica preko naselja, kada se uveča, dijeli naš stan na dva entitetska dijela - što je čisti apsurd. Sedam dugih godina, strpljivo i uporno dopisivanje sa vlastima. Pisano je na engleskom jeziku direktno sudiji dodijeljenom Uredu Visokog predstavnika za to pitanje i konačno uspijeva, nakon uloženog ogromnog truda i peticija. Vrstan prevodilac tehničkog engleskog jezika, jedan od tada najcjenjenijih u BiH je Edi. Prijatelji sa kojima je ranije saradivao omogučavaju mu da svojim stručnim znanjem prevodi zahtjevne tehničke projekte i tako pri donosi porodi ci. Djeca prate njegov primjer u poznavanju engleskog jezika i informatici, pomažu i javljaju se stranim i domačim organizacijama na krači rad. Premda nije više bio dobrog zdravlja, Edi je bio inovativnog duha i stručno se osposobio za opravak veš mašina da bi privredivao za porodicu. U svemu tome dočekali smo da se konačno, pobjednički vratimo u svoj stan 2003. Vračamo se, sretni, zatičemo samo slučajno ostavljen porodični album u ruiniranom stanu gdje smo proveli lijep život. Nadu, pomoč i radost nam ulijevaju stari prijatelji, komšije i novi poznanici. Iako je preživio tri zahtjevne operacije, uslijed komplikacija, u miru Edi je preminuo od posljedica šečerne bolesti pred Božič 2004. godine, prije deset godina. I danas je u našim srcima, jer je bio izuzetno cijenjen, velik čovjek, visoko moralan, vizionar i djeci prenio prave vrijednosti u zajedničkom odgoju. S ve što smo zajedno proži vjeli odrazilo se i na moje zdravlje. Zahvaljuči ljekarima i osoblju iz iste bolnice u kojoj je moj Edi operisan, uspješno je prošla moja teška operacija. Imali smo sreču da smo kroz sav život koj eg smo preži vjeli održali pozitivan stav, uz pjesmu, nepopravljivi optimizam i insistiranje mog supruga da u teškim situacijama ne »prolupamo«, nemarno mržnju, več ljubav u srcima. Muzika oplemenjuje. Na prelaznom periodu djeca vježbaju sa drugovima i imaju rock grupu »Rikošet«. Vježbaju u omladinskom klubu »Joker« i nastupaju na koncertima. U godinama koje teku djeca se aktivno bave muzikom, obrazuju ih strani stručnjaci za muzikoterapiju i rad sa djecom sa posebnim potrebama i slabovidnima. Praksa im omogučava da sudjelujuči kao učenici postanu predavači. Kroz učenje kako muzika utiče na razvoj ljudskih psihofizičkih sposobnosti, osposobljavaju se i pružaju muzičkim kreativnim radionicama radost djeci i omladini da se razvijaj u i lakše prebole svježe träume po čitavoj BiH. Več od 1997.g. uče da postanu profesionalni muzičari, te od 1998. sa drugovima i mentorom oformljuju po svemu j edinstven ansambl udaraljki »Sarajevo Drum Orchestra« i sviraju na udaraljkama iz cijelog svijeta, pogotovo afričkim, latinoameričkim i brazilskim. Ritam ih je uzeo pod svoje. Učestvuju u otvaranju Pavarotti centra i tamo saraduju na muzičkim radionicama. Snimaju na turneji u Holandiji 1998. godine. Na turneji rade u njihovim centrima za azilante i sa školskom djecom. Pozivaj u ih i odlaze na muzičko predstavljanje BiH na svjetskim mirovnim konferencijama Ujedinjenih nacija u Italiji i u Hagu gdje su muzičkom numerom zabilježeni na CD »Hague Appeal for Peace« sa velikim izvođačima i govorima svjetskih boraca za mir poput Desmond Tutu-a i drugih. Uklj učili su se u medunarodni rad Muzičara bez granica iz Holandije, praveči prvu Muzičku mirovnu konferenciju »Singing the bridges« u Sarajevu i Utrechtu, projekte muzičkog rada sa djecom u izbjeglištvima u BiH, spajali »različitu« školsku djecu i omladinu i djecu sa posebnim potrebama u BiH. Godinama su donosih muzikom osmijeh djeci bez roditelja sa područja bivše Yu na dječijim kampovima u saradnji sa svjetskim organizacijama i stručnjacima poput Nigel Osborne. Črtice iz novinskog članka iz 2005. godine: »Sarajevo Drum Orchestra j edini samba bend na Balkanu... Instrumenti su neiscrpan izvor pozitivne energije - ritam kao terapija... Ono što je muzika duhovno učinila za nas, mi želimo podij eliti sa ljudima, kaže Gor dan.« Djeca su sa svojim muzičkim radom i nastupima dali doprinos gotovo svim važnim događajima i festivalima koji postaj u tradicionalni kao npr. JAZZ, SFF, MESS, Sa.Zima, Baš. noči, Kids, i dr. te počastili gradane Sarajeva muzičkim defileom kao prvom proslavom Nove godine 2000. g. na otvorenom prije javne gradske proslave uopšte... Još krajem '90-tih godina, pomagali su skrenuti pažnju na izgradnju prilaznica za invalidne osobe i renoviranje Doma mladih i Centra za mlade u kojem vježbaju. Razvili su muzičke radionice protiv stresa i za izgradnju tima medu odraslima u kompanijama, predstavljali BiH na brojnim vanjskim festivalima i obilježavali značajne domače jubileje, te svojom muzikom ukazi vali društvu na razne potrebe onih koji imaju tiši glas. Sarajevo Drum Orchestra je perkusionistički ansambl koji svira world music. Zvanično nastali u Sarajevu, BiH 1997. godine stekli su iskustvo i reputaciju svirajuči na svim vodečim muzičkim festivalima u Bosni i Hercegovini, regionu i evropi kao exit festival i mnogi drugi, plesnim kongresima, samostalno i u saradnji sa mnogim muzičkim i scenskim umjetnicima, te humanitarnim radnicima svjetskog glasa. Pored nastupa na svjetskim mirovnim i humanitarnim manifestacijama, djeluju u samom društvu kao predavači na muzičkim radionicama za relaksaciju, edukacij u, muzikoterapiju i izgradnju tima sa zaposlenicima, djecom, omladinom i osobama sa posebnim potrebama. Sarajevo Drum Orchestra često predvodi regionalne karnevale vodeči svoje učenike. Perkusionisti Sarajevo Drum Orchestra nastupaju u sastavima poznatih BiH scenskih i muzičkih umjetnika i institucija. Jedni su od začetnika klupske scene u sviranja udaraljki na elektronsku muziku... Teče povezivanj e sa Zvezom Slovencev i Slovenskim društvom Cankar u Saraj evu. Samostalni nastupi u Kranju i plesni festivali u Sloveniji zabilježeni su sa uspjehom. Rad sa djecom Slovenaca u BiH donio je zajednički nastup u Sarajevu za Prešernov dan, koji njeguje tradiciju i »slovenstvo«, sa najljepšim odabirom slovenačkih pjesama, uključujuči »Slovenskeg naroda sin« i ostale, u izvodenju za hor, gitaru i udaraljke. Rada se ideja o značajnijem povezivanju na večem nivou i težnja ostvarivanja glazbene saradnje sa matičnom Republikom Slovenijom ispred našeg društva Cankar, sa profesionalnim sastavom Saraj evo Drum Orchestra koj eg su sa drugovima osnovali i vode Slovenci - Kranjčiči. Djeca se zanimaju za nova informatička znanja na študiju i polažu mnogo pažnje na povremene muzičke poslove koji neprestano teku sve do danas. Vedran je radeči niz godina sa velikom predanošču u vanjskopolitičkoj redakciji jedne tv kuče, stekao iznimno iskustvo na prevodu engleskog jezika. Sinove mnogo zanima domovina njihovih roditelja, Slovenija, koju osječaju svojom. Učili su jezik pri SD Cankar. Gotovo svaki odlazak u Sloveniju, muzičkom prigodom iskoriste da bi vidjeli i dragu rodbinu. Često se posječujemo. Prošlo ljeto smo posebno obišli mnoga mjesta da bismo upoznali skoro sve rodake i spoznali porodično stablo - odakle smo potekli. Sinovi se raduju večoj i jačoj povezanosti i podršci u ovoj i godinama koje slijede da bi ostvarili ideje ostanka ili odlaska prema mogučnostima. Uživam sa sinovima u društvu, šetanju i druženju sa prijateljicama i godinama pomažem ljudima u zajednici da dobiju novi polet, lakoču i vjeru u dobro bitisanje. Postala sam baka, i unuka mi pričinjava velike radosti u igri i njenom odrastanju skupa sa djecom. ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV V BIH Savez slovenskih društava u BiH »Evropa zdaj« PROJEKTI REALIZOVANI UPRKOS LOŠOJ KOMUNIKACIJI U 2014. godini rad Saveza i saradnja sa slovenskim društvima u BiH, pa izmedu njih i Slovenskim društvom Cankar, nije bila na ranijem nivou - komunikacija je oslabila, održana su samo dva sastanka u toku godine sa kojih, na žalost nikada nisu dostavljeni zapisnici, a web strana »Evrope zdaj« se ugasila. Uprskos tome, požrtvovanošću društava projekti predvideni za 2014. godinu su uspješno izvedeni. Naime. organizator logorovanja djece na Boračkom jezeru bio je SD Cankar i pod rukovodstvom Nevena Modica, podpredsjednika SD Cankar, drugi put je, na veliko zadovoljstvo djece, logorovanje bez problema i s uspjehom izvedeno. Opredjeljenje u Savezu je da se i dalje logorovanja održavaju na Boračkom jezeru, jer su uslovi dobri, djeca bezbjedna, a roditelji zadovoljni svime, od smještaja do usluge i cijena. Posebno priznanje treba odati i društvu iz Tuzle koje je prvi put i sa velikim uspjehom organizovalo slikarsku kolonij u za koj use, takođe pretpostavlj a, da če postati tradicionalna. Banjalučko društvo Triglav se, po ko zna koj i put, potvrdilo kao izvrstan domačin i sjajan organizator realizujuči Susret djece dopunske nastave slovenskog jezika i Susret horova koj i su po prvi put 2014. godine imali i goste iz regije. Nadati se, da če se i ubuduče, uprkos svim problemima oko sredstava i teškočama u organizaciji, te manjkakvosti komunikacije, ipak i dalje sve odvijati po planovima i programima, a prije svega zahvaljuj uči požrtvovanosti društava i, naravno, pojedinaca u njima. Vrijeme čini svoje i na žalost i prošle godine smo izgubili neke od naših članova: AlojzijuKuprej Popovič, predsjednicuDruštvo slovenacaregije Doboj -Teslič „Prežrihov Voranc" Doboj i Jožefa Šringera, predsjednika Slovensko združenje meščanov Kakanj. S. Bogdanovič Prizma optimizma 7. junija v živo iz Sarajeva OPTIMISTIČNO V SARAJEVU Prizma optimizma je razvedrilna glasbena oddaja 1. programa našega radia, s katero obiskujemo kraje po vsej Sloveniji. Zakaj ne bi obiskali tudi Slovencev, ki živijo zunaj meja, smo si rekli in se odločili, da letos obiščemo naše rojake v Sarajevu. Po podatkih Cankaijevega društva iz Sarajeva v Sarajevu in okolici živi približno 1500 Slovencev. Pred nekaj meseci smo z društvom vzpostavili prvi stik in začeli priprave na Prizmo optimizma. Ob tehnični pomoči kolegov z bosansko-hercegovskega radia BHRadiol smo brez težav pripravili in izvedli sobotno oddajo. Vodna ujma, ki je zajela Bih, in njene katastrofalne posledice so sprožile takojšen odziv; to je naši »odpravi« dodalo še humanitarni ton, saj smo zaposleni in sodelavci Radia Slovenija zbrali denarno pomoč. Že na poti v Sarajevo smo jo v Maglaju, enem najbolj prizadetih krajev v BiH, izročili družini Murtezanovič. Almo, moža Eda in njuno 13-letno hčerko Senko smo obiskali vPosledice vodne ujme v Maglajumočno poškodovani hiši, ki je ostala brez oken in vrat, razmočena in razpokana; vodni val z rušilno močjo je šel dobesedno skoznjo. Prizor v Maglaju je bil zame še posebno pretresljiv, saj sem ta kraj pred leti večkrat obiskal; tam so namreč na jugoslovanskem festivalu amaterskih pevcev »Študentsko ljeto« nastopali zmagovalci naše nekdanje radijske oddaje Kar znaš, to veljaš. Srečanje z družino je bilo ganljivo; solze ob pripovedi so se počasi zlile s solzami veselja in hvaležnosti družine ob pomoči. Kljub nemogočim razmeram, v katerih živijo, in vsemu delu, ki ga bodo morali opraviti, da bo življenje postalo vsaj znosno, njihova pregovorna gostoljubnost ni usahnila: od nekod so prinesli mizo, stole, skuhali kavo, ponudili sok; potem so mi pokazali razpoke v tleh, ki so grozile,... Odgovorna urednica Darja Groznik izroča denarna sredstva, ki smo jih zbrali sodelavci Radia Slovenijapogreznila ... Niso še vedeli, ali bi z darovanim denaijem kupili okna, vrata, štedilnik ali hladilnik; morda pa bo del tega šel za strokovno pomoč hčerki. Ta je bila tistega dne sicer videti sproščena, vendar ji spomin na doživeto grozo včasih ne dovoljuje niti tega, da bi popila kozarec vode. Ne vode, samo vode ne več ... Istega dne zvečer so imeli glasbeniki Big banda RTV Slovenija v nabito polnem sarajevskem džezovskem klubu Monument skupaj s sarajevskimi glasbenimi kolegi dobrodelni nastop. Z vstopnino so zbrali še več denarne pomoči. Pridružili sta se jim vokalistka Alenka Godec in igralka VioletaTomič s poezijo. Dvorano Doma oružanih snaga v Sarajevu pa je v soboto zvečer napolnilo pisano občinstvo: Slovenci, ki živijo v Sarajevu, domačini,MezzopranastkaMatejaČarman Skelo, Slovenka v Sarajevuprijatelji, mladi in starejši poslušalci. Od prvih taktov Big banda RTV Slovenija z dirigentom Lojzetom Krajnčanom do konca skoraj dveume oddaje njihovo navdušenje ni niti za hip ponehalo. Težko bi rekel, kaj jih je bolj navdušilo: ali začetna skladba Alenke Godec Med iskrenimi ljudmi, Energy Nuše Derenda, njuni skupni nastopi, skladba Memory, ki jo je zapela Slovenka iz Sarajeva, mezzosopranistka Mateja Čarman Skelo, mešani pevski zbor Camerata Slovenica z dirigentko Melito Čičič, verzi Mileta Stojiča ali satirični govorni elementi oddaje s Sašem Hribarjem, Tilnom Artačem in igralko Violeto Tomič. Ravnodušnosti v dvorani ni bilo čutiti niti ob mojem premiemem nastopu z Big bandom. Za nekaj minut sem namreč zamenjal svojo vlogo voditelja z vlogo inštrumentalnega solista in »odtipkal« skladbo Typewriter. Big band je z izvedbo Privškove priredbe skladbe Moj dilbere, ki jo je zelo doživeto predstavil instrumentalni solist Dominik Krajnčan, izjemno navdušil. Redko doživiš, daje že ob napovedi skladbe, govorne točke ali napovedi izvajalca iz dvorane slišati vzklik pričakovanja; pogosto seje slišalo: »Aaaah!« Tudi zato smo s saraj evskega odra tako v eter kot v dvorano z lahkoto in z veselj em pošilj ali besede, glasbo, smeh, poezijo, satiro, optimizem in energijo, ki se je vračala in krožila po vseh kotičkih; prepričan sem, da j e na radij skih valovih prišla tudi do poslušalcev prvega programa Radia Slovenija. Posnetek oddaje z delnim prevodom bodo slišali tudi poslušalci BH Radia 1. Prizmo optimizma v Sarajevu smo končali s pesmijo Šuštarski most. V Maglaju je namreč vodna ujma odnesla most; z obiskom in zbrano denarno pomočjo smo pomagali družini in tako postavili most dobrodelnosti. S slovenskim društvom Cankar smo zgradili most uspešnega sodelovanja, z obiskovalci oddaje energijski most; tudi na prihodnost j avnih radij skih oddaj in podobnih proj ektov v Slovenij i ali zunaj nj e gledam optimistično v prepričanju, da nas uspešno povezuje z radijskimi poslušalci. DEORINKE IN SARAJEVO Včasih te nepričakovano potovanje lahko zanese v nov obarvan svet, prepreden z novimi prijatelji in dobro glasbo. V večini primerov oddrvi mimo tako hitro, da so vse, kar ti ostane, slike in čudoviti spomini. To se je zgodilo nam, ko smo se z majhnim, a dobre volje polnim avtobusom, 28. novembra odpravili na gostovanje v Sarajevo. Po prihodu smo se v večernih urah kar najhitreje odpravili na sarajevske ulice, da bi ujeli ritem mesta, ga čimbolj spoznali. Vsekakor se nismo mogli izogniti čevapčičem - pregrešili smo se v znameniti in bojda najboljši čevabdžinici v Sarajevu. Ugodno vreme nam je omogočalo, da smo se lahko kar sprehodili do centra in si spotoma ogledovali (in fotografirali) čudovito staro arhitekturo. V pogovoru smo odkrivali, da nam prav vsem mesto ustreza - je nekakšna nostalgija starih dni, ujeta v dobro kulinariko, preproste ljudi in glasbo, ki ujame dušo še tako zahtevnega poslušalca. Do celovitejše izkušnje smo uspeli priti naslednje jutro, ko smo obiskali tudi Despićevo in Svrzino hišo, Gazi Husrev-begovo džamijo ter prehodili Baščaršijo in zavohali pravo domačo ,'kahvo". Strinjali smo se, da Sarajevo očara prav s tem unikatnim prepletom treh kultur, ki so zaznamovale njegovo zgodovino. Istega dne smo v Franjevačkem mednarodnem študentskem centru izvedli naš koncert in vsem poslušalcem povedali /Njeno zgodbo", zgodbo o dekletu, ki pride v Sarajevo po sanje, ljubezen in uspeh. Občinstvo je bilo toplo, gostoljubno in prisrčno. Enako lahko rečemo tudi za naše sonastopajoče kolege - zbor Camerata Slovenica, ki so prireditev otvorili in nas očarali s kombinacijo dveh pesmi - slovenske in bosanske. Druženje po koncertu je spletlo nove vezi, ki nam veliko pomenijo, saj je od vsega najlepše to - v tuji deželi najti človeka, kije neglede na državljanstvo prijeten sogovornik, ljubitelj glasbe in odličen gostitelj. Z Deorinkami in ekipo se bomo v Sarajevo z veseljem vrnile, saj imamo po novem tam prijatelje, s katerimi si delimo to prijetno izkušnjo gostovanja in strast do glasbe. IMPRESIJE NA SARAJEVSKE XIV ZOI 84 Ove jubilarne 2014. go dine vrijeme je za valorizaciju postolimpijskih temelja kako bi naša mladost ponijela novu štafetu u neku bolju budućnost * Kako su slovenački eksperti Peter Lakota, Janez i Lado Gorišek doprinijeli otvaranju Bjelašnice i Igmana za smučanje Sjećajući se održavanja XIV ZOI 84, velikog datuma razvoja Sarajeva i BiH, vrijedi se vratiti i do 1978. godine kada je Sarajevo dobilo kandidaturu i od kada su se dogadaji počeli redati filmskom brzinom.... Glavni urbanista Organizacionog komiteta XIV ZOI 84 arhitekta Momir Hrisafović bukvalno na skijama u Rajskoj dolini daje mi planerski zadatak da trasiram olimpijske alpske staže na Bjelašnici i Jahorini kako bi interdisciplinarni tim Zavoda za planiranje grada Sarajeva, uz svjetske eksperte, u roku od svega tri mjeseca, početkom 1979. godine izradili Prostorni plan olimpijskih borilišta za XIV ZOI 84. Arhitekti Lidumil Alikalfić i Dušan Džapa počinju studiozno skicirati kompleks ZETRE, urbanisti lociraju Olimpijsko selo na Mojmilu, konstruktor Gorazd Bučar oblikuje bob stažu na Trebeviću, arhitekta Nedžad Kurto u cilju prezentacije graditeljske baštine počinje obnovu fasada palata gradskog jezgra ... U meduvremenu, ja se danima spotičem oko važne odluke iz naše kandidature u Ateni da otvorimo Bjelašnicu olimpijskom spust stazom za muškarce preporučene denivelacije od 800 metara. Prilog arhivski fotos od 19. februar a 1979. u Babinom dolu: Lazo Rusijan, Zoran Doršner i Peter Lakota Specifičan je zadatak i pregledavam projektnu dokumentacij u predhodnih zimskih olimpijada u Naganu, Insbruku, Grenoblu, uz upozoravajuće saznanje da u Nacionalnom parku Julijskih alpi iz ekoloških razloga svojevremeno ispod Triglava nije dozvoljena gradnja alpskih staža. Slijedi sedam uzaludnih uspona od kandidaturam predloženog, ali preniskog cilja Pratače na 950 mnm iznad Pazarića, nepodesno strmom trasom, do Velike Vlahinje 2.056 mnm i Hranisave 1.964 mnm i prisiljen sam da nerado izvjestim predpostavljenog člana OK Radosava Džodžu da rješenja nema?! Neugodni austrijski novinari, čiji su spustaši favoriti za titulu, u svjetskoj štampi več nagovještavaju o našem problemu, ali srečom nam naš vodič i planinarska legenda Lazo Rusijan, osvajač do tada neprolaznog kanjona Rakitnice, nakon zabrinutih pitanja u njegovoj skromnoj pojati iznad Pazarića odgovori pitanjem: .. A jeste li pogledali Babin do ?! Več slijedečeg nezaboravnog jutra 19. februara 1979. s Peterom Lakotom, svestranim FIS ekspertom iz Slovenije, terenskim vozilom prebijamo se šumskim putem do pustog Babinog dola na koti od 1256 mnm, ali gotovo bez snijega?! Fotoaparatom memorišemo naše prvo prisustvo u "ciljnom prostoru", vadimo visinomjere, karte, kompase, penjemo se kroz šumski gustiš i preko zaleđene goleti do "austrougarske" opservatorije na 2.067 mnm i donosimo odluku o spust staži: problem je konačno riješen. Ostalo je istorija! Nažalost, tada nije bilo vremena da se istraže bolj a rješenja tako da slalom i veleslalom ucrtavam iznad suviše vjetrovitog i osunčanog Stinog dola, j er su odlučujuče prednosti bili prirodan amfiteatar za gledaoce i kolski pristup do cilja. Zato su visoku cijenu platili članovi mariborskog SK Branik, j er su do starta obje trke (tuje Jure Franko osvojio u GS čuvenu srebrenu kolajnu), danima vrijedno uredivali svaki metar staža. Danas obnovljeni dvosjed i staže nisu u funkciji izuzev za slobodno skijanje. Stiže ekspert FIS za alpske staže Herbert Špis iz prijateljskog Insbruka (na čijem je glavnom trgu ugravirano ime i udaljenost do prijateljskog grada Sarajeva) i vodič sam u tada jedinom helikopteru BiH, da se Austrijanac lično uvjeri u ljepotu novih staža. Pilot simulira vrtoglavu vožnju alpinaca od opservatorije na vrhu Bjelašnice do Babinog dola i s vrha Jahorine do Skočina i predložene trase dobijaju prolaznu ocjenu. Nakon slijetanja kod hotela "Jahorina" domačin na kafi nam je Cvijan, legendarni šef prvog jednosjeda u BiH, na kojem smo navlačili sajlu uoči otvaranja krajem 1953. godine. Na jednoj uzbudljivoj nočnoj sjednici iješava se pitanje da li če skakaonice biti u maglovitoj Hrasnici, na Trebeviču, Palama, Jahorini, Igmanu ili čak na Vlašiču. Na sugestij u urbaniste Aleksandra Trumiča donosim "križaljku" s uporednim elementima za sedam lokacija i slovenački eksperti i autori Velikanke na Planici brača Janez i Lado Gorišek odabiru - Malo polje! Preovladali su ljepota igmanske crnogorice, optimalna visinska kota, zaštita od vjetra i magle, prirodan amfiteatar za gledaoce i pristup. Anegdotaje daje lično lord Kilanin, predsjednik MOK-a intervenirao zbog nastajanja travničkih entuzij asta da olimpij ske skakaonice presele na Vlašič izrekom: ... Saraj evo j e dobilo kandidaturu i zbog ustava da sva borilišta budu u radij usu od 25 kilometara, nema odstupanja od tog ustava ! Tako se spontano iskristalisalo racionalno rješenje o tri infrastrukturno povezana borilišta: Babin do (alpsko skijanje), Veliko polje (nordijsko skijanje i biatlon) i Mata polje (skakaonice). Na Jahorini za ženski program povezujem novi spust i veleslalom u jedinstvenom ciljnom prostoru radi olakšanog pristupa RTV reportažnih kola i gledalaca, a ime Skočine dajem po obližnjoj padini. Ujutro smo kretali na teren, a naveče sa saradnicima ucrtavali smo staže u goleme geodetske podloge koje je uvijek na vrijeme dostavljao vodeči gradski geometer Šukrija Gavranovič s ve do izrade generalne makete borilišta XIV ZOI84. Slijedile su konsultacije i okrugli stolovi sa stranim i našim ekspertima, posebno o ekološkoj, turističkoj i ekonomskoj opravdanosti prijedloga - j er su takvi zahtjevi izričito bili postavljeni od strane Medunarodnog olimpij skog komiteta. Nakon rada od jutra do naveče Prostorni plan je dovršen u zadatom roku od tri mjeseca. Krajem marta 1979. u KSC Skenderiji čast mi je da sam jedan od izvjestilaca pred auditorijem OK XIV 84 koji nakon pitanja i rasprave Prostorni plan us vaj a bez primjedbi. Svečano potpisujemo povelike tekstualne i grafičke planerske elaborate koji su kasnije i u praksi potvrđeni visokom ocjenom. Iz OK stiže zahvalni ca s potpisom predsjednika OK Branka Mikuliča, a iduće godine, predvodeni gradonačelnikom Antom Sučićem, odlazimo najednomjesečni studijski seminar o zimskim centrima u Francuskoj kao gosti vladine agencije ACTIM u Grenoblu, Kurševelu, Val Dizeru, Šamoniju ... Slijedi isto tako uzbudljiva faza: realizacija planova u roku od svega četiri godine ! Udahnuti život tako kompleksnom elaboratu u tako kratkom roku - to se zaista dogada eventualno samo jednom u životu. Iskusni projektant alpskih i šumskih staža inženjer Peter Lakota, a šezdesetih godina ponajbolji alpinac ex. Jugoslavije, naše generacije, ostao je prema ugovoru u Sarajevu pune dvije godine i danonoćno nadzirao izvedbu svih staža zaključno s drenažama, travom, instalacijama, ogradama, TV platformama. Odlično je uradio veliki posao u malo vremena i vratio se na svoj Bled. Ostali smo dobri prijatelji. Izvršni operativac Boro Kneževič po direktivi OK saziva svu rukovodnu strukturu izvođača, budžet se puni samodoprinosom svih zaposlenih u BiH i startaju svi raspoloživi gradevinski kapaciteti. Mladost Sarajeva ubrzano trenira zimske sportove, vježba svečano otvaranje Igara, uči strane jezike, vedrog i zdravog izgleda priprema se da dočeka ugledne i radoznale goste iz svijeta.... Godinu dana prije održavanja ZOI 84 održava se obavezni predolimpijski spust (nažalost, takode na minimalnoj višini snijega) pod kontrolom čuvenog švicarskog spustaša i FIS TD Bernara Rusija, a takmičari kreču s povišene startne rampe, izgradene uz gornju stanicu uspinjače, tako daje konačna visinska razlika od starta do cilja 802 metra uz nagib od 27%, a posjeduje presudne kvalitete: prirodnu valovitost i izmjenu pravca staže. Danas je bjelašnički spust sigurno najbolja staža za superveleslalom u regiji i zaslužuje da bude u FIS kalendaru i u donjem dijelu pokrivanje uredajima za zasniježenje. Organiziram simpozij Dane arhitekture 1982. i na Jahorinu dolaze brojne kolege arhitekti iz ex. Jugoslavije, najviše iz Slovenije, da izlože 25 naučnih radova sublimiranih oko aktuelnih tema: Zimski turizam, sport i rekreacija. Maštamo o evropskim standardima i ponudi na našim planinama. U segmentu športa vrij edili su nam kontakti s Tonetom Vogrinecom, Dušanom Senčarom, Matj ažom Hafnerom, Jarom Kalanom i drugim članovima Alpske komisije ex. SSJ. Uoči ZOI 84 j oš smo j ednom strahovali, ali po narodnoj: "hrabre sreča prati" - pao j e duboki snij eg ! Ali život se nastavlja i dolazi najvažnije pitanje: Šta poslije dana D, odnosno nakon završetka ZOI ? Tokom študijskog obilaska predhodnih olimpijskih borilišta u Austriji, Njemačkoj i Francuskoj poručujunam dobronamjemo naši iskusni domačini: ....dan D otvaranjai zatvaranjaIgara dode i prode, ali suštinsko pitanje je šta raditi slijedeči dan ? Novim zimskim centrima valja udahnuti samoodrživi život. Stečeno znanje, internacionalni kontakti, izgradeni kapaciteti i organizacijska iskustva moraju se i dalje unapredivati. Nova stasala generacija trenera mora održati priključak evropskoj konkurenciji. Uporedo saXIV ZOI preko noči se pojavilo nekoliko stotina djece u 27 (!) skijaških klubova, počeli su treninzi i na alpskim glečerima, prema kalendaru S S BiH takmičenja su se održavala svakog vikenda od prvog snijega u decembru do aprila, a selekcija najboljih nastupala je u Sloveniji i Italiji. Generalni stav u Prostomom planu ZOI 84 bio je da Bjelašnica, Igman i Malo polje budu stadioni snijega i ljetne rekreacije za brojne korisnike s minimalnim troškovima - znači dnevni dolazak djece, posebno tokom školskog raspusta, kao i turista, te rekreativaca s kvalitetnim javnim prevozom iz grada. Istina je daje bilo ozbiljnih pokušaj a, ali sadašnje stanje postolimpijskih potencijala ne zaslužuje prolaznu ocj enu. Naproti v, poratna (uglavno stihij ska i neekološka) izgradnj a "apartmana" na Bj elašnici, Jahorini, Vlašiču, Blidinju, Kupresu i dr. pokazuju porazno neznanje novopristiglih prebogatih (?) skorojeviča, j er neisplativom visokogradnjom narušavaju osjetljivu prirodnu sredinu. Vidljiv je bankrot takvog pristupa, a ne služi nam na čast ni kandidatura za dobijanje ZOI 2010?! Ove j ubilame 2014. godine barem j e vrij eme za trezvenu valorizacij u zdravih postolimpij skih temelj a u Sarajevu i BiH kako bi naša mladost, uprkos svemu, ponijela ponovo štafetu u neku bolju budučnosti. VSAKOLETNI SLOVENSKI OBIČAJI, PRAZNIKI in obletnice v SD CANKAR 08.02. PREŠERNOV DAN - slovenski kulturni praznik Slovensko društvo CANKAR Sarajevo vedno proslavi slovenski kulturni praznik «Prešernov dan» z nastopom mešanega pevskega zbora Camerata Slovenica in ob tem pripravi aktualno tematsko rastavo. Uredništvo promovira letošnji Almanah ZORA Cankarjeva. Prvič je izšel 1. aprila 1937 in izhajal do leta 1940 pod imenom ZORA. V obleganem Sarajevu so bili člani njegovega uredništva: akad. prof. dr. Juraj Martinovič predsednik, Stanislav Koblar predsednik Društva, Dževad Hozo, Hanifa Kapidžić-Osmanagić, Josip Osti in Nada Potočnik-Salom kot glavna urednica - pozneje Sanja Bogdanovič in Dina Maksumič. Nadaljevali so z delom in prva številka je izšla okt/dec leta 1993. 14.02. VALENTINOVO, DAN LJUBEZNI - mednarodni običaj 17.02. PUSTOVANJE (KURENT) - star slovenski in mednarodni običaj Vsakega februarja otroci pripravljajo maske in hodijo zamaskirani po mestu od hiše do hiše. V našem Društvu se v popoldanskem času odvija tekmovanje za zanimive in raznovrstne otroške maske. Ob glazbeni spremljavi sledi mimohod in predstavitev mask, posameznih in skupinskih. "Strokovna komisija» ima težko delo pri izbiri »najbolj pravljične, najmlajše, najbolj strašne, hipi, gangster, najlepše» maske ampak na koncu vsi dobijo plaketo. Tudi sojenje Pustu naredijo, za vse napake, ki so jih otroci naredili v preteklem letu. Otroci obsodijo reveža, ampak ga ne obesijo, samo naženejo ga skupaj z zimo in snegom, z željo da končno pride pomlad. 08.03. PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA - mednarodni praznik Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, se v Društvu zberejo številne članice. Učenci otroškega dopolnilnega pouka slovenskega jezika izvedejo program z nekaj recitacijami, zapojo pesmice in svojim najdražjim mamicam izroče voščilnice in majhno darilo. Članice se poveselijo s pesmijo in domačo pogostitvijo - posladkajo se z dobrotami, ki jih same pripravljajo. Moški domov prinesejo pomladno cvetje in peljejo svojo najdražjo na večerjo ali kakšen drug vesel dogodek. 03.04. VELIKONOČNA DELAVNICA (pred Veliko nočjo - mednarodnim običajem) Vsako pomlad se v Društvu v popoldanskem času zberejo otroci in odrasli ljubitelji domačih običajev na Velikonočni delavnici. Predvsem otroci in nekaj starejšili članic skupaj barva velikonočna jajca, ker so pisani pirhi znak novega življenja. Udeleženci se preizkušajo z različnih tehnikah barvanja: največ jajc skuhajo v čebulnih olupkih ali pa jih barvajo z vodenimi barvicami in se ob tem trudijo za umetniški pridih. Radi dodajo tudi različne pisane nalepke. Vsi so dobre volje, vmes kakšno tudi zapojejo, povedo še kakšno šalo, vse ob osvežitvi s sokom. Potem se poišče zmagovalca z najlepše obarvanim pirhom. Otroci pa tudi tekmujejo, kateri pirh je dovolj trd, da lahko razbije vse druge. Na koncu si marljivi udeleženci med seboj razdelijo vse pirhe. 23.04. JURJEVANJE (sv. JURIJ) - star slovenski in mednarodni običaj Ko pride pomlad, je na vasi veliko dela. Za počitek in zabavo zakurijo fantje kres in potem skačejo čez nevarne plamene. Fantje se preizkušajo tudi v plezanju na navoščeno visoko drevo, da bi z vrha lahko vzeli kakšno darilo: šunko, pijačo ali brisačo. 10.05. ROJSTNI DAN Ivana CANKARJA - Dan Slovenskega društva CANKAR Društvo vsako leto organizira, na začetku meseca maja, "Cankarjeve dneve": različne kulturne in športne dogodke, razstave, nastope mešanega pevskega zbora Camerata Slovenica, teniški Memorial Jana Doršnerja (1969-1992), ki se je začel leta 1993, šahovski turnir in na koncu zanimive dialoge: "Cankarjevo tribuno" o aktualnih dogodkih v Sloveniji, BiH in svetu. 16.06. OBELEŽITEV smrti novinarja IVE ŠTANDEKERJA - obletnica Ob obletnici smrti mladega novinarja časopisa «Mladina» Iva Štandekerja, Društvo poskrbi, da je urejen spominski prostor v naselju Dobrinja, kjer je Ivo bil le-ta v prvem letu obleganja Sarajeva 1992 tako poškodovan, daje umrl. Na kamniti plošči so njegove besede: «Rad imam mesta in sovražim, če jih kdo napade». Cvetje položijo predstavniki Veleposlaništva R. Slovenije, Slovenske vojske, mesta Sarajeva in člani SD Cankar. Zmeraj so prisotni tudi občani mestne četrti Dobrinje. 23.06. DAN DRŽAVNOSTI R. SLOVENIJE ob dnevu samostojnosti - slovenski praznik Ob Dnevu državnosti in samostojnosti in Dnevu slovenske vojske običajno veleposlanik Republike Slovenije v BiH v svoji rezidenci priredi sprejem. Zbor Camerata Slovenica zapoje himno. Pogosto pridejo na drugi večer kot gostje pevski zbori iz Slovenije in zbor Camerata Slovenica priredi celovečerni koncert v dvorani Frančiškanskega mednarodnega študentskega centra. 10. KOSTANJEV PIKNIK v naravi meseca oktobra - star slovenski običaj V nekdanjem vrtu Društva in večkrat v čudovitom vrtu gospe Ane Mrdović ali pa nekje v naravi vsi skupaj, še posebej člani zbora, radi zapojemo nekaj priložnostnih pesmi in poskusimo jedi iz kostanja. Nekaj kostanjev se skuha, nekaj pa speče. Vreme mora biti seveda naklonjeno. Članice nas vedno znova presenetijo s svojimi dobrotami. Društvo zbrane pogosti s sokom ter navadnim in kuhanim vinom. Obvezno se tega piknika udeležijo tudi člani slovenskih skupnosti Kaknja, Zenice, Tuzle in Slovenije. 31.10. DAN REFORMACIJE (v spomin na Primoža TRUBARJA) - slovenski praznik Reformacija je leta 1550 prinesla Slovencem prvo knjigo v slovenskem jeziku izpod peresa škofa Primoža Trubarja, kije postala hkrati osnova knjižnega jezika in je istočasno prvič omenila Slovence kot narod. Praznuje se od leta 1992. 07. ali 14. MARTINOVANJE (sv. MARTIN) - star slovenski in mednarodni običaj Od četrtega stoletja dalje poteka običaj, da se ob godu sv. Martina »poizkuša» kako se je mošt spremenil v mlado vino. Na začetku razveseli zdravica "škofa". Običajno prinese gospa Branka Bukovec s sodelavci iz Društva za prostovoljno delo Novo Mesto pravi dolenjski cviček in potico. Iz Slovenije pride tudi zabavni ansambel. Skupaj plešemo in pojemo stare pesmi. Ob dobri jedači, pijači, petju, plesu, posebej polki in na koncu mineralni vodi, ure hitro minevajo in naši gostje iz Veleposlaništva Slovenije in iz BiH se zabavajo skupaj z našimi člani do poznih nočnih ur. 20.11. DAN otrok oziroma Svetovni dan otrokovih pravic OZN - mednarodni dan V društvu se strinjamo: otroci so naše največje bogastvo! Zato poskrbimo, da se naši otroci pridno uče in zdravo odraščajo. 03.12. ROJSTNI DAN Franceta PREŠERNA, Dan odprtih vrat - slovenski praznik Društvo vsako leto z Dnevom odprtih vrat zaznamuje rojstni dan največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, avtorja Zdravljice, Sonetnega venca in Krsta pri Savici. Po obeh himnah običajno veleposlanik Republike Slovenije v BiH nagovori zbrano občinstvo. Po tem voditeljica prireditve predstavi Prešernovo življenje in delo ter osvetli pomen praznika kulture in nasploh umetnosti za Slovence in Slovenijo. Včasih v nadaljevanju sledi zanimivo predavanje, solistični koncert klasične glasbe na klavirju, ali pihalnem inštrumentu. Zatem si obiskovalci pogledajo pripravljeno razstavo, mogoče še zbirko slik naših članov, zbirko ročnih izdelkov kulturne dediščine in podobno. Obiskovalci si privoščijo tudi klepet ob prigrizku in kozarčku. Na ta dan je v Sloveniji prost vstop na številne kulturne prireditve in v kulturne ustanove. 05.12. MIKLAVŽEVANJE (sv. MIKLAVŽ) - star slovenski in mednarodni običaj Na Miklavževanje pridejo radi predvsem otroci, še posebej učenci, ki se predstavijo z recitacijami, prepevanjem in kakšno kratko igrico. Maskirani sv. Miklavž sprašuje otroke po preteklem letu in zakaj niso ubogali staršev. Ponavadi pove učiteljica, da so se vsi otroci pridno učili in da so bili tudi doma pridni. Sv. Miklavž, ki v to ne dvomi, obdari vse otroke z lepimi darili, z njimi se tudi fotografira in se potem poslovi, ker ima na ta dan še veliko dela v vsem mestu. Prireditve se udeležijo tudi starši, babice, dedki in člani, ki želijo spoznati ta običaj. Opomnik: spremljenivi datumi ~ upisani so za leto 2015 (vsako leto so spremembe). - Pepelnica je konc pusto vanj a, do kdaj se mora končati pustovanje. - Velika noč je 5.4. kaj pomeni da bi delavnica morala biti prej. Veliki četrtek je 2.4.2015. - Sveti Jurij je 23.4.2015. Pripravili: prof. Ana Pulko, arh. Zoran Doršner, prof. Melita Cimerman, ing. Tomislav Krzyk PUSTNI OBIČAJI - KURENT Praznovanje pusta je ljudski običaj, ki se je ohranil iz tistih časov, ko so stari Slovenci še malikovali. Praznuje se navadno eden ali dva dni, preden se začne velikonočni post. Improvizirana igra poteka na področju cele vasi oziroma kraja, v njej pa sodelujejo skoraj vsi krajani. Predstavlja nezadržno prebujanje narave po dolgem zimskem spanju, ko je treba zimo pregnati. Udeleženci igre so maskirani. Demone zime pa predstavljajo: Rabelj, zimski mož ves ovit v slamo, ki jo na koncu zažgejo, kar naj bi pomenilo konec zime. Medved, oblečen v ovčji kožuh, ima na glavi kapo iz kože, ki je obenem maska in mu zakriva ves obraz. Pustna kobila ima namesto glave »pisker» (lonec) na palici, namesto repa pa brezovo metlo. Spremljajo gonjač z bičem s katerim stalno poka. Pustna kobila dela različne norčije, ko pride v kakšno dvorišče ali v hišo. Njen odhod iz dvorišča pa se mora odkupiti, če ni v bližini kurentov, ali če ti ne pridejo pravočasno, dajo preženejo. Demone življenja in pomladi, ki naj bi pregnali zimo, pa predstavljajo: Kurent, demon veselja in vina. Nekateri menijo daje bil v predkrščanskih časih bog vinske trte. Kurent je najbolj živobarvna maska. Nosi ovčji kožuh, pisane rokavice, rogove okrašene s perjem in pisanimi trakovi. Na licu ima masko iz kože z dolgim zakrivljenim nosom, z brki iz mete, z zobmi od fižola in z dolgim izvezenim jezikom. Opasan je z verigo, na kateri je pripetih več zvoncev - kragulj cev. V rokah ima bat, ki je obit z ježevi bodicami - ježevko. Kurenti hodijo v večjih skupinah, s poskočnimi koraki, ne govorijo, temveč «vulijo», kar pomeni, da tulijo na poseben način. Rokujejo se s vsakim, ki ga srečajo, istočasno pa ves čas preganjajo zimske demone. Kurent je osrednja figura pustne igre. Picek, kokotič, je simbol pomlajene rodovitnosti. Oblačenje v dvoje spodnjih ženskih kril, na glavi ima koničasto papirno čako z rdečimi trakovi. Jaha na palici, ki ima spredaj upodobljeno peteljino glavo, zadaj pa rep. Hodi s plesnim korakom in čivka. Njegov gonjač pa nenehno igra na orglice. Poleg tega še sodelujejo maske oračev in kožuharjev, ki so simbol pomladanskih poljskih del. Čeprav se Zeleni Jurij praznuje pozneje, je kljub temu tudi on navzoč v pustnih igrah. Predstavlja pa rodovitnost pomladi. Oblečen je od glave do pet v zeleni bršljan, z visoko koničasto kapo na glavi in z palico, ki ima «zlato» jabolko na vrhu, v roki. Pusto vanje je čas poln veselja, smeha, norčevanja, zvonjenja kurentovih kragulj čkov in «vuljenja», ter kupčij med vaščani in demoni. Ta prelep običaj je še posebno dobro ohranjen na Štajerskem in v Prekmurju, a v nekoliko drugačni obliki ga najdemo tudi v Beneški Sloveniji. Pripravila: prof. Ana Božanovič, aprila 1995 (po vojnem času v Sarajevuj Tiskano v glasilu Zveze Slovencev v BinH, NOVICE štev. 16, maja 1995 SPISEK ČLANOV SD CANKAR, 30.12.2014 Alimanović Tarik, Andrejević Sandra, Andrić (Kapeleti) Daniel, Andrić Ljiljana, Anđelić Dejan, Arnautović Sefik, Babić Ljubica, Babić Sead, Bagarić Karlo, Bagarić-Hatvani Ljiljana, Baralić Enes, Baralić Jozica, Barbić Mirjana, Bašić Ramiza, Batinić-Jojić Sanja, Bazjak Mia, Bečirević Jan, Bekto Alma, BelenjiNevenka, Berberović Damir, Berberović Kemal, Berisalić Aida, Berisalić Samir, Berisalić Fahida, Bezjak Dubravka, Bišćo Irnes, Bjeljac Marta, Bogdanović Sanja, Bonar Milica, Bošnjak Mira, Božanović Ana, Božanović Andrej, Božanović Olja, Brajnović Bariša, Brezigar Andrej, Bučar Matija, Bukvić Dino, Bukvić Saša, Bundić Vladimir, Cipot Stojanović Jadranka, Cuznar Milena, Cvijetić Jasmina, Cvitanović Nada, Catović Inka, Cejvan Majda, Cenanović Dino, Cenanović Laura, Cenanović Tarik, Cengić Jasmina, Cengić Majda, Cmančanin Fuad, Cmančanin Romana, Cmančanin Til, Colak Samo, Corić Sabina, Culina Sanja, Cupić Ivo, Custović Hedvika, Daj čman Anton, Dannanović Milijana, Dedović Branka, Dedović Inna, Dedović Muliidin, Dervišefendić Silvija, Divčić Marija, Dizdarević Vladimira, Doršner Dragica, Doršner Ilja, Doršner Yasmin Anika, Doršner Zoran, Držak Branko, Dursun Krunoslava, Džindo Ajša, Džindo Verica, Fabijanć Svjetlana, Fazlić Naza, Filipović Paničić Marija, Finci Adriana, Gačnik Marko, Gačnik Spomenka, Garić Dejan, Garić Jelena, Garić Maša, Glilia Goran, Globočnik Marija, Glumac Violeta, Grbić Dejana, Grbić-Hasibović Dragana, Grbo Mensud, Hadžimešić Amila, Hadžimešić Jasmina, Hadžimešić Milica, Hadžimešić Senad, Haračić Mirza (Mutapčić), Hasagić Fehina, Hasanbegović Abdulah, Hasanbegović Nennira, Hasibović Zlatan, Haznadarević Zlatko, Hodžić Goran, Hrelja Jožica, Hrustanović Cirila, Hrustanović Jasmina, Ibrahimagić Vasilka, Ivković-Jurić Zulejha, Jahić Emina, Jama Irena, Jamaković Said, Jamaković Sefika, Jelić Dragan, Jelić Ljudmila, Jerman Herman, Jojić Miljan, Jovanović Branka, Jovanović Zelimir, Jovetić Elizabeta, Jovnović Mirjana, Jožanc Vera, Jurić Benjamin, Kadribašić Ribana, Kastelic Franjo, Keršnik Zdenka, Kešmer Džan, Kladnik-Nijemčević Sonja, Knežević Antonija, Knežević Belma, Knežević Benjamin, Knežević Neven, Koblar Stanislav, Konaj Antonija, Konjicija Anita, Korošec Emina, Kosmajenko Aleksandra, Koso Ennin, Kranjčič Danica, Kranjčič Gordan, Kranjčič Robert, Kreso-Knežević Deniza, Krkič Marija, Krzyk Tomislav, Kujundžić Silva, Kulenović Asim, Kulenović Borjana, Kulenović Mak, Kulenović Metka, Kulenović Slaven, Lalović Minja, Lanna Anton, Lanna Martina, Latal Zdravko, Lazović Azra, Lazzari Gordana, Leka Lan, Leka Nedžad, Lešnik Zaklina, Liješnić Olga, Liješnić Vinko, Lizdek Stanislava, Lončarević Marko, Lončarević Milica, Lovrić Sebastijan, Lozančič Edoard, Luzar Snežana, Maglajlija Ejub, Malmič Sonja, Majstorović Davor, Majstorović Slavica, Maksumić Alma, Maksumić Dina, Maksumić Saban, Martinović Juraj, Mašović Darinka, Mašović Zlatko, Matić Gospava, Maunagić Jelena, Mejremić Emir, Memaj Adrijan, Mijanović Boris, Mijanović Mirjana, Milanović Nevenka, Milošević Davor, Milošević Ivan, Milošević Martina, Milošević Matej, Milošević Sonja, Mimica Andrea, Močić Dula, Modic Neven, Modic Tim, Mrdović Ana, Mrkulić Ena, Mrkulić Gordana, Mujković Nerma, Mutapčić Snježana, Nuhbegović Aliined, Obratil Boženka, Obratil Vesna, Osmanagić Daniel, Osmanagić Ferid, Osmanagić Melita, Pavičić Vera, Pavlič Vera, Pavlovič Irena, Pavlovič Julija, Pejanovič Spomenka, Pejanovič Mirko, Pejič Branko, Petković Gordan, Petrovič Ljubica, Pleho Jasna, Polimar Amra, Pozderac Jasmin, Pribožič Leka Barbara, Prnjavorac Niliada, Radojkovič Marjana, Radojkovič Marko, Radojkovič Tina, Radosavljevič Edita, Radoš Dušanka, Ramič Sokolka, Rehar Davor, Remer Vasva, RemetaNeda, Robovič Belma, Saje Vjekoslav, Saje Irma, Sarić Huso, Savić-Knezović Milka, Selmanović Nedim, Skelo Mateja, Skert Mileva, Skert Petar, Skočir Anton, Skočir Matija, Skočir Sanja, Softič Haris, Solar-Boras Nevenka, Sotošek Mateja, Starčevič Mira, Stare Matic, Stojanovič Ana, Stojanović Anđelka, Stojanovič Aneta, Stojanovič Mateo, Stojanovič Mirjana, Strunjaš Elizabeta, Strunjaš Milan, Sulejmanagič Esma, Sarac Aleksandra, Šef Marjan, Sljivar Branka, Stabek- Glilia Maja Stojs Ismar, Stojs Mario, Stojs Merjem, Stojs Zulira, Stumes Zlata, Subara Majda, Sunje Farah, Sunje Elvisa, Sunjič Marica, Sunjič Gordana, Sunjič Sandra, Sunjič Vedran, Tafro Zlatan, Tedeško Anja, Testen Ljiljana, Todorovič Jovan, Todorovič Milan, Toukalek Milka, Trako Bakir, Trebič Ana, Trebič Jelena, Trebič Maja, Trninič Desanka, Tvrtkovič Antun, Udovičič Mirjana, Udovičič Zoran, Ungar Zoran, Vignjevič Tijana, Višnjevac Milan, Vobornik Gordana, Volarevič Ivo, Vrhunc Goran, Vrhunc Snježana, Vujičič Mirjana, Začina Elzijada, Zahirovič Abida, Zaimovič Andree Vesna, Zidanšek Bojan, Zubac Doris, Zupane Dražen, Žigič Adil, Živkovič Branka. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Ministrstvo Republike Slovenije za izobraževanje, znanost in šport Zavod Republike Slovenije za šolstvo ГГГ1 DRPDNM Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto Ministarstvo kulture i športa Kantona Sarajevo i^H Općina Centar Sarajevo