Kmečka trsrovina Trgovina s sadjem Iz poročdla Sadjarske informacijske pisarn« v Mariboru: Tudi v tem tednu trgovd niso veliko nafcupoyali sadja, ker pač še nimajo novih. uvoznlh do.voljenj za Nemčijo, stara dovoljenja so pa že izčrpana. Kolikor se je pa sadja nakupilo, so ga trgovcl spravili v skladižča. Cene sadju so bile neizpremenjene, pri kmeiih ae sadje nikjer ni tnakupovalo izpod 2.50 din. Pri Sv. Lenartu je foila pred kratkim cena jabolk pri kmetih Se Vedno 2.85 do 2.90 din za 1 kg. Cena jabolk na Imednarodnih trgih je jako čvrsta in vlada na Večjih mednarodnih. tržiščih naravnost veltko pomanjkanje jabolk, tako da bomo brez skrbi iahko vsa zimska jabolka prodali po zelo ugod)nih cenah. Na inozemskih tržiščih vlada zelo veliko zanimanie in povpraševanje za našim sadtjem. Seveda še sedaj zimska jabolka niso godna 2» obiranje in prodajo in je iz tega ozira zelo pirav, da v tem času ni na razpolago veliko izvoznih dovoljenj. želeti je samo, da bi v bodoče Beograd dajal jasnejše in točnejše informacije D sadni trgovini, stanju marke in o vsebini sklenjenih pogodb, da bi se temu primerno ravnali. Velika krivica nad našim narodom je tudi v tem, da se ne izdajajo tiakovine v slovenščini, kar dela velike preglavice predvsem sadnim kontrotarjem. člen 3. ustave se je prezrl. Potreba kratkoročnih kreditov Da jc v trgovinl s kmetijskimi pridelki tolika negotovost in popustljivost od strani kmetov pri eenah, je v veliki meri krivda v tem, ker kmetge še vedno ne dobe na razpolago kratkoročnih Ipoeojil. Ker pa denarne stiske tirajo kmeta v iobupen položaj, pač da svoje pridelke za vsakršno ceno, ki mu jo kdo nudi. Primer: Kmet v Slov. Bistrici je v hudi denarni stiski in sklene prodati del gozda, ki je vreden okrog 50.000 din. Kupci, videč, da je kmet v stiski, mu nudijo satao 20.000 din, upajoč, da se bo kmet pod silo razmer vdaL V stiski se kmet obrne na posojilHico, ki je hila baš preosnovana v osebju. Ta mu prtekoči na pomoč ter mu posodi 20.000 din za trl meaece. Kmet se reši m. ker ni v stiski, proda končno gozd za 50.000 din ter v treh mesecih z ©brestmi vred vme posojflo. Tako mu je posojilnica rešila 30.000 din. Koliko je takih in aličnih primerov po deželi in koliko narodnega bogaetva bi se prihranilo, ko bi posojilnice spet enkrat zaCele podeljevati vsaj kratkaročna posojila. Ponekod bi to posojilnice že tudi lahko storile, samo, da vsemogočni posojilnični tajniki s jpar možmi tako rekoč sede na denarju, namesto da bi ga dali med ljudstvo. V tem je tudi krivda, da se novejša sanacija naših posojilnic med Ijudstvom prav nič ali pa zelo malo pozna. Prekupčevanje z mlekom V mariborski okolici se opaža, da razni prekupčevalci z mlekom kupujejo mleko po deželi po 40 do 60 par za liter, katerega potem z velikim dobičkom prodajajo v mestu. Pri tem niso podvrženi nobenemu davku, dočim mora kmet plačati davek, enako tudi obrtnik. Rešitev tega lil bila, če bi mestna uprava zgradila veliko mlekarno, kot jlh imajo n. pr. mesta po Nemčiji, kamor bi kmetje potom svojih. organizacij oddajaU mleko. En kmet v vasi bi pobral mleko od vseh ostalih, ga zapeljal v mesto in izročil mlekarni, od koder bi čisto higienično mleko dobivale stranke. Dokler take mlekarne nl, bi bilo umeatno, da bi vsaka vas določila skupnega prevzemnika mleka, ki bi bil tudi odgovoren za 6istoCo mleka, ter ga potem razpečaval strankam po mestu. Le na ta način se bodo dale preprečiti oedanje nezdrave razmere v mlečni trgovinl. Zakaj je Italija prepovedala uvoz živine Znano je, da je italijanska vlada prepovedala uvoz živine. Rok prepovedi ni določen, toda trdi se, da je prepoved mišljena do konca leta. Uvoz živine je zabranjen zaradi tega, ker je imela Italija letos zelo slabo letino krme, zaradi česar bodo italijanski kmetje prisiljeni prodati večjo kolifiino živime kot v normalnih letih. Ce bi bil 5sto<Saano še dovoljen uvoz živine, bi cene živini v Italiji močno oslabele. Na ta način pa je itaUjanskemu kmetijstvu zajamčena za živino viSja oena. Toda jasno je, da bo na ta način Italija CipaU kapital in da bo prihodnje leto ttalijan- aka potreba živinskega uvoza še večja kakor doalej. Spričo tega so italijanski mdustrljci in izvozniki mišljenja, da bi italijanska vlada starUa bolje, če bi dovoliia še nadaljni uvoz živine, hkrati pa uvozila tudl večjo količino krme. S prevellkim klanjem domače živine se" uničuje kapital, a obenem bo oškodovana italijanska induatrija, katere izvoz bo seveda zaradl zmanjšanja uvoza padel. Kako je na žitnem trgu Pred nekoliko dnevi so bili uradno objavljeni podatki o cenitvi letošnje naše žetve pšenice. Ta znaša 27,461.528 mq. AIio se upošteva za nepreskrbljene po osebi 120 kg letno in potrebno količino za jesenske posevke vsega 21,000.000 mq, preostane presežek 6,461.528 mq. Ta presežek pšenice po vesteh Jugoslovanskega Kurirja ne bo v celoti izvožen, ker se bo pričelo z zbiranjem zlatih rezerv pšenice. Za rezervo se bo letošnje leto porabilo približno 1,500.000 mq. Letošnja letina pšenice je tako v kvalitativnem kakor tudi kvantitativnem pcglsdu ena najboljših. od letine 1922 in sta le letini 1928 in 1936 kvantitativno letošnjo letino pšenice prekašali. — V zasebnem trgovskem prometu s pšenico se giblje cena od 147 do 157 din za 100 kg. Prizad je svoje nakupne cene ohranil na dosedarnji višini, vendar pa zadnje čase kupuje le manjše količine. Največ pokupijo pšenice vojvodinski mlini. — Letina koruze se je po zadnjem izdatnem deževju zelo popravila ter se pričakuje dober pridelek. Zaradi tega je cena koruze, ki je bila pred nekaj tedni zaradi suše še zelo visoka, popustila. Stara kc:-uza se prodaja sedai po 130 din za 100 kg. Zaposlenost v vsej državi zadovoljiva Za našo notranjo trgovino je zeltf važna zaposlenoet delavstva. Ta >je sedaj, kakor dokazujejo podatki, ki jth je objavil Osrednji urad za zavarovanje delavcev. zelo zadovoljiva. Po teh podatkih je narastlo število zapoalenega delavstva od maja na junij za 17.927, v primeri z junijem lanskega leta pa celo na 46.236 ljudi. Komcem junija je bilo v vsej« državi zaposlenih 742.144 pri Oarednjem uradu, zavarovanih delavcev. To je rekordno število, ki ga v naši državi še nismo imeli. Ta rekord najbalj nazorno dokazuje, da je sedaj v naši državi pod modro g^ospodarako politiko vlade dovolj dela in kruha za vsakogar. Hmelj Obiranje hmelja v naših krajih je končano. Letošnji pridelek je po kakovosti in barvi odličen, količina pa ne zadovoljuje. Računalo se je, da bomo nabrali okoll 15.000 stotov hmelja, izgleda pa, da ga bo za tisoC stotov manj. KupCija pa se polagoma razvija in vedno več tvrdk pričenja z nakupovanjem lebošnjega prideikaii Tudi cene so ae že bolj izoblikovale ter se sedaj plačuje lkg po 22 do 25 din. — Na Ceškem aa vrši kupčija v vedno večjem obaegu. Največ povpraševamja pa j« za gladko zeleno blago, katerega pa bodo tmell čehl letos balj malo, ker ao obiraU hmelj v neprestanem deževju. Za letodnji pridelek se plačuje v Zatau 16 do 20 češkft krom, kar je po naSe 18 do 24 dtev za 1 kg. Goveja živina Zaradi nearečne slinavke se nadaljuje zastoj v trgovini z živino. En sejem za drugim se ukt Aja. Zadnji tedeai je bilo le še par sejmov. Tudl izvoe živine v inozemstvo je večincana ukkijen, — Na sejmih ao bile dosežene sledeče cene: Ptnj: voli 5, 4 in 3.50 din, telice 5, 4 in 3.25 din, krave 4.70, 3.50 in 2.40 din. — StSdna: voU 4.75, teleta 5.50 din, konji 5 din, ovce 4 din, koze 4 din, krave za pleme 4 din, klavn« 3 din, tellce za pleme 5 din, telice za mesarje 5.25 d,in, bikd zs mesarje 3 din za lkg žive teže. Trgovina s svinjami Na svinjski sejem v Ptuju je bilo prigmanib. 89 svinj in 86 prašičev, prodanlh pa je bilo 77 komadov. Cene so bile naslednje: pršutarji 7 do 7.75 din, debele svinje 8 din, plemenske svinj« 6.75—7 din za 1 kg žive teže. Mladi praši&i 6 do 12 tednov stari 90 do 145 din za glavo. Mariborsld trg Na trg v soboto, 3. septembra, so kmetje pripeljali 18 voz in 174 vreč krompirja, ki se je prodajal po 0.75 do 1.50 dtn, štiri voze in 58 vreč čebule, 1 kg 2—3 din, šest voz zelja komad 0.50 do 4 din, kislo zelje 1 kg 4 din, kumarce komad 0.25—0.75 din, paprika 6—10 komadov 1 din, karfijola komad 1—6 din, ohrovt kornad 0.50 do 2 din, hren 1 kg 8—9 din, buče komad 0.50 do 2.50 <Jžn. paradižniki 1 kg 2—4 dtn, peteršilj šoptik 0.50—1 din, glavnata solata komad 0.50 do 1 din, endivija komad 0.50—1.50 din, radič kup 1 din, špinača kup 1 din, vrtno korenje kup 0.50 do 1 din, koleraba komad 1 din, fižol v atročju kup 1 din, luščen grah 1 kg 10 din, majaron šopek 1—2 dm. Jabolka 1 kg 2—8 din, hruške 5 do 10 din, slive 8—10 dtn, breakve 4—14 din, maline liter 3.50—4 din, črnice liter 3 din, grozd« je 1 kg 6—12 din, luščeni orehi 36—38 din. Na trgu. je bUo devet vreč pšenice po 1.75—2 din, osem vreč rži 1.50—1.75 din, osem vreč jeCmena 1.25—1.50 din, 12 vreč koruze 1.50—1.75 din, osem vreč ovsa 1 din, šest vreč prosa 2.25 din, šeat vreč ajde 1.50 din, 14 vreč fižola 1.50—2.50 din. Mleko je bilo po 1.50—2 diin, smetana 10 din, surovo maslo 1 kg 24 din, čajno maslo 28—32 din, domafi sir 8—10 din, jajca komad 0.50 do 1 din. Prinešeno je bilo: 204 kokoši po 18 do 25 din, 1066 piščancev par 18—50, 10 gosi 30—40 din, 22 rac 12—18 dim, 28 domačih zajcev 5 do 35 din. špeharjev zaradi parkljevke in slinavke ni bUo na trgu, prav tako tudi ne krme.