GLASILO SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE • GLIN NAZARJE IN ZKZ MOZIRJE
NOVEMBER 1970	št. 10
OCENA GOSPODARSKIH GIBANJ
Občinska skupščina je na oktobrski seji ocenila polletna gospodarska gibanja. Letošnji polletni gospodarski rezultati kažejo, da je v polletju naše gospodarstvo v primerjavi z lanskim prvim polletjem napredovalo. Vzpon gospodarstva je opazen že vse od 1968. leta dalje. Povečana prodaja in čedalje boljše prilagajanje proizvodnje potrebam tržišča nedvomno kažeta na uspešno poslovanje gospodarstva.
Kljub temu, da se je povečal obseg poslovanja, je gospodarstvo občine ustvarilo za 4 % nižji dohodek kot lansko leto v prvem polletju. Da je bil dosežen nekoliko nižji dohodek, obstaja več vzrokov. Dolga zima in pomanjkanje delavcev v gozdarstvu, povečanje cen surovin in seveda tudi zelo dobra usmeritev, ko gospodarske organizacije pospešeno odpisujejo svoja osnovna sredstva — delovne stroje in priprave, visoka stopnja amortizacije, da bi lahko čimprej in čimbolj sodobno organizirala svoj tehnološki proces, kar bo seveda ustvarilo dobro osnovo za izboljšanje in povečanje proizvodnih zmogljivosti.
Celotni dohodek se je povišal za 38 %. Industrijska proizvodnja je ostala na istem nivoju kot lani. Izvoz industrije se je povečal za dva odstotka. Ekonomičnost je nekoliko padla. Rentabilnost se je zelo povečala, saj je porastla za 57 %. Produktivnost dela je porastla za 11%. Število zaposlenih se ni povečalo, dejstvo pa je, da se tudi ni znižalo, kar je bil v zadnjih letih ob podobnih ocenjevanjih stalen pojav. Osebni dohodki so se v poprečju povečali za 18 %,.
Podjetja nimajo problemov s prodajo svojih proizvodov, zato so se zaloge gotovih proizvodov precej zmanjšale. Opazno pa je tudi dejstvo, da naraščajo lastna obratna sredstva gospodarskih organizacij, to so sredstva, s katerimi se ustvarja proizvodnja, zmanjšuje pa se delež drugih udeležencev pri teh sredstvih. To je vsekakor zelo pozitiven premik.
Preden je občinska skupščina razpravljala o teh pokazateljih, je podobno razpravo imel tudi svet za gospodarstvo pri občinski skupščini. Člani sveta so podrobno analizirali posamezne pojave, do katerih v našem gospodarstvu prihaja. Na koncu razprave so sprejeli nekaj sklepov, ki so bili posredovani na zasedanju občinske skupščine v razpravo in v sprejem. Stališča sveta za gospodarstvo se nanašajo na to, da morajo imeti občinska skupščina in njeni
organi v prihodnje več pravic pri sprejemanju in izvajanju gozdno-go-spodarskih načrtov. Med podjetji
mora biti enakopravno sodelovanje in je nujno potrebno težiti k temu, da si bodo med seboj delila delo, ter uspešno proizvodno in tehnično sodelovala. Kot nujnost se v prihodnje kaže skupen nastop vseh podjetij zaradi nakupa reprodukcijskega blaga in prodaje pri nas proizvedenih dobrin.
Podoba Ljubnega ob Savinji se je v teh dneh močno spremenila. Večino krajevnih cest so modernizirali, nanje so položili asfaltni trak v vrednosti preko dvajset milijonov starih dinarjev
KARAVANA BRATSTVA IN ENOTNOST11970
izpričevali tudi tisti naši izseljenci, ki so bili v ostalih občinah, to je čačku, Vrnjački Banji itd.
Program, ki so nam ga za naš obisk pripravili in, ki so ga v celoti izvedli, je bil izredno bogat in pester. V nekaj dneh, ki smo jih preživeli pri njih smo lahko spoznali delček njihovega kulturnega, gospodarskega in družbeno političnega življenja. Bili smo gostje v nekaterih njihovih tovarnah: »14 oktobru«, »Merimi« in »Rubinu«. Ogledali smo si nekaj kulturno zgodovinskih znamenitosti, med njimi sta zlasti izstopala SLOBODIŠTE, naraven spomenik udeležencem narodnoosvobodilnega boja in mestni muzej. Bili smo na svečani seji občinske skupščine, s tovariši iz Kraševca smo. vodili tudi razgovore in izmenjavali stališča o problemih, ki se pojavljajo v delu in življenju občin. Skratka dnevi, ki smo jih preživeli v njihovi sredini so nam zelo hitro minili. Ob slovesu, ko smo odhajali, smo si stisnili roke v iskreni želji, da se ponovno srečamo pri nas v naši občini.
Ob prihodu »Karavane bratstva in enotnosti« v Kruševae nas je že na postaji sprejela velika množica domačinov
Naša občinska delegacija, ki so jo poleg izseljencev sestavljali predstavniki občinske skupščine in družbeno političnih organizacij je bila, skupno z enako sestavljeno delegacijo iz občine Žalec, gost občine Kru-ševac. V tem mestu so ostali samo
vedeti, da prihajamo med ljudi, tovariše, brate in sestre, ki nas želijo sprejeti tako kot so sprejeli naše izseljence med vojno, ko jih je okupator pregnal iz svojih domov.
Sprejem v Kraševcu je presegel vsa pričakovanja. Enake občutke so
V preteklem mesecu je odšla na pot »Karavana bratstva in enotnosti 1970«. Popeljala je preko 700 Slovencev na obisk k prebivalcem vzhodne Srbije. Delegacije občin, v katerih so bili izseljenci, ki so bili med vojno izseljeni in predstavniki občinskih skupščin ter družbeno političnih organizacij so odpotovale iz skoraj vseh štajerskih občin.
NAJLEPŠE SE JIM ZAHVALJUJEM
V našem uredništvu se je kmalu po vrnitvi iz obiska v Srbiji, odlasil KLEMENAK Ivan iz Mozirja, ki je bil med vojno izseljen v okolico čačka.
Izseljen je bil leta 1941. V Srbiji je preživel štiri leta in štiri mesece. Pri njih je bil zelo lepo sprejet. Tudi sedaj, ko se je ponovno srečal z njimi so mu priredili izredno iskren sprejem. Za ta sprejem se jim najlepše zahvaljuje. Še posebej pa mu je ostal v spominu sprejem, ki so mu ga priredili otroci in kolektiv šole v PALMENACU.
Svoje gostitelje vabi, da ga čim-prej obiščejo v Mozirju.
PAVLIN Ivana, ki je bil med vojno izseljen v Vrnjačko Banjo, so njegovi znanci izredno prisrčno sprejemali. Stiskanja rok in objemov ni bilo ne konca ne kraja
Med ostalim smo obiskali tudi obrate tovarne kozmetike MERIMA iz
Kraševca
Udeleženci karavane so bili v Srbiji gostje občin: Arilje, Bras, Ćuprija, Gornji Milanovac, Kasjeviči, Kraljevo, Kruševae, Titovo Užice, Trste-nik, Užička Požega, Vrnjačka Banja, Arandjelovac in Svetozarevo.
nekateri izseljenci iz naše občine, drugi pa so odšli naprej v nekatere druge občine.
Sprejem, ki so nam ga pripravili domačini na železniški postaji na Topčideru v Beogradu, nam je dal
O možnostih sodelovanja Glin
V mesecu oktobru je obiskal GLIN generalni direktor SLOVENIJALES tovariš Petkovšek s svojimi najbližjimi sodelavci. Organiziran je bil razgovor o oblikah sodelovanja GLIN — SLOVENIJALES. S strani občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij so pri razgovoru sodelovali tovariš Deberšek Jože s svojimi sodelavci, s strani GLINA pa vodilni delavci in predstavniki centralnih samoupravnih organov delavcev ter kmetov.
To ni bil prvi sestanek, kjer smo se pogovarjali o tej zanimivi temi. To sodelovanje bo vsekakor odločilnega pomena za razvoj GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE NAZARJE s tem pa posredno tudi za razvoj celotnega področja.
Ob obravnavanju tako pomembnega vprašanja je gotovo upravičeno veliko zanimanje in pa postavljanje veliko vprašanj, kakšne oblike bo bodoče sodelovanje in razvoj. Če povezujemo sodelovanje in razvoj na srednje dolgo razdobje prav gotovo ne delamo napake ...
—	Direktor podjetja tov. Kozič Peter je razložil najbistvenejše podatke o našem podjetju in med drugim povedal, da ustvari naše podjetje 2 milijardi S-din podjetniške akumulacije in 117.000 S-din poprečnega mesečnega osebnega dohodka.
—	Generalni direktor SLOVENIJALES tovariš Petkovšek pa je podal poleg podatkov o svojem podjetju tudi poglede na razvoj lesne industrije Slovenije s posebnim poudarkom na »GLIN« Nazarje, »LESNA« Šoštanj in »SMREKA« Gornji grad.
V tem razgovoru se je ponovno pokazalo, kateri so glavni razvojni problemi tega področja. Ponovno smo ugotovili, da so problemi našega področja v prodaji naših finalnih izdelkov, ki jih imamo namen proizvajati. Problem našega podjetja torej ni finančnega, niti proizvodnega značaja. Naše programe, ki jih imamo, lahko z lastnimi sredstvi in
z določeno podporo bank sfinanci-ramo. Naše surovinske in proizvodne zmogljivosti pa so večje kot so naše možnosti prodaje.
V razgovoru je bilo poudarjeno, da je sedanje sodelovanje s SLOVENIJALESOM zelo dobro, vendar si SLOVENIJALES želi tesnejše sodelovanje. V tem primeru daje na razpolago svoje prodajne površine in zagotavlja hitrejši razvoj celotnega področja. To'pomeni, povedano z drugimi besedami, da nam SLOVENIJALES zagotavlja:
Pod gornjim naslovom je bil dne
28.	oktobra t. L objavljen v dnevniku Delo članek, ki obvešča javnost o zasedanju občinske skupščine Mozirje, o njenem delu in o nekaterih sklepih, sprejetih na tem zasedanju. V članku je med drugim govora tudi o gibanju osebnih dohodkov v občini. Navedeno je, da so osebni dohodki v občini porasli za 7,1 odstotka in to, da je občinska skupščina sprejela sklep o 10-odstotnem povišanju osebnih dohodkov delavcem občinske uprave. Podatek o 7,1-odstotnem povišanju osebnih dohod-
-Slovenijales
—	prodajo povečane proizvodnje oken, vezanih oken in vrat;
—	prodajo izdelkov iz tovarn, ki jih gradimo ali pa jih bomo gradili v bližnji prihodnosti. To so iverne plošče ca. 50.000 m3, oplemenitene iverne plošče ca. 25.000 m3 in pohištvo.
Na teh razgovorih nismo sprejeli nobenih obvez, vendar je sedaj, ko smo razjasnili nekaj vprašanj, naša naloga, da vse posledice, ki izhajajo iz take ali drugačne odločitve, temeljito proučimo.
Pomembno je, da smo bili enotni, da je v interesu kmetov in delavcev, da programe, ki jih imamo, čim prej realiziramo. Poiskati moramo torej take organizacijske oblike, ki bodo omogočale čim prejšnjo izvedbo zastavljenih okvirnih programov.
Kramer Ivan, dipl. ek.
kov v občini se nanaša na prvo polletje tega leta. Podatek je iz analize o gibanju gospodarstva v tem obdobju, o katerem je razpravljala občinska skupščina. Sklep o povišanju osebnih dohodkov upravnim delavcem za 10 odstotkov se pa nanaša na zadnje štiri mesece tega leta. To torej pomeni, da je splošni porast osebnih dohodkov v občini hitrejši kot porast osebnih dohodkov upravnih delavcev glede na to, da delovne organizacije skladno s svojimi možnostmi prosto oblikujejo osebne dohodke in da so le-ti v stalnem porastu, saj so že v prvem polletju narasli za 7,1 odstotka, medtem ko občinska uprava dobi sredstva za svoje delo od občinske skupščine in da med letom osebnih dohodkov ni zviševala. Če torej sedanje 10 odstotno povišanje za zadnje štiri mesece porazdelimo na vse leto, ugotovimo, da je porast osebnih dohodkov upravnih delavcev znatno počasnejši od porasta osebnih dohodkov v občini kot celoti, nikakor pa ne višji od splošnega porasta. V ilustracijo naj bo navedeno, da je v letu 1969 po podatkih republiškega sindikata upravnih delavcev izmed 60 občinskih uprav v SR Sloveniji občinska uprava Mozirje po višini osebnega dohodka na 57. "mestu. Zaradi takega materialnega položaja naših delavcev ne moremo biti ravnodušni do površnega in neobjektivnega obveščanja javnosti in zato tudi priobčujemo to dopolnitev k članku, objavljenem v dnevniku De-
lo.
Bastl Alojz
predsednik sveta DS
Po končanih pogovorih v Nazarjah so si udeleženci razgovora ogledali gozdarsko kočo na Dobrovljah, kjer so jim gostitelji pripravili malico
VIŠJI OSEBNI DOHODKI
Delavcem v občinski upravi v občini Mozirje jih bodo povišali za 10
odstotkov
ASFALTNI TRAK TUDI NA CESTAH LJUBNEGA OB SAVINJI
BRUNET Jože nam je poleg ostalega rekel
ŽELIM SI,
da bi prebivalci Ljubnega izkazali v bodoče izvajalcem podobnih akcij, kot jo sedaj mi izvajamo, več zaupanja in razumevanja za njihovo delo. V sedanji akciji lahko rečem, da smo pri nekaterih naleteli na izredno razumevanje — nekateri pa takšnega razumevanja žal niso izkazali. Želim si, da se naši ljudje ne bi zadovoljili samo s tem, da je sedaj na cestah položen asfalt, ampak moramo vsi skupaj hitro poprijeti ob urejevanju bankin ob cestah in seveda izgleda celotnega kraja.
Delo odbora, ki je vodil akcijo modernizacije in asfaltiranja krajevnih cest je vredno vse pohvale, saj je bilo za uspeh akcije potrebno veliko
truda in prizadevanj
Pred letošnjim občinskim praznikom smo precej na široko pisali o prizadevanjih prebivalcev Mozirja, da bi posamezne krajevne ceste v Mozirju modernizirali in nanje položili asfaltni trak. Že takrat se je omenjalo, da imajo enake želje in načrte tudi prebivalci iz Ljubnega ob Savinji. Pred nekaj dnevi pa nas je prijetno presenetila vest, da bo asfaltiranje krajevnih cest v Ljubnem že skoraj končano. Kako so izpeljali to akcijo, kako jo bodo financirali, kdo so nosilci del, in še marsikaj drugega, je bila tema razgovora, na katerega so me kot urednika Savinjskih novic poklicali.
»Imaš pa še kar srečo, niso še odpeljali vseh strojev, tudi vsa dela še niso končana, ker se jim je danes v Pirešici, kjer ima celjsko cestno podjetje asfaltno bazo, pokvarila neka stvar in ne morejo pripravljati asfalta!« mi je dejal eden izmed Ljubincev. Prišel sem torej pravočasno, da vidim in čujem, s kakšnim zanosom prebivalci Ljubnega sodelujejo pri polaganju asfalta na njihovih cestah. Ko smo torej tako pričeli pogovor, mi je bilo takoj jasno, da bo potrebno o delu nekaterih posameznikov in krajevne skupnosti, ki so za to, da se danes po cestah Ljubnega sveti asfalt, naredili izredno veliko, napisati nekaj več, ne samo zgolj dejstva, da je na novo položenega toliko in toliko metrov in kvadratnih metrov asfalta. Ko sem spraševal, kdo je oseba, ki vodi vsa ta prizadevanja Ljubencev, so mi vsi brez omahovanja povedali, da je to BRUNET Jože, vsem Ljubencem dobro poznani kovač, ki je v teh dneh ves svoj čas posvečal ureditvi Ljubnega in osfaltira-nju cest. Njemu sem zastavil v imenu našega glasila nekaj vprašanj, na katera mi je dal izčrpne odgovore, ki jih posredujem našim bralcem.
Kakšne so ceste
O tem, kako so modernizirane krajevne ceste Ljubnega, je v kratkih besedah razložil RUTAR Janez, gradbeni tehnik pri celjskem cestnem podjetju, trenutno vodja gradbišča v Ljubnem.
Ker je bila osnova starih cest zelo dobra, ni bilo potrebno polagati zelo debelega tampanskega sloja. Ta sloj je položen v debelini 20 cm. Nosilni sloj asfalta je debel 5 cm, obrabni sloj pa je debel 2 cm.
Za cesto, modernizirano po teh normativih, daje Cestno podjetje Celje dveletno garancijo, sigurno pa mora vzdržati najmanj deset let. Širina cestišča je v glavnem štiri metre.
BRUNET Jože:
Z akcijo smo pričeli lansko leto, ko smo posekali na bivšem trškem prostoru nekaj orehov, katerih izkupiček je bil prvi prispevek k asfaltu. Tudi občinska skupščina se je že lansko leto vključila k našim prizadevanjem. Naši krajevni skupnosti je nakazala en milijon starih dinarjev. Takrat še niti nismo imeli odbora, ki bi akcijo pričel izvajati. Ustanovili smo ga februarja letos. Iniciator za to, da se je postavil za asfaltiranje cest posebni odbor, je bila krajevna skupnost, žal se odbor, ki smo ga takrat ustanovili ni uspel niti konstituirati in tako je celotna zadeva nekoliko zaostala. V juniju smo imeli sejo krajevne skupnosti. Na tej seji se je zopet pričela razprava o asfaltiranju krajevnih cest. Že obstoječi odbor smo ojačali še z nekaterimi delavoljnimi ljudmi. Mene so izbrali za predsednika tega odbora.
UREDNIŠTVO:
Tov. Jože, kaj nam kot podpredsednik krajevne skupnosti in predsednik odbora za asfaltiranje lahko poveste o pričetku te akcije?
ŠKERJANC Stane nam je povedal, ko smo šli mimo njegove hiše, da še nikoli v življenju ni bil tako srečen kot je sedaj, ko je tudi do njegove hiše položen asfaltni trak
(Nadaljevanje na 5. strani)
ASFALTNI TRAK TUDI NA CESTAH LJUBNEGA OB SAVINJI
(Nadaljevanje s 4. strani)
Turistični delavci našega kraja so dali idejo, da naj bi se izkupiček trdicionalnega flosarskega bala namenil za asfaltiranje cest. Ker smo to idejo sprejeli, smo seveda morali izpeljati celotno pripravo in izvedbo 10. tradicionalnega flosarskega bala. Finančni uspeh tega bala je bil res dober. Zaslugo za to moramo iskati v tem, da so pri organizaciji bala sodelovale vse organizacije. Pri tem imam v mislih: ribiče, lovce, turistično društvo itd. K sodelovanju smo povabili tudi vse zasebne gostilničarje. Ker sami na prireditvenem prostoru niso mogli sodelovati, smo se z njimi sporazumeli, da bodo k izkupičku flosarskega bala prispevali vsi v enakem gotovinskem znesku. Na to so vsi, razen enega, zelo uvidevno pristali. Z raznih strani smo kasneje lahko čuli, da je bil letošnji flosarski bal zelo dobro organiziran, čeprav lahko rečem, da je bilo z organizacijo precej problemov.
Ko smo imeli tako že zagotovljena določena sredstva, smo se pričeli pogovarjati z Cestnim podjetjem iz Celja, ki nam je izdelalo vse potrebne predračune.
UREDNIŠTVO:
Kakšna je bila vrednost planiranih del pri modernizaciji in asfaltiranju krajevnih cest?
glavnem razdelim v tri vrste.
Prvo so sredstva, ki so bila dodeljena iz občinske skupščine v letu 1969 in 1970. Tega je dva milijona starih dinarjev. Krajevna skupnost je imela lastnih dohodkov v višini
4,200.000	starih dinarjev. To je dohodek od raznih najemnin in izkupiček za prodane orehe. (Ker so posekali štiri stare orehe, so nasadili 50 novih op. uredništva). En milijon pa smo izkupili za mlaje, ki so bili postavljeni na Ljubnem. Skupno je bilo torej iz SO Mozirje in krajevne skupnosti Ljubno zbrano 6,200.000 starih dinarjev.
Drugi vir je bil 10. tradicionalni flosarski bal in pa prispevki delovnih organizacij. Tega smo zbrali 10 milijonov starih dinarjev.
Tretji m zadnji vir pa so prispevki občanov, ki znašajo 2,700.000 starih dinarjev.
Verjetno je, da bo ostal še kakšen dinar dolga, ki ga bomo pa tudi hitro poravnali.
UREDNIŠTVO:
Kaj pomeni izvedba te akcije za prebivalce vašega kraja?
BRUNET Jože:
To je za vse nas velika pridobitev. To je za nas ravno tolikšen dosežek, kot je bil tisti, ko smo na Ljubnem dobili vodovod in elektriko. Asfalt je bil za nas zelo potreben. Kako se
lahko gremo turizem in na veliko vabimo goste v naš kraj, če kraja nimamo lepo urejenega. Sedaj bomo imeli veliko boljše pogoje, da izgled kraja popravimo, saj ne bo več blata in praha, še zlasti pa bomo videz kraja izboljšali z urejenimi zelenicami in bankinami ob cestah.
UREDNIŠTVO:
Katere naloge še stojijo pred krajevno skupnostjo in kaj krajevna skupnost v zvezi s tem pripravlja?
BRUNET Jože:
V kolikor se bo hotelo Ljubno ob Savinji še vnaprej in še bolj uveljaviti kot turistični kraj, je nujno potrebno, da uredimo javno razsvetljavo, ki sedaj kolikor je sploh je, ne odgovarja sedanjim potrebam. To moramo zelo hitro urediti.
Naslednja pomembna stvar pa je, da do konca uredimo vodovod, ki je že izdelan do našega kraja. Ravno te dni je občinska skupščina dala garancijo za najetje kredita Komunalnemu podjetju v Ljubnem, ki bo tako lahko delo izpeljalo do konca. Za ureditev je preostalo še 620 metrov.
Pred gostiščem »Planinka« je potrebno urediti avtobusno postajo za smer proti Mozirju in seveda še več novih prostorov za parkiranje avtomobilov. Dela nam torej še ne bo kmalu zmanjkalo. HERČEK H.
BRUNET Jože:
Vrednost vseh del, ki smo jih prvotno planirali je znašala, po predračunih celjskega cestnega podjetja, ca. 10 milijonov starih dinarjev. Ta vrednost pa se nam je kasneje, ko smo se dogovorili, da mora cestišče v glavnem biti široko 4 metre in ne samo 3,5 metra in ko smo posamezne odseke močno podaljšali, povečala na preko 18 milijonov starih dinarjev.
UREDNIŠTVO:
Katere so krajevne ceste, ki so modernizirane?
BRUNET Jože:
Prvotno smo predvidevali asfaltiranje na relaciji: gasilski dom— ŠRAML in od gasilskega doma do športnega igrišča. Kasneje smo to razširili še na relacijo zdravstveni dom—zadružni dom, zdravstveni dom—gostilna PODPEČAN, od gostilne PETRIN mimo ROPE JA, podaljšek od športnega igrišča do ŠKERJANCA in prostora pred zadružnim domom.
UREDNIŠTVO:
Kako boste celotno akcijo krajevne skupnosti sfinancirali?
BRUNET Jože:
Kot sem že omenil, je vrednost celotne investicije preko 18 milijonov starih dinarjev. Z novimi priključki k stanovanjskim hišam, ki jih financirajo izključno naročniki sami, pa se je ta vrednost povečala na preko 20 milijonov starih dinarjev. Vire za financiranje lahko v
Statuti delovnih organizacij
Na zadnji seji občinske skupščine je podala oširnejše poročilo o svojem delu komisija za pregled statutov delovnih organizacij. Iz poročila, ki je bilo podano na seji, je razvidno, da je imela obilo dela. Dejstvo je, da so v naši občini vse delovne organizacije v času, ki je bil za to predviden, sprejele nove statute, ki so usklajeni s sprejetim 15. ustavnim amandmajem.
Iz dela komisije in iz pripomb, ki so bile na predložene statute od strani komisije in skupščine podane, je razvidno, da so člani komisije z vso prizadevnostjo razmišljali o kar najboljših rešitvah samoupravne organizacije v posameznih delovnih organizacijah.
Število delovnih organizacij, ki so sprejele pripombe, dane na njihove statute, je v večini. Le manjše število delovnih organizacij se je nekaterim pripombam zoperstavilo s svojimi argumenti. To so v večini primerov pripombe na zadeve, ki jih lahko suvereno oziroma v celoti samostojno urejujejo delovne organizacije same. Nekaj pa je tudi takšnih, kjer so delovne organizacije kršile zakonitost posameznih zakonskih določil in ki jih bodo morale čimprej uskladiti z zakonodajo.
V zvezi z dosedaj sprejetimi statuti delovnih organizacij stoji pred njimi in pred družbeno političnimi organizacijami v delovnih organiza-
cijah in v občini precej pomembnih nalog. Poleg že sprejetih statutov je potrebno izdelati in sprejeti precejšnje število različnih pravilnikov, ki bodo podrobneje dn konkretnejše kot statüti obravnavali in določali posamezne pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz tega, da je nekdo član delovnega kolektiva.
Predavanja a otroku in prometu
Pretekli teden sta komisija za varnost prometa pri občinski skupščini in postaja milice Mozirje v sodelovanju s posameznimi šolami organizirala po vseh šolah predavanje o obnašanju otrok v prometu.
Statistike nesreč, tragičnih dogodkov, do katerih čedalje pogosteje prihaja tudi na naših cestah, kažejo, da so velikokrat med udeleženci v nesrečah otroci, nemalokrat pa so tudi povzročitelji nesreč. Komisija za varnost prometa želi s temi in podobnimi predavanji ter tudi drugimi akcijami, ki jih ima precej v svojem programu, čimbolj usposobiti otroke za varno gibanje v dandanes čedalje bolj gostem prometnem vrvežu, na naših, za gost promet precej neprimernih cestah.
GRADBINCI SO PRAZNOVALI
Delovni kolektiv »Gradbenika« z Ljubnega ob Savinji je prejšnji mesec praznoval svojo dvajsetletnico obstoja in poslovanja. Za člane delovnega kolektiva pomenijo pretekla leta veliko uspehov, ki so jih v izgradnji Gornje Savinjske doline dosegli. Ta leta so značilna po velikih prizadevanjih in vlaganjih ter v nekaterih kritičnih trenutkih tudi boja za obstanek delovne organizacije. V dvajsetih letih je delovni kolektiv prešel vse faze razvoja, od težkega začetka brez potrebnih sredstev, mehanizacije in strokovnih kadrov, do danes, ko že lahko sprejmejo v izvajanja tudi večja gradbena dela.
Praznovanje tega za njih in za našo občino pomembnega jubileja se je udeležilo precejšnje število ljudi. Prisotna je bila večina članov delovnega kolektiva s svojimi ženami oziroma zakonskimi tovariši, nekdanji člani delovnega kolektiva — sedaj upokojenci ali člani drugih delovnih organizacij in povabljeni predstavniki občinske skupščine in družbeno političnih organizacij. O pomenu tega jubileja za delovni kolektiv »Gradbenika« sta govorila predsednik delavskega sveta ATELŠEK Franc in direktor delovne organizacije POLIČNIK Ivan. Opisala sta dosedanjo pot, ki jo je delovna organizacija v dvajsetih letih prehodila in opozorila na naloge, ki pred njo v prihodnje stojijo.
Zaslužnim članom delovnega kolektiva, tistim, ki so v »Gradbeniku« že vrsto let, so za njihov delež k razvoju delovne organizacije izročili priznanja v obliki skromnih daril. Še posebej velja omeniti, da so se s takšnimi priznanji spomnili tudi tistih, ki so veliko prispevali k razvoju, pa jih sedaj ni več v delovni organizaciji, ali so v pokoju ali v drugih delovnih organizacijah, tudi njim so izročili skromna priznanja.
O pomenu nadaljnjega razvoja »Gradbenika« za Gornjo Savinjsko dolino je govoril tudi predsednik SO Mozirje DEBERŠEK Jože. Dal je vse priznanje doseženim uspehom. Poudaril pa je, da stojijo pred vsemi skupaj v prihodnje še najmanj tako pomembne naloge kot so bile te, ki so jih uspešno izvajali že dosedaj.
S prisrčnim kulturnim programom, ki so ga izvajali člani delovnega kolektiva in učenci osnovne šole Ljubno ob Savinji, so dali svojemu prazniku še posebno slavnostno vzdušje.
Če pogledamo nekoliko nazaj, lahko ugotovimo, da začetki današnje delovne organizacije segajo dvajset let nazaj v Gornji grad. Tam je bilo
7.	septembra 1950 ustanovljeno Remontno podjetje Gornji grad. Ustanovitev tega podjetja so narekovale nujne krajevne potrebe. Kazale so se predvsem v nedokončani obnovi stanovanjskih in gospodarskih objektov, ki so bili požgani oziroma porušeni v času narodnoosvobodilnega boja. Po obdobju izvrševanja obnovitvenih del je bila na vrsti gradnja zadružnih domov. Razumljivo je, da so vsa gradbena dela bila izvajana izključno ročno, saj Remontno podjetje ob svoji ustanovitvi ni imelo nobene mehanizacije oziroma gradbenih strojev.
Leta 1951 je bilo 1. maja ustanovljeno tudi na Ljubnem ob Savinji podobno remontno podjetje! Tudi v
tem kraju so bili enaki razlogi za ustanovitev takšnega podjetja kot v Gornjem gradu.
Leta 1961 je prišlo na pobudo občinskega ljudskega odbora Mozirje do združitve obeh remontnih podjetij v eno podjetje. Delovna organizacija je dobila ime »Splošno gradbeno podjetje Savinjgrad« s sedežem v Ljubnem ob Savinji. Podjetje je že razpolagalo z večjim številom zaposlenih delavcev in tudi gradbeno mehanizacijo. Po združitvi je bilo mogoče izvajati zahtevnejša gradbena^ dela ter s tem ustvarjati tudi boljše pogoje za uspešnejše poslovanje. Z ozirom na to, da je novo podjetje zaposlovalo že 120 delavcev in je razpolagalo z delom gradbene mehanizacije, je lahko prevzemalo gradbena dela pri večjih trgovskih lokalih, sušilnicah, še posebej pomembno je, da je podjetje v tem času razpolagalo z boljšim tehničnim kadrom, kot pa sta ga imeli prej obe manjši delovni organizaciji.
V letu 1963 je podjetje zašlo v resnejše finančne težave. Ob iskanju ustrezne rešitve nastalega položaja se je ponujala možnost združitve z SGP »Vegrad« Velenje oziroma reorganizacija podjetja. Izbrana je bila druga možnost. Zmanjšal se je obseg poslovanja, odvišno delovno silo in gradbeno mehanizacijo je prevzel »Vegrad« Velenje. S 1. januarjem 1969 se je podjetje preimenovalo v Remontno podjetje Ljubno, ki je zaposlovalo 60-članski delovni kolektiv. Svoje poslovanje so že v prvem letu zaključili zelo uspešno. Pokrili so izgubo prejšnjega leta in ustvarili tudi lep dobiček.
Poslovanje delovne organizacije od leta 1964 dalje je povezano z zelo lepimi delovnimi uspehi. Delovna organizacija je dobila v izvajanju gradbenih del skoraj vse večje objekte, ki so na področju naše občine od takrat do danes zrasli. Pri
tem imam v mislih: poslovno-stano-vanjski blok v Lučah, trgovino na Ljubnem, dozidavo osnovnih šol v Lučah in Gornjem gradu, adaptacijo trgovine v Gornjem gradu, dozidavo hmeljske sušilnice na Rečici ob Savinji, več novih stanovanjskih objektov, gradnjo nove šole v Mozirju in obrata TGO »Gorenje« Velenje v Nazarjah itd.
Da so zmogli opraviti vsa dela, je bilo potrebno znotraj delovne organizacije ustanoviti nove obrate in povečati število zaposlenih, še zlasti pa se ojačiti z ustrezno strokovno usposobljenimi vodilnimi kadri. V letu 1967 se je podjetje preimenovalo v GP »Gradbenik« Ljubno ob Savinji, ki je obenem s spremembo imena tudi močno razširilo obseg poslovanja, po katerem je sposobno izvajati vsa dela visokih in nizkih
fradenj ter vsa v to spadajoča stro-ovna dela.
Napredek delovne organizacije lahko ugotovimo tudi iz primerjave finančnih rezultatov, ki so bili doseženi v posameznih letih. V letu 1963 so ustvarili nekaj več kot 168 milijonov starih dinarjev prometa, v letu 1969 pa že skoraj 613 milijonov starih dinarjev. Od 60 zaposlenih v letu 1963 se je delovni kolektiv povečal za 75 ljudi, saj jih danes šteje
Kolektiv GP »Gradbenik« Ljubno si je s svojimi uspešno in kvalitetno opravljenimi deli pridobil znotraj naše občine in tudi izven nje sloves zelo kvalitetnega izvajalca gradbenih del, kar sam delovni kolektiv in vse nas ostale navdaja s ponosom ter željo, da se tudi v prihodnjih delih ime »Gradbenik« tako uspešno uveljavlja kot dosedaj.
V okviru te delovne organizacije posluje tudi enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in je v dosedanjem delu dosegla že zelo lepe rezultate. Poleg precejšnjega števila popravil, ki so bila izvedena že na skoraj propadajočih stanovanjskih objektih, je kupila tudi nekaj stanovanj.
Načrti in perspektive, ki o njih v tem podjetju razmišljajo, so vredni vse pozornosti. Še zlasti pa stopa v ospredje ideja o gradnji nove betonarne v Grušovljah, ki bi jo zgradili s sodelovanjem Splošne vodne skupnosti »Savinja« Celje.
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE IN DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE ČESTITAJO K
29. novembru prazniku republike
PRED VRATI - SEZONA GRIPE
Z dežjem, ohladitvijo in prvim snegom, se nam ni približala le sezona zimskih športov, temveč tudi sezona gripe. Pred množičnimi gri-poznimi obolenji smo že dolga leta v strahu vsako jesen, pa se potem izkaže, ali nas je doletela epidemija ali ne.
Ko govorimo o gripi, gre pri tem za povsem določen virus tipa A ali B. Laično pa to diagnozo kar prevečkrat uporabljamo za številna prehladna oboljenja, ki z gripo nimajo nič skupnega.
Kako je trenutno z gripo in kaj se nam letos obeta? Zdaj imajo epidemijo v nekaterih pokrajinah Avstralije in južnega dela Afrike. Kod vse bo povzročitelj potoval, je težko reči. Tisti strokovnjaki, ki v okviru svetovne zdravstvene organizacije zbirajo in analizirajo podatke o gibanju gripe, ugotavljajo, da se že več let pojavlja ista značilnost: epidemija rada zajame deželo dve leti zapovrstjo. Če tudi mi sklepamo po tem, je precej nevarno, da doleti tudi nas, saj smo imeli precej gripe tudi lani. Cepljenje pred gripo je trenutno edini ukrep, s katerim se lahko zoperstavimo množičnemu obolevanju. Danes namreč še nimamo zdravila, ki bi pozdravilo vzrok bolezni, pač pa so sredstva, s katerimi omilimo potek bolezni — glavobol, temperaturo ipd. Zatorej je preventivno cepljenje še vedno edini ukrep, ki ga v vseh državah na široko uporabljajo, da bi zaščitili prebivalstvo in preprečili veliko gospodarsko škodo, ki nastane ob epidemiji.
Za zaščitno cepljenje proti gripi uporabljamo danes dve vrsti cepiva. Eno vsebuje mrtve viruse influence in ga imenujemo kar mrtva vakcina in ga je potrebno vbrizgati z injekcijsko iglo vsaj dvakrat v presledku enega meseca. Druga pa je tako imenovana živa vakcina, ki vsebuje sicer žive, a oslabljene viruse, ki ne morejo povzročiti bolezni; s tvorbo protiteles v dihalih pa človeka zaščitijo. Ta vakcina se trikrat razprši v nosno sluznico. Bistvenih razlik med učinkom obeh vakcin ni. Je pa pri mrtvi vakcini manj sopojavov ob cepljenju, kot je glavobol ali rahla kratkotrajna temperatura. Zato uporabljamo mrtvo vakcino predvsem za ljudi, stare nad 60 let, kronične srčne in pljučne bolnike, diabetike ipd. Ker pa je treba ob nastopu zimske sezone na hitro precepiti na tisoče ljudi, je uporaba žive vakcine, ki se razprši v nos, neprimerno preprostejša in sprejemljivejša. Potek cepljenja je dosti hitrejši in ni nevarnosti dodatne infekcije, kakor pri cepljenju z iglo pod kožo.
Tudi za letošnjo obrambo pred gripo si je zdravstveni dom oskrbel dovolj cepiva. Delovne organizacije so že prejele obvestila o pogojih cepljenja in prijave že prihajajo. Cepili bomo trikrat, in sicer dvakrat z vakcino, ki vsebuje oslabljen virus influence tip A2 Honk-Kong, tretjič pa z mešano vakcino tipov A in B s presledkom 10 dni.
Zdravstveni dom pa bo organiziral zaščitno cepljenje ne le za delovne kolektive, temveč tudi za posamezne zainteresirane občane. Cepili bomo z živo in mrtvo vakcino po potrebi. Vsaka ambulanta bo za svoje področje imela dovolj cepiva in bo sprejemala prijave ter na običajen način obvestila zainteresirane o času cepljenja. Cena za trikratno cepljenje
z živo vakcino, oziroma dvakratno z mrtvo vakcino je 18,60 din.
Vakcinacija naj bi bila čim bolj masovna, ker je obolevnost manjša, čim več je cepljenih. To pomeni, da sem in tja tudi tisti, ki je bil cepljen, oboli, čeprav v manj burni obliki.
Franc Steiner ml.
V SINDIKATIH
Pred dnevi se je sestal na svoji seji plenum občinskega sindikalnega sveta. Obravnaval je problematiko priprav na občne zbore in rezultate javne razprave o novem statutu komunalne skupnosti socialnega zavarovanja. Na dnevnem redu so bila tudi kadrovska vprašanja. V plenum so bili izvoljeni tširje novi člani, za nova člana predsedstva pa sta bila izvoljena Plaznik inž. Lojze iz kmetijske zadruge in Miklavc Dominik ekonomist občinske skupščine.
V Ljubiji v obratu »Cinkarne« je bil pred nekaj dnevi občni zbor osnovne organizacije sindikata. Ocenili so svoje delo v pretekli mandatni dobi. V uvodnih mislih predsednika in tudi v razpravi je bilo posvečeno največ časa problemom, ki se v zadnjem času postavljajo pred kolektiv »Cinkarne«, nizki osebni dohodki, problemi nadaljnje usmerit-
NAJNIŽJE
MESEČNE NAGRADE
Skupščina je na seji sprejela odlok o določitvi najnižjih osebnih dohodkov delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, za katere ni moč ugotoviti osebnega dohodka na podlagi evidence o izplačanih osebnih dohodkih v družbenem sektorju, in odlok o minimalnih mesečnih nagradah vajencev v občini Mozirje.
Skupščina je že leta 1961 sprejela odlok o določitvi najnižjih osebnih dohodkih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih. Od takrat pa do danes so se povečali življenjski stroški, zaradi tega se je bilo potrebno z novim odlokom temu tudi prilagoditi.
Najnižja postavka v tem odloku je osebni dohodek gospodinjske pomočnice 550' din, najvišjo pa imajo precizni mehaniki itd. s 1,000 dinarji osebnega dohodka.
Mesečna nagrada vajencev, ki jo izplačujejo delovne organizacije in zasebni delodajalci vajencem, ki so v uku na območju občine, mora znašati najmanj toliko kot predvideva odlok in sicer za prvo leto 150 dinarjev, za drugo leto 200 dinarjev in za tretje leto učenja 300 dinarjev. Tudi ta odlok je spremenjen zaradi porasta življenjskih stroškov.
ve proizvodnje, visoko število tistih, ki odhaja v invalidsko upokojitev, precejšnje število nesreč pri delu, itd.
Za preteklo mandatno dobo je za osnovno organizacijo v tej delovni organizaciji značilna zelo pozorna skrb za zaposlene, saj je izvršni odbor sindikata sproti obravnaval in razreševal probleme tistih članov sindikata, katerih standard je bil resno ogrožen. Za predsednika izvršnega odbora za nadaljnji dve leti je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik FRANCE Anton.
S POTI „KARAVANE BRATSTVA IN ENOTNOSTI"
lit

ss I .
WLl. '<
VASILJEVIČ Đorđe iz Kraševca V krajšem razgovoru, ki sem ga imel z njim, kot enim izmed gostiteljev naših občanov, pri njih je bila med vojno izseljena družina TRO-GAR iz Mozirja, sem lahko spoznal delček tistih vezi, ki še danes vežejo izseljence iz naših krajev in njihove prijatelje v Srbiji
Optimizem in vera v zavest današnjega človeka, še zlasti mlade generacije, za katere tov. Vasiljevič pravi, da bi bila v stanju prevzeti na svoja ramena še večja bremena, kot jih je prevzela med vojno in seveda po njej njegova generacija, nam je lahko velika vzpodbuda za nadaljnje delo in cilje, ki si jih mladi danes zastavljajo H. H.
Odgovor ua to vprašanje je dolžna dati občinska veterinarska služba še letošnje leto.
Medtem ko gre v ceji Sloveniji množični pregled goveje živine na tuberkulozo proti kraju, je na območju občine Mozirje pregledano doslej le 14 % živine.
Občinska skupščina Mozirje je z odlokom predpisala, da se izvede v letu 1969—1970 obvezen splošni pregled goveje živine na tuberkulozo.
Na nedavnem sestanku občinskih veterinarskih inšpektorjev pa je dosledno izvedbo akcije odločno zahteval tudi republiški veterinarski inšpektorat.
Vedeti moramo, da je zatiranje te klasične kužne bolezni pomembno za rejo zdrave plemenske živine, za tržno proizvodnjo mleka in končno tudi za zdravje ljudi.
T. R.
Program izobraževanja
Pred kratkim je bila seja predsedstva občinskega odbora ZRVS Mozirje. Beseda na tem sestanku je v glavnem tekla o rezultatih izobraževalne dejavnosti za rezervne vojne starešine v pretekli sezoni in o novem programu izobraževanja. Ugotovljeno je bilo, da so bili doseženi kar lepi rezultati dela.
Občinski odbor je dobil za delo na razpolago svojo pisarno: drugo nadstropje SO Mozirje, levo. Uradne ure so vsako sredo od 15. do 17. ure.
V Gornjem Gradu so si nezaposlene žene organizirale možnost zaslužka. Za tovarno ETA iz Kamnika so čistile papriko. Vsega skupaj so jo očistile preko trideset ton
Pijte kavo
Mercator
DEŽURNA VETERINARSKA SLUŽBA
Nedelja, 22. 11. RESNIK Tone, dipl. vet. MOZIRJE Nedelja, 29. 11. MERMAL Jože, dipl. vet. LJUBNO OB SAVINJI Nedelja, 6. 12. LUKAN Drago, dipl. vet. GORNJI GRAD Nedelja, 13. 12. RESNIK Tone, dipl. vet. MOZIRJE Nedelja, 20. 12. MERMAL Jože, dipl. vet. LJUBNO OB SAVINJI
SLUŽBA STALNE PRIPRAVLJENOSTI
Od 16. 11. od 7 ure zjutraj do 23. 11. do 7 ure zjutraj — dr. Franc KOCUTAR
Od 23. 11. od 7 ure zjutraj do 30. 11. do 7 ure zjutraj — dr. Ivan BUT
Od 30. 11. od 7 ure zjutraj do 7. 12. do 7 ure zjutraj — dr. Franc SIRKO
Od 7. 12. od 7 ure zjutraj do 14. 12. do 7 ure zjutraj — dr. Franc URLEP
Ustanovitev društva ekonomistov
V Mozirju je bilo 5. novembra ustanovljeno občinsko društvo ekonomistov. Dosedaj takšnega društva v naši občini ni bilo, že dalj časa pa se je po njem kazala močna potreba.
Pred novo ustanovljenim društvom stojijo zelo pomembne naloge. Med najpomembnejše sodijo vsekakor nadaljnje strokovno usposabljanje . ekonomistov in njihovo sodelovanje pri izdelavi srednjeročnega programa razvoja občine.
Društvo je izvolilo svoj upravni in nadzorni odbor, ki bosta vodila delo društva v naslednjem letu.
KRVODAJALCI
Redna krvodajalska akcija bo v Nazarjah 1. 12., v Ljubnem ob Savinji 2. 12, 1970. Vse občane naprošamo, da se krvodajalske akcije, udeležijo v čim večjem številu.
OBČINSKI ODBOR RK MOZIRJE
VEIETRG0VINA »MERCATOR« LJERLJAM
»Savinjske novice« izhajajo mesečno — izdaja SO Mozirje, GLIN Nazarje in ZKZ Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon Mozirje 12 in 30 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji CETIS Celje