149 Govor gosp. poslanca Kluna o ženitvanjskih oglasnicah v 61. seji državnega zbora dne 5. maja. Visoka zbornica! Pred nami ležeči predlog peticij-skega odseka, kateri visoki zbornici priporoča o prošnji okrajnega zastopa v Winterbergu na Češkem zarad omejitve dovoljenja ženitve na dnevni red prestopiti, me na-polnuje zarad pridejanega podpiranja s posebno zado-voljnostjo (veselost na desnici), ker s sprejetjem tega predloga je odločno razsojeno, da ta reč ne gre odločevati državnemu zboru, ampak ta pravica gre le deželnim zborom. Zarad tega opuščam tudi kak dotični predlog staviti, vendar si ne morem kaj, da bi v tej zadevi, ki je za ljudstvo tolike važnosti, visoki vladi pri sedanji priliki ne priporočal nekaterih toček v prav resen pre-Vdarek. Bil je čas, ko je visoka zbornica in vlada o tej pravici vse drugače sodila. Leta 1863. namreč je bil sprejet od zbornice poslancev načrt postave, zadevajoč odpravo političnih ženitovanjskih oglasnic, katere so bile od 1. 1850. do 1. 1863. v navadi tudi v tistih deželah, V katerih postavno niso bile opravičene, kateri je bil pa od gosposke zbornice zarad pomislika kompetence zavržen, Ker reč je delo deželnega postavodajalstva. Temu 1. 1863. izrečenemu načelu se toraj s sprejetjem današnjega predloga pritrjuje tudi od te visoke zbornice ter bode vsaki dvom kompetence s tem odstranjen, da se ta zadeva deželnim zborom izročuje. Visoka vlada bila je uže enkrat tega mnenja; ker je 1. 1868. postavni načrt, tikajoč se odstranjenja ženitvenega dovoljenja, predložila ne več državnemu zboru, ampak tleželnim zborom ter je bil od večine teh tudi sprejet. Slabi nasledki tega odstranjenja nastopili so pa tako kmalu in tako očitno, da se je uže takoj v naslednjih letih čutilo vedno bolj razširjajoče se gibanje po vseh deželah, kjer je bilo odstranjeno politično ženitovanjsko •dovoljenje, da so se toraj v raznih deželnih zborih stavili dotični predlogi ter so bili od nekaterih deželnih zborov tudi sprejeti primerni postavni načrti. Od kranjskega deželnega zbora je bila sprejeta taka postava uže 1. 1871., a žalibog, ni bila potrjena. Leta 1880. je bil vnovič dotični predlog stavljen, & od tedanje večine deželnega zbora. Leta 1883. bil je tak predlog ponovljen in pri obravnavi tega deželnemu odboru naročeno, da naj se obrne do visoke vlade s vprašanjem, ali se predloženi načrt postave sme nadejati pritrjenja, ali pa so in kake spremembe pri tem potrebne. Z enakim vprašanjem obrnil se je 1. 1883. deželni odbor solnograški na visoko vlado, katera je na oboje vprašanje skoraj da z enakim odlokom odgovorila, s katerim pa ni bil zado^ljen niti deželni zastop solnograški, niti kranjski. (Dalje prihodnjič) 156 Govor gosp. poslanca Kluna o ženitvanjskih oglasnicah v 61. seji državnega zbora dne 5. maja. (Dalje.) Očitno zavzeten je dvom visoke vlade zarad vprašanja kompetence, s katerim na oboji prej omenjeni dopis izjavlja, da vprašanje, če se sme tako omejenje tam, kjer ga sedaj ni, po poti deželnega postavodajal-stva vpeljati, potrebuje še resnega prevdarjanja. Če toraj visoki državni zbor s pravilnim sklepom obravnavo te zadeve odbija ter jo prisoja odločno deželnim zborom, bo tako postopanje, tako jaz mislim, gotovo mnogo pripomoglo, da vladne dvome zatare, ter vlado k veči nasprotni blagovoljnosti nagnilo, kakor je bilo to do sedaj. Dalje misli vlada z omenjenim dopisom, da omejenje zakonov ni času primerno ter se le težko strinja z duhom ustavnih državnih postav o splošnih pravicah državljanov. Ne tajim, da taki pomisliki imajo nekakošno opra-vičenje; a mogoči so vendar primerljeji, da se mora tudi kaj „času neprimernega" skleniti in vpeljati. Tu Vas opomnim na omejenje obrtne postave z dokazom sposobnosti, na nedeljsko praznovanje, na omejenje dela žensk in otrok na gotov čas, kar se je dozdevalo mnogim strankam te visoke zbornice času jako neprimerno. A taka omejenja so bila za rešenje malega obrtništva in za varstvo delavcev označena od dotičnih obrtnih krogov kot nujno potrebna ter od visoke zbornice in vlade sprejeta brez obzira na to, da so bila cd velikega dela zbornice, od opozicije namreč ozrr.čena kot času neprimerna. Opomnim Vas dalje na postavne načrte proti socijalistom in anarhistom, kateri so visoki zbornici predloženi v posvetovanje; mar li bode kdo hotel zatrdovati, da so po teh postavnih načrtih nameravana omejenja postavno zagotovljenih prostost času i primerna ter z duhom državnih ustanovnih postav o splošnih pravicah državljanov zedinljiva? A nujno potrebna so zarad vedno bolj očitnih prizadevanj anarhistične in socijalistične stranke in vlada bila bi kwva prav kaznivrednega zanemarjanja svojih dolžnosti, če bi se za odstranjenje in zatrenje anarhističnih naklepov potrebnih pomočROV ne poprijela ter se hotela v opra-1 vičenje svojega postopanja z izgovorom pomagati, da so I taka omejenja času neprimerna ter z duhom državnih I ustavnih postav nezedinljiva. I Res pravi vlada, tako v odloku do kranjskega, kakor I do solnograškega deželnega odbora, da nikakor ni do-1 kazana nujna potreba postavnega omejenja prostosti o I sklepovanji zakonov. Jaz pač ne vem, kaka znamenja I in reči bi se morale primeriti, da bi visoka vlada pri-1 poznala omejanja zakonov za dokazana. I Če pa pomislimo, da se je po vseh deželah, kjer I so odpravili ženitovanjske oglasnice, izvzemši Koroško I in Šlezijo, od leta 1877. počenši, pričelo vedno veče in I obširneje gibanje, katero se je najočitneje izražalo pol brezštevilnih peticijah na deželne zastope češkega, Mo-I ravskega, Gorenje- in Dolenje-Avstrijskega, Štajerskega,! Solnograškega, Kranjskega, Tirolskega in Predarelskega,! in kakor današnja seja kaže, uže smemo iz te prikazni« sklepati z nekako zavestjo, da ljudje povsod čutijo po-B trebo te omejitve, in še prav živo jo čutijo. Tudi de-B želni zastopi raznih dežela bili so natanko prepričani oB potrebi, kar ni le razvidno samo iz nameravanih po-1 stavnih načrtov in deloma tudi uže sklenjenih postav.B temveč tudi iz vsih tistih odgovorov, ki so jih deželni! zbori dajali leta 1864. vladi na dotična stavljena jintfl vprašanja: če bi odprava oglasnic kaj zadržka imela in I kakošnega, ali kaj bi se proti temu navesti in vpeljatil dalo. V kranjskem deželnem zboru se je prav ta pred-1 met leta 1864. jako na široko razpravljal in se je tudi! ob tej priložnosti stavil predlog, ki se je brez posel.liki prenaredeb tudi sprejel. Z dovoljenjem gosp. predsed-l nika hočem ga vam prebrati. (Bere.) „Deželni zbor kranj-I ski, zavarovajoč svojo kompetenco o urejevanji vprašanji! glede izdajanja ženitovanjskih oglasnic od političnih! uradov, utemeljene po §. 18, II. deželnega reda, odgoB varja na vprašanje, ki mu ga je stavila vlada z dopi-j som dne 30. oktobra 1883., št. i823, da 1. v vojvodinij kranjski na podlagi postave (patenta , s katerim se ;el odpravila kmetska služnost [Leibeigenschaft] na Kranj-I skem dne 13. septembra 1782., št. 4264), politično d J voljenje za ženitovanje ni določeno, če prav ga politiLl uradi izdavajo uže od leta 1850. 2. Uvaževajoč, da J izdajanje političnega dovoljenja za ženitev prav po poj trebi dežele, pripoznava deželni odbor, da bi bilo prati dobro, ako bi se tudi taka deželna postava sklenila, za katero naj bi deželni odbor načrt naredil. Skoraj da prav tako izjavili so se za ohranitev izdajanja političnega dovoljenja tudi deželni zbori gorenje-avstrijski, solnograški, tirolski in predarelski. Ali res mislite, da bi se občine s tolikošno odločnostjo poganjale za omejitev izdajanja političnih oglasnic za sklepanje zakonov, da bi one res leto na leto tolikanj peticij na vse strani razpošiljale, če bi ne bile prepričane, da je to silno potrebno? Ali res mislite, da morda to delajo iz sebičnih namenov, ali pa še celo iz ošabnosti, češ, da bomo revežu še bolj občutljivo pokazali njegovo siromaštvo in odvisnost, aii pa da bi mu s tem še celo nagajali? Ali res mislite, da deželni zastopi res kar tako nepremišljeno in tje v en dan postopajo in sklepajo, kar bi jim ta ali oni pot, ki s kraja v kraj pošte prenaša, nasvetoval, ne da bi poprej stvar temeljito preiskala in njena vrednost na vse strani ne poskusila? Kaj tacega verovati, upira se spoštovanju in dostojanstvu, katero vendarle še vživajo postavodajalni zbori. Prav tako zde se mi neutemeljeni pomisleki, ki jih ima vlada proti omejitvi izdajanja političnih oglasnic, češ, da se še ne ve, kakošen vspeh da bi take naredbe imele, ker so skušnje po drugih krajih dokazale, da se ondi, kjer ni slobodnega ženitovanja, število nezakonskih otrok silno množi. (Res je tako! na levi.) Ne bom rekel, da se izjemoma tu pa tam kaj tacega ne primeri. (Ugovor na levi.) Splošno pa to ne velja! Na Koroškem imate na pr. za sklepanje zakonov uže od nekdaj največo prostost, kar si je le misliti morete. Posli se vam ondi smejo ženiti med seboj, kedar se jim poljubi, in s svojimi otroci vred pri gospodarji še nadalje ostanejo v stalnem razmerji, kakor kaki novodobni služni. (Konec prihodnjič.) 157 164 Govor gosp. poslanca Kluna o ženitvanjskih oglasnicah v 61. seji državnega zbora dne 5. maja, (Konec.) Ce bi bil pomislek, ki ga ima vlada, v resnici opravičen, misliti bi si morali, da imajo dosledno temu na KorošKem najmanj nezakonskih porodov na leto. Statistika nam pa ravao nasprotno kaže. Prav tako zapazil sem pri nas, da je bilo število nezakonskih otrok v dobi 1850—1863., kedar je bilo prosto ženitovanje še omejeno, veliko manjše, kakor pa dvajset let pozneje, od leta 1873—1885. , in da se je to število pri sicer enakem številu prebivalstva po nekaterih vaseh pomnožilo za dva, po druzih celo za osem procentov. Tako pa ni samo pri nas. Nekaj sličnega zapazil sem tudi v statistiki druzih dežela. Ženitovanjska svoboda nikakor ni edini in nezmotljivi pripomoček, ki bi nezakonske porode oviral; pat! pa ima mnogo več moči verska nravnost in živa trdna vera v narodu. (Prav res! na desni.) Vlada razun teh navaja še druge pomislike, ki se opirajo na slučaj nezmožnosti dela, na opoviranje pri izdajanji oglasnic, na področje samoupravnih gosposk in na dolgotrajno pot instanc samih. Rad pripoznam, da Vam je mnogo takih pomislikov deloma opravičenih in da jih nikakor ne smemo spred oči spustiti. Mislim pa, da se jih zgolj zarad tega vendar ne smemo ogibati, ker se nam pri obravnavi taistih uže sedaj velike težave kažejo, katere bo premagati treba. Ce bi se sploh tega načela poprijeli, da bi se vsakemu načrtu ognili, kjer bi le količkaj težav zaslutili, reči Vam moram, da bi marsikake koristne postave še zdaj ne imeli. Zato mislim, da naj bi vlada vse dotične načrte postav, katere ji deželni zbori predlagajo za omejitev prostega zakona temeljito prevdarila, če je treba, v po-stavno-tebniškem oziru po svoje spremenila, kar bi si bilo v njih navskrižem, odpravila in Konečno določno povedala, kaj da sama zahteva. Vlada sama najboljši pozna svojo moč, na razpolaganje so ji za napravo te-1 meljite postave, katera bi se na vse kraje razprostrla, I najboljše moči in pripomočki; ona bi toraj najlaglje iz-l dala načrt postave, ki bi bila po želji prebivalstva, ob I enem bi se pa ozirala tudi na vse njene pomislike. I Dotični načrt naj bi se potem predložil tistim de-1 želnim zborom, ki bi ga želeli, v nadrobno razpravo in I sklepanje. I V imenu in na korist kmetskega prebi-l valstva, katerega imam čast zastopati, pri-1 poročam to visoki vladi, kar le naj tople je morem! Vlada si je postavila na svoj program, da hoče sKrbeti za blagor kmetov. Dobro! Tukaj je takoj priložnost, da v dejanji pokaže, koliko ji je na tem resnice (prav dobro! na desni), kajti slobodna ženitev in današnja kmetska revščina ste med seboj v jako tesni prvotni zvezi. (Poslanec Pernerstorfer: V posebnem oziru ne!) Odkar se sme vsak ženiti, je po deželi od leta do leta manj pridnih in sposobnih poslov, kakoršnih bilo je nekdaj za majhen denar na izbero in kateri so svoje dni dostikrat vse svoje življenje pri enem in istem gospodarji ostali Pravi hlapci in pridne dekle so po nekaterih krajih prav tako redki postali, kakor zlato in jih tudi za velik denar ni dobiti. Iz tega izvira pomanjkanje delavnih moči, da so poselska plačila vedno večja, in da so na ta način stroški obdelovanja zemlje vedno veči, dohodki pa prav zarad tega manjši, če si pri večih stroških tudi sicer enaki ostanejo. Pa tudi še na drug način godi se po prosti ženitv1 kmetijam velika škoda. Ne bom pravil, da navadno družine takih lahkomišljeno sklenjenih zakonov, ki niti najmanjše podlage za stalni zaslužek nimajo , prej ali pozneje občinam v nadlego pridejo, pač pa moram omeniti, da so na kmetih navadno taki zakonski ljudje, ki so se kar na roke oženili, največi komunisti, kar si jih le misliti morete. Po živež hodijo na njivo, katera jim je ravno bolj pri rokah, drva za kurjavo daje jim prvi gozd, kamor jim je najbliže, po mleko hodijo pa ponoči ali v hlev ali pa podnevu po pašnikih, kjer svojim lač nim otrokom skrivaj mleka namolzejo. Tatvine na polji in po gozdih se od leta do leta grozno množe in prav stikoma ž njimi je tudi od leta do leta več ljudi dvomljive vrednosti, ki napolnujejo vrste socijalistične armade, kajti stariši, ki se bore za živež svoje družine, pač ne morejo posebne pozornosti obračati na izgojo svojih otrok. Med tem, ko gredo sami po poštenem in nepoštenem zaslužku, so otroci brez vsacega varha doma, kateri tako brez strahu in brez nravnosti vzrastejo. Taki otroci so veliko bolj pomilovanja vredni, kakor pa otroci tovarniških delavcev, katerim se posebno v novejšem času šole zidajo in za poduk skrbi. Le-ti otroci se med tem izgojajo, ko jim njihovi roditelji kruh služijo, gostaški pa ne! Vlada se na vso moč upira anarhistom in socija-listom. Vse to je prav in hvalevredno. Toda vsaka sila ima več ali manj značaja, sovraštva na sebi (poslanec Pernerstorfer: Več! — Veselost na levi), in če se uže moramo sile poslužiti, je sila, s katero se bomo nadaljših zlegov obvarovali, še med vsemi drugimi najboljša. Taka sila bila bi ob enem koristna, ker bi ovirala razširjanje socijalizma s tem, da bi nemaniči ne smeli več slobodno se ženiti (Pernerstorfer: jaz tega ne verujem!), in vse druge postave, s katerimi se mislite proti socijalistom zabraniti, spoznali bodete prej ali kasneje za nedostatne in nekoristne, če ne bomo postavno za to skrbeli, da si ne bomo socijalistov izgojevali in redili. Zato priporočam visoki vladi konečno še enkrat, da naj prav temeljito prevdari postavo za omejitev slo-bodnih ženitev, da naj se sklepanju takih postav nikar več ne upira, pač pa naj vse dotične deželne zbore po možnosti podpira, kedar in kjer žele take prekoristne postave sklepeti. (Dobro! na desni.) 165