Posamezna Številka 30 p Ql.
Neodvisno glasilo javnega mnenja
Izhaja vsak pondeljek
Izdaja in urejuje: MILAN PLUT, Cesta na Rožnik št. 5.
NAROČNINA: ceioletno 12 din., polletno 6 din., četrtletno 3 din.
14. št.
V Ljubljani, dne 11. julija 1921
Leto I.
poročila.
Mo» italijanska «lada in Jugoslavija
In hoc signo vinces!
Rim, 10. julija. Iz dobro infonnira-nih krogov se javlja, da bo stališče nove italijanske vlade v zunanji politiki v splošnem neizpremenjeno. Bo-nonijev kabinet bo deloval za 'ohranitev miru v Evropi in za izločitev narodnostnih sporov. Kar se tiče razmerja napram Jugoslaviji, se bo vlada držala obveznosti rapallske pogodbe.
Vendar pa ni jasno, ali bodo tudi tajni dogovori grofa Sforze z jugoslovansko vlado za novo italijansko vlado obvezni ali ne. Na vsak način bo vprašanje izpraznitve tretjega pasu Dalmacije podrejeno vprašanju Zadra, v katerem se očita jugoslovanski vladi nepopustljivost.
Buuajska preiskava, radi atentata.
Dunaj, 10. julija. Kakor se uradno ugotavlja, preiskava, ki se je vršila v navzočnosti zastopnika jugoslovanskega državnega pravdništva, ni mogla dognati, da bi se atentat na regenta Aleksandra pripravljal na Dunaju. Preteklo leto je bilo sicer na Dunaju precej jugoslovanskih komunistov, kar
pa radi velikega števila tujcev ni vzbujalo pozornosti. Hišna preiskava v «Naši Slogi» ni razkrila nobenega ob-težilnega materijala. Preiskava tudi ni dognala, da bi bila na Dunaju kaka moskovska boljševiška podružnica, ki naj bi vršila propagando za bombne atentate.
SPORAZUM MED ANGLIJO IN IRSKO?
London, 10. julija. Konferenca v Dublinu je imela zaželjen uspeh. De-valeria je sprejel povabilo Lloyd Georgea. Konferenca je sklenila, da se določi premirje z Anglijo, ki naj bi se začelo v ponedeljek, 11. t. m. ob 12. uri. Na konferenci so razpravljali le o vprašanju, kak odgovor naj se da na Lloyd -Ooot-^aovo povabilo in pod kakimi pogoji naj se sklene premirje. Devalera je poslal Lloyd Georgeu pismo, v katerem izjavlja svojo pripravljenost podati se k predlagani konferenci z njim.
KORFANTY SE NE UMAKNE!
Nauen, 10. julija. Angleški zastopnik v medzavezniški komisiji je dospel v glavni stan Korfantyjev in zahteval, da se njegov generalni štab takoj umakne do črte, ki jo predvideva sporazum. Korfanty je to zahtevo odklonil, na kar je angleški zastopnik zahteval, naj medzavezniška komisija o tem odloča. Pri tej priliki so se Francozi zopet postavili na Korfanty-jevG stališče in francoski zastopnik je opozarjal na kvarne posledice, ki utegnejo nastati, ako se Korfanty odstrani s silo.
KEMAL-PAŠA SE NE POGAJA!
Pariz, 10. julija. Mustafa Kemal-paša je, kakor poroča dopisnik «Echo de Paris», sporočil v zelo ošabnem dopisu, da je pripravljen sestati se na angleški predlog z generalom Harring-tonom v svrho pogajanj, toda pod pogojem, da zavezniki priznajo že v naprej ves program nacionalistov. Po angleški sodbi bi se imel general Har-rington sestati z Mustafom Kemalom, da čuje njegove predloge. O kakem angleškem predlogu za pogajanja ni bilo nikoli govora. Harrington vsled tega ni zapustil Carigrada.
KOLESARSKA DIRKA LJUBLJANA—MARIBOR.
Maribor, 10. julija. Pri današnji dirki Ljubljana—Maribor je prišel na cilj prvi Šolar, v 4 urah 451 35" Vi, za njim Ogrin, za tem v razdalji pol kolesa Šeškovič, vsi trije Ljubljančani, na 4., 5. in 6. mestu so bili Zagrebčani Žnidarič, Dokanovie in Sovič.
V težki skupini so bili prvi Bar, drugi Zanoškar, med senijorji prvi Porenta. Dirka je potekla v redu in brez incidenta ob velikem zanimanju občinstva.
Sokolska prMikv na trgu
Sabor.
Včeraj je ljubljanski Sokol i. otvorit svoje letno telovadišče na trgu Tabor, kjer namerava zidati tudi svoj dom.
Ob 9. uri dopoldan so se začele skušnje za popoldanski nastop in še ta poskušnja je pokazala, da bo popoldanski nastop popolnoma zadovoljil vse, ki mu bodo prisostvovali.
Malo pred 3. uro popoldan so odkorakali Sokoli izpred realke za godbo Sokola 11. v kroju na lepo novo telovadišče, na katerem je igrala godba dravske divizije pod vodstvom kapelnika g. dr. Čerina.
Pri javni telovadbi so nastopili: 36 deklic s cvetličnimi loki, 96 dečkov v vajah s palicami. Ženski naraščaj je izvajal pod vodstvom načelnice Anuške Cigojeve krasne ritmične in skupinske vaje župe Ljubljana za 1. 1921. Zelo lep je bil tudi nastop moškega naraščaja — 47 krepkih dečkov —, ki je izvajal župne proste vaje. Občno priznanje so žele vaje 60 članic, ki so izvajale ritmične vaje sokolske župe Ljubljana I. na skladbo E. Adamiča: «Nekdaj je bil.»
Člani — 104 — so izvajali župne proste vaje za 1. 1921., potem je pa sledila orodna telovadba in igre naraščaja
Vse točke so popolnoma zadovoljile številno prisotno občinstvo, dovršenost jim pa mora priznati tudi strokovnjak.
Lepa je bila zaključna skupina, sestavljena iz vseh telovadečih oseb Sokola L, 410 po številu.
Javni telovadbi je sledil koncert in prosta ljudska zabava, ki je — kakor vse zabave pri sokolskih telovadnih prireditvah — zelo lepo uspela.
Sokol I. je položil na trgu Tabor temelj svojemu domu in upati je, da kmalu pride dan, ko se bo dvigala iz tal tudi stavba kot plod dolgega, težkega dela in — bojev z zavistnim črnim sovražnikom našega sokolstva.
Pjppeluhove citre prav lepo pojo, pa Pesek vkljub temu županil ne bo.
Bunda, bunda, bunda, bunda...
Ta črnim ta plavo je stranko prodal, bo banko napravil, vkljub temu propal.
Bunda, bunda, bunda, bunda ..
Na Marijinem placi en purgar sedi, pa nekaj ga peče, se kislo drži.
Bunda, bunda, bunda, bunda ...
Farizejska skrb za delavce.
«Novi čas», ta čisti zagovornik večnih po preobratu ustanovljeni sila važni soci-tesnic in podpirate!) vsega, kar diši proti jalni zavodi: delavska teritorijalna ne-^smokratom, zopet zagovarja delavske zgodna zavarovalnica, železničarska za-'Pterese po — svoje. Za Slovenijo so bili varovalnica in obči pokojninski zavod za
nameščence; zavarovanje rudarjev so je včlanilo v teritorijalno zavarovalnico. Tem trem velikim zavodom, ki imajo milijonske obrate, je takratni poverjenik g. Prepeluh, postavil za ravnatelja samo eno osebo in jo podredil enemu samemu upravitelju. G. upravitelj naj bi nadomeščal po zakonu predpisano načelstvo, t. j. delavce, delodajalce in vlado. V tej svoji lastnosti je bil kot vladni upravitelj, t. j. za svoja dejanja odgovoren vladi. Bil je upravitelj cela tri leta — in vsa tri leta ni podal vladi niti enega poročila, niti enkrat se ni pokazal svojemu neposrednemu šefu, javnosti ni podal niti enega bilančnega poročila itd. itd. Uradništvo brez razlike politične pripadnosti, tudi oni, ki imajo zveze z «Novim časom», bodo o upraviteljstvu vedeli povedati mnogo britkih resnic o sposobnosti upravitelja, ki bi moral biti skrajno pravičen napram uradnišfvu, delavstvu in delodajalcem.
Uradništvo je bilo vsa tri leta brez službene pragmatike, odpuščalo se jih je kar čez noč, disciplinarne preiskave je izvajal g. upravitelj sam «po svoji vesti in prepričanju». Uradniki so morali svoje pravice iskati pred sodnijo. K poverjenikom, tudi k g. Gosarju, je uradništvo poslalo nebroj vlog — a vse zaman. Uradniki so bili v pravem pomenu besede slepi sužnji. Avanzirali uslužbenci niso, ker «imajo preveč otrok, katerih zavod ne bo
plačeval». Knjigovodstvo je v popolnem neredu; kontrola je sploh nemogoča. Upra-viteljstvo se je uradni kontroli protivilo. KnjigJVodja, ki bo vedel povedati pravo resnico o finančnem gospodarstvu v zavodih, je pravi trpin, ker knjigovodstva ne more urediti zaradi drugih. V zavodu je brutalno vladala klika par ljudi, ki so se greli v žarku milosti upravitelja. Vsi drugi so imeli samo en ukaz; delati in molčati.
Sedanji poverjenik je za delavske pravice pokazal več zmisla, kakor vsi dosedanji poverjeniki, tudi g. Gosar. Uvidel je važnost socijalnih zavodov in jim posvetil vso pozornost. Najprvo je hotel imeti zadovoljivo uradništvo, ki je skozi tri leta bilo v strahu, da more čez noč biti vrženo na cesto. Brez zadovoljivega uradništva je sploh vsako delo nemogoče. Potem je hotel imeti urejeno knjigovodstvo — ker brez tega je kontrola delavčevega denarja nemogoča. Dalje je hotel imeti demokratično upravo zavoda, t. j. v upravi zavoda naj odločujejo zastopniki delavcev in delodajalcev ter upravitelj, ki hoče biti odgovoren — delavskim koristim. — Stavil je v Beograd tozadevne predloge že v jeseni in jih urgiral najmanj petkrat pismeno in nebrojkrat pa ustmeno. Kdo je izvršitev teh skrajno potrebnih predlogov preprečil, bo vedel najbolje dotičnik sam — da ga tu ne imenujem. Ker se g. upra-
vitelj za delavstvu koristne ukrepe vlade ni brigal — ga je vlada, ki je po mnenju «Novega časa» protidelavska, odstavila — vkljub temu, da je bil dotičnik organiziran pristaš iste stranke, kateri pripada sedanji g. poverjenik.
Vlada v Beogradu je uvidela potrebo spremembe v vodstvu nezgodne zavarovalnice vkljub intrigan iz Ljubljane — in je imenovala novega upravitelja; naročila izdelavo Statuta, službene pragmatike in ukazala, da naj se nemudoma izvrše priprave za volitve. Vse to je predlagal poverjenik v globokem prepričanju, da je to dolžan storiti v korist delavstva. Proti volitvam, proti službeni pragmatiki je bil g. upravitelj; on je bil tudi proti strokovni organizaciji uradništva, katere «sploh ne pozna» itd. Ker je bil proti vsem tem demokratičnim zahtevam, je moral iti — in priti na njegovo mesto človek s socijalnim čutenjem. Sedanji poverjenik je zahteval tudi kreacijo razsodišča, kamor bi se moglo obračati ono delavstvo, ki je pri delu zgubilo desne roke, a se jim iz birokratično-ozkosrčnih razlogov ni priznalo rent. Kdo je to zabranil? V sosvet, ki naj nadomešča izvoljeno načelstvo, so bili imenovani zastopniki delavcev in delodajalcev. V upravni svet, ki ima glavno in vodilno vlogo, je bil izvoljen g. Rojina, ki je pristaš SLS, ki je, upajmo, tudi zastopnica delavskih interesov, in g. Tokan, JSDS. Demokrata tam ni. — Kar se pa tiče volitev, katere je g. upravitelj «zahteval», a je ravno zaradi te «zahteve», ki se je porodila šele po toči — moral iti, bodi povedano na uho, da so volitve v današnjem času, po mnenju vseh razsodnih ljudi zapravljanje delavčevega denarja. Podpisana je nova naredba in razpisati volitve za načelstvo, katerega funkcija bi trajala do novega leta — bi bilo naravnost zločinsko razsipanje delavčevih grošev. Ako se preje niso za volitve pobrigali in je moral tozadevni ukaz sedanji poverjenik šele izsiliti — je žalostno izpričevalo za klijenta «Novega časa».
Tako izgleda «demokratično-socijalistič-ni absolutizem», pod katerim se je vse uradništvo (in se bo tudi delavstvo) oddahnilo.
Ako hoče informator «Novega časa» v informacijo delavstva iz tega začaranega gradu še več poročil, naj se izjavi.
Tako mistificiranje javnosti je več kakor predrzno in inspirator dotične misti-fikacije bi moral imeti nekaj zmisla tudi za delavce — vkljub temu, da misli, da je pri današnji morali dopustna vsaka laž.
Proti odstopivšemu poverjeniku in proti prejšnjemu režimu v socijalnih zavodih so v časopisju nastopili tudi privatni nameščenci. Njihov zavod pa ima še danes isti režim, kakor smo ga tu opisali. Prepričani smo, da jim ta režim ne ugaja in da bodo zahtevali tudi za svojo zavarovalnico sosvet in novega upravitelja, ki bo imel čas in voljo se brigati za razvoj socijalnoga zavarovanja privatnih nameščencev — in njih zavarovanje postaviti na moderno podlago. — Pokažite vsi vsaj energijo poverjenika Ribnikarja — v delavske koristi.
$!i je bito tega treba?
Proti dr. V o š n j a k u priobčujeta profesorja Prijatelj in Kidrič izjavo svojih kolegov. Iz izjave razvidimo, da sta užaljena, ker je Vošnjak v
parlamentu izrazil mnenje, da sta duševna očeta nesrečne zloglasne izjave takozvanih kulturnih delavcev «dva bibliotekarja bivše dvorske dunajske biblioteke». Nam ugaja ta užaljenost, kajti biti med avtorji te bedaste izjave ni nobena čast. Bila je čisto političen sunek proti strankam. Pater semper incertus, to bi bil moral Vošnjak vpoštevati. Veseli nas, da se polaga važnost na negativno ugotovitev, da je ta strupena močvirna cvetka zrastla iz drugih tal. Častna izjava trdi, da je Vošnjakov govor nanje napravil vtis, da sta gg. P. in K. «Izjavo» podpisala pod vtisom av-strijakanstva. Ta «vtis» je podlaga razsodbe, ki so jo podpisali celo juristi, in se glasi, da je Vošnjak «ve-doma govoril neresnico s tem, da je g. Prijatelja obdolžil avstrijakaii-stva». Glede g. Kidriča se to ne reče, zakaj, tega ne maramo preiskovati, o njem «sodba» le pravi, da je bil motiv za podpis «Izjave» drug in ne avstrijakanstvo. Mi se z gg. ne bomo prerekali, vendar mislimo, kakor je bila izjava kulturnih delavcev pogreška, tako je tudi ta rabulistična sodnija bila čisto odveč. «Slovenec» jo je veselo pograbil in — risum ten-eatis — zahteva odstop dr. Vošnjaka! Ce bi mi zdaj rekli (— česar ne storimo —), da je bil motiv n. pr. gg. Žolgerja in Ušeničnika, ko sta podpisala najpovejšo poslanico, ta, da se škoduje vladnim strankam, bi morda sklicala novo častno sodnijo. In vendar postoje med Slovenci premnogi «laudatores temporis aeti», ki isto ne-vedoma povzročajo, isti uspeh, kakor bi si ga želeli Šusteršičijanci. Vošnja-kove zasluge za našo državo so take, da jih ne bo nikomur mogoče s sveta spraviti. Danes je Vošnjak politik, ki ima pravico, da se bavi z onimi, ki so brez potrebe šli v politično areno. Storil je to zelo rahlo in so morali gg. profesorji logiki isto delati, ko so iz «vtisa» napravili perfektno dejanje. Svetujemo z vso dobrohotnostjo: nehajte že s temi izjavami, s katerimi škodujete stvari in tudi ljubljanski univerzi. Izjave občin proti Trumbiču leta 1918., diktirane od SL.S, današnje «avtonomistične» izjave, ki jih diktira ista SLS, «Izjava» kulturnih delavcev, današnja izjava — vse to pa naj bodo motivi, pri nekaterih še tako plemeniti, — po političnem uspehu sodeč spada vse v en sam koš, v katerem naj v miru počiva.
mi oslarijami zmanjšuje vpliv in ugled ujedinjene Jugoslavije.
Vodstvo NSS. ruje proti državi. Brati se s komunisti in vsemi prevratnimi elementi.
Vodstvo NSS. nastopu proti narodni dinastiji. Poslanca NSS. sta glasovala proti izročitvi komunističnih atentatorjev sodišču.
Vodstvo NSS. je družba delamržnih ljudi, ki se boje vsakega solidnega dela. S kričanjem, zabavljanjem in terorizmom dela politiko.
Vodstvo NSS. je trop nemoralnih in brezvestnih agitatorjev. S hujskanjem In demagogijo vzbujajo instinkte mase ter pripravljajo politično manj zavedne ljudi za tobor komunistov in klerikalcev.
Vodstvo NSS. so veliki gospodje gene-
rali. Strankini pristaši so uboga para, «Stimmvieh», ki ponižno dela tlako za osebne koristi le nekaterih voditeljev.
Vodstvo NSS. vzdržuje in širi največji revolverski žurnal v Sloveniji, «Jugoslavija v tem še prekaša «Stražo» in «Novi čas». Uradnik v Beogradu je pri čitanju teh treh zavezniških revol-veržurnalov izjavil: «Sram me je, da sem Slovenec». Kričanje zabavljanje, laži in terorizem, to je vsebina in smer teh revolverjev, kakor njihove politike. Zapeljani pristaši morajo vse to požreti. Nasprotnega mnenja vodstvo ne trpi, ampak odgovarja na vse z ukazom: «Kuš!» Terorizem napram nasprotnikom in na znotraj.
Biti klerikalec, je greh.
Podpirati jih, je sramota.
V šjuMjauski katoliški dentmolj aturi
3.914 - 1916.
«Hvaljen bodi Jezus Kristus, gospod urednik!
Jaz vem nekaj proti nekomu!»
Program jtöS.
Vodstvo NSS. je zagrešilo narodno izdajstvo. Losinschek je radi njega župan v Ptuju.
Vodstvo NSS. je izdajica napredne misli. V objemu in zvezano je s klerikalci.
Vodstvo NSS. pljuje na socijalizem. Za ljubljanskega župana je napravilo vojnega dobičkarja.
Vodstvo NSS. prodaja svobodo in neodvisnost stranke. Na milost in nemilost se je izročilo komandi vojnega milijonarja.
Vodstvo NSS. zapravlja interese Primorcev in koroških Slovencev. S hujskanjem proti Srbom in z avtonomistični-
Deržic.
Njegov nastop v skupščini ob sprejemu ustave in po atentatu je odprl zadnjemu razsodnemu železniškemu občudovalcu in občudovalki oči, ako pač ne spada v krog njegovih najintimnejših ali najbolj slepih Rupnikov, Topolovcev, Hval, Ilešičev itd. Na resnem politiku hvalimo njegovo doslednost ideologije, doslednost v zasledovanju političnih ali javnogo-spodarskih ciljev, na neresnem politiku pa vidimo samo zalete sem zalete tja, spenjanje, preobračanje kozolcev, celo akrobatiko v idejah, samo da se izkaže pred svojo maso, da zna plezati. Tako je z našim železniškim demagogom Deržičem. Iz najvernej-šega pristaša napredne stranke pred vojno, postane med vojno najagilnej-ši izmed oficirjev avstrijske armade, postavi svojega moža ter prejme za svoje delo visoko odlikovanje; dosege! je svoj cilj, pred njim defilira celjska garnizija. Avstrijski oficirski milje ga prevzame vsega.
Po prevratu postane iz strogega avstrijskega oficirja najdemokratič-nejši voditelj mase nacijonalnih železničarjev. Z nacionalizmom u ustih, "s široko bahavostjo inficira železničarje, da so samo oni rešili slovensko domovino, da so samo oni zmožni voditi jugoslovanske železnice itd. Zasleduje železničarje nasprotnih organizacij z vsemi sredstvi, pobija in mori socijaliste in komuniste kakor muhe, če že ne v dejanju, pa z besedami.
Železničarska masa, inteligenca in O n so prevzeti od bahavosti, masa in on pričakuje, da v'> v kratkem pokličejo za ministra. Ker se ne izpolnijo njegove želje, postane sovražnik vseh političnih strank.
Lomi kopje proti socijalistom, komunistom in demokratom. Klerikalce le navidezno klesti. Zadira se nad vsako vlado, nad vsakim ministrom, nad vsakim višje stoječim odgovornim uradnikom itd. Končno se bojuje
samo še proti demokratom. Njegov program je nadstrankarstvo, v resnici pa protidemokratstvo. _
Iz nadstrankarja se prelevi naenkrat v gorečega pristaša NSS.
Naenkrat začne obdelavati svoje železničarje s svojim «jugoslovanskim proletarijatom» in neprebavljenim marksizmom, socijalizmom itd. Kot predsednik stranke ima večje šanse kot pri svojih ovčicah. Zapusti jih, ker ve, da jih je tako duševno zblodil, da bodo drvele za njim čez strn in drn.
Zdaj je v svojem elementu akrobatike. Pleza, spleza do poslanca. On in njegovo Sancho Pansa bodeta ves parlament prevrgla. Doma se veže za časa županskih volitev s klerikalci, socijalisti in komunisti, v blato meče prapor svojega nacijonalizma.
Zdaj socijalizem nad vse, iz monarhista je postal republikanec. On in Brandtner delata ustavo za jugoslovanski proletarijat.
Iz militarista >e postal strog anti-militarist. V parlamentu se čistijo razmere. Med demokrate zmešani strupeni sovražnik ne more iti, torej ostane v opozicijonalnem ospredju. Trumbič, Protič, Radič, komunisti in klerikalci ga zovejo na svojo stran. Nekdanji sovražnik Radičevcev, klerikalcev in komunisto” se jim zapiše z dušo in srcem. Glasuje proti ustavi. to je proti konsolidaciji države, glasuje za radičevca Janečka, proti-državnega politika kraljevine, in končno, ko zahteva državni pravnik izročitev poslancev, ki so v zvezi z atentatom na regenta, se odstrani iz zbornice. Dan poprej na igra monarhista pri skupni večerji poslancev, se klanja regentu itd.
Železničarji smo bili vajeni trdnih značajev. Kakršnega političnega prepričanja je bil železničar, to je ostal, in zaradi tega smo se spoštovali med seboj. Gnjusilo se nam je že, takšno osebno sovraštvo je nastopilo pod Deržičevim vodstvom med žclczni-čarji-zvezarji na eni strani in socija-

■6Crf.Wi*t»ra(H
Listek. Nadrahov Cene.
Od useh strani me zdej ledje nad-legujeja, nej jem za božja vola pu-vem, keku je vendr kej z naša ta nova ustava. Kr za počt je, keder berem, kva use sa naš ledje od ne prčakval. Zatu se zdej tudi čist nč ne čudni, de srna ja šele pu dveh leteli z velika muja spravel pud streha in de se nisma med saba poklal.
Teku m’ je pisov en župenk, de mu ustava zatu ne dunade, ke mu ne gerentira, dev pu smrt u nebesa pr-šov. Odpisu sm mu, de nam nebeška ustava tud ne gerentira, de ma lohka zmiri na svet živel. Scer pa,, sm še prdjav, maste rn fajmoštri teku na tem svet levš nebesa, kokr jeh boste mel na unem. Zatu je še pusebn pu-skrblen u ustav.
En druh fajmoštr me spet piše, de b’ blo ta najbolš na svet, če b’ biv en sam hlev pa en sam pastir. Tola nazadne še ne b’ blo teku napčn, če ne
b’ blo zraven nega še cev kep dru-geh pastirskeh kandidatu, ke b’ usi rad čez use gespudarel. Nasvetvov sm mu zatu, nej raj miru naprej u soj štale soje ovce nase in ne gleda čez planke na drug svet.
En lubitel psov je mislu, dev preč, kokr hitr ma dubl ustava, u Iblan udpravlen pasji kontumac. Zatu, ke demokratarji niša tu dosegi, bo pa stopu zdej u narodn-socijalistična, z drugem besedam, u Peskuva stranka. Mislu sm se:	Tala možakar gutov
tud sam rad laja in ma zatu tudi čist prov, če stop u Peskuva stranka. Skoda, ke ni že zdavnej. Sam paz nej se, de lepga dne še on nav dubiv na-gobčenka.
Našem ta učenem ledern je pa mende žov, de navja mogl usake tolk časa spustet u svet kakšna izjava, s kera se hočja rešt puzablenja, al pa spet kašna nova zgaga dvigent. Nej boja potolažen. Takeh špasov delat jem naša ustava nč ne bran, sam gledaja nej, de se jeh navja naveličale cajtenge in pa čitatelni. Suhe žgance požirat je namreč zlu težku, pusebn še, če j’ še moka slaba.
Tud gespud žepan Pesek niša za-dovolen z ustava. Oni sa namreč mnejna, de maja teku velike zasluge za cela država, de b’ moral bt to pusebej omejnem u ustav. Ce jeh že nočja u Bevmagrad potrdet za ženami nej se jem pa prkomandira kašen to velkeh žepanov, ke boja u kratkem razpisan in za kere sc že oglašaja kandidati. Jest morem ge-spuda žepana mal potolažet. Zarad tega, ke še zmiri niša potrjen za žepana, se ne smeia jezit na ustava. Kokr sm slišu, jeh m^elja u Bevmu-grad imenvat za žepana useh žepanu na razpoložejnu. Tu bo mende še ta najbol zajne.
Poslane Držič je prpovdvov zadenč v Mestenmu dom, de ma mi Jugoslovani šele takat mel ta prava ustava, keder boja usi trobil u negav rog, to sc prav, kode’- boja usi puslanci u po-zici. Takat n^reč tud on nov mogu več zabavlat in takeh otrobov vezat, de še nemu škodja. Glasvov je tud zarad tega prot sednin ustav, ke še ni dubiv nobene medaile, une medaj-!e, kera je dubu v Avstri za dober furajne železnic, pa tud ne sme nošt.
Še prov posebn pa sa u skrbeh naš autamatisti, ke sa čist pogorel. Kokr sm slišu, se misclja usi izselt u Italija, kjer maja naš brati teku moderna atomija, kokr je nima nuben narod na svet in kakršne gotov niša zaslužil. Jest jem želim scer srečna pot, prporočam pa jem, nej boja pre-vidn, če ne se jeh hnPi tam še velik pred otresel kokr srna se jeh mi.
Kokr sm zvedu, sa bli naš puslanci pol, ke je bla ustava že enkrat sprejeta, povablen na ena pojedna, na kter sa si mal potroštal želodec in prvezal duša. Brav sm, de sta splošn zanim''1'*1» zbujala pusebn Peskuva puslanca. Pašič je enmu od obeh šegu u roka in ga vprašu, kolk ledi ma vender na soj stran, de tolk upije. Puslanc mu je na kratk odgovoru: «Malo nas ima, ali svi smo ludi.»
Ne vem, če j’ to res al ne, slišov pa sm, de mu j’ Pašič pol odgovoru v cirilici: «Mate prov gespud puslanc. Ta j’ ta prva pametna beseda, ke sm ja slišu iz vaših ust. Vidte, u tem ozir sva pa oba glih mnejna.» —-
a
listi in komunisti na drugi strani. Danes jo on ožji prijatelj komunistov, klerikalcev in radičevcev.
Uradništvo ga je že davno zapustilo, ker je pravočasno spoznalo njegovo osebno ambicijoznost, ostali železničarji ga pa zapuščajo sedaj, ko so spoznali njegovo politično nezna-čajnost.
Mislili smo, da je Deržič samo patologičen demagog, da je samo še politično neznačajnost, samo da skrinja vseh duševnih zmešnjav, sedaj vidimo, da ima razen te hibe tudi zadosti svojim osebnim nagonom.
Naroden železničar.
Slika iz uredništva Jugoslavije1
(zaveznice «Straže» in «Novega časa»).
Kdo se za mizo t’ko modro drži, piše in škriplje, da vse se kadi? Figlfogl, figlfogl..
Prav täku pojejo gosli moje.
Kdo pa je zdajci ustavil pero, čelo obrisal si potno zelo?
Ah, kdo? Figlfogl, Figlfogl... Prav tdku pojejo gosli moje.
Kaj pa «namalal» v papir je, oj kaj? Da v naši državi le vlada pol’caj! Cigu, migu, mačke strigli...
'l aku pa ne pojejo gosli moje.
Ponižen pa naš policaj je zelo, da pisat’ pusti ga o vsem kar tako. Cigu, migu, mačke strigu... Taku pač pojejo ramonke moje.	d. Z.
Kicano in kralj.
«Ljudstvo hoče svobodo in pravico. Ljudstvo hoče resnično demokracijo, da se polasti popolne ljudske suverenosti. S tradicijami okomotana monarhija se mora umakniti silnemu pritisku, ki...»
Ricano je odložil pero in potegnil parkrat z levo dlanio po pleši, v duhu je pa iskal frazo, ki bi jo z efektom prilepil svojemu stavku na konec. Nato je globoko zazehal. Spom-I nil se je, da danes še ni jedel toplih jedil. Spomin na to dejstvo mu ni bil i baš prijeten. Prekinil je njegove iz-nrehode po pleši in ves proces rat, mišljanja. K sreči se bliža zadnji dan mesca, in kmalu zapade tudi zmerni honorar, ki ga dobiva za svoje ljute uvodnike v «Ljudskem glasu». Potem mu bo gotovo tudi mogoče, da pojde kedaj k «El Gorro Frigio» in si privošči nekaj kosov dobro pražene bravine in nekaj čaš pristnega Rioja.
Bravina! Kako pa, če ne bo honorarja? Ta grozna misel mu sicer ni pokvarila teka, pač pa vso dobro voljo. Vrnil se je v realnost in se posvetil svojemu pisanju. Zadnji stavek se je glasil: «S tradicijami okomota-I na monarhija se mora umakniti sil-nmnu pritisku, ki...» — toda gospo-I dovalen glas m zopet prekinil nlzmi-j sli. in mu velel: «Senjor Ricano, pred I odhodom se oglasite v administraciji!»
Bravina je torej osigurana.
Brž je iznova pomočil pero in dc končal svoj krvavi članek, — neka fino pečenih rezin bravine — vrge je pero proč, pograbil klobuk in od hitel. Bilo je okrog tretje ure ponoč Ricano je mislil na dobro večerjo, i Dri odhodu iz poslopja je požvižga val. Opozicionalen novinar nim vsak dan take prilike ...
Na poti v oštarijo je Ricano pre mišljal svojo usodo. Marsikatero raz očaranje je že doživel, le malo iluzi mu je še ogrevalo otopelo srce. Edi no, kar je ohranil tekom let čisto ii nedotaknjeno, je politično prepriča nje. Strog republikanec je in mnogi je žrtvoval svojim idejam. Oj, če t le ne bil suženj svojega značaja! Po jem bi imel drugačno usodo. Drug; ki tudi niso bolj nadarjeni, pač pa si hol j brezobzirni, — oni imajo dane ze razna visoka mesta ...
Ricano je prekinil svoja razmišlja Tja. Dospel je do vrat gostilne. Bra v>na čaka nanj. Želodec hoče utehe , Ko jc Ricano pogoltnil polovici Pečenke, si je malo oddahnil ynš se je hotel lotiti še druge polo
vice. ko opazi dobro oblečenega gospoda, ki ga od sosednje mize napeto opazuje. Naenkrat se gospod dvigne, pristopi in prisede k novinarju:
—	«Ali me poznate?» ga vpraša.
Ricano pogoltne grižljej in odgovori začudeno: «Nisem imel prilike ...»
—	«Dobro. Obljubite mi molčečnost. pa vam povem, kdo sem.»
—	«Gospod ...!»
Neznanec.se skloni k Ricanu in zašepeta: «Jaz sem kralj.»
«Kralj?» vzklikne Ricano ves osupnjen, izbuli oči in spusti vilice na tla.
«Da. gospod, kralj sam. Tega ne bi nikdo verjel, kaj ne? Saj sem se pa tudi dobro maskiral. Skoraj vsako noč zapustim svojo palačo in se pomešam-med svoje nehvaležne državljane. Dvorsko življenje me dolgočasi. dvorjani mi mučijo živce, politiki, ki pravzaprav vladajo in delajo iz mene le zlato lutko, so mi zoprni. Da sem vsaj absoluten vladar! Toda konstituacijonalna vladavina je izpodrezala nas kralje. Raje predsednik republike, nego konstitucio-nalen kralj! Ali ste republikanec?»
«Veličanstvo, jaz sem urednik «Ljudskega glasa»!»
—	«Tega si pa res nisem mislil! Torej republikanec in celo med najbolj rdečimi!»
—	«Moram pač — moja ljudska načela —»
«Nobenega opravičevanja, prosim! Pomirite se! Odkritosrčni ljudje mi ugni"'o. Sit sem že dvorskega peto-listva!»
Ricano je odložil nož in vilice. Prisotnost kralja mu je jemala tek in republikansko prepričanje je zelo zbledelo. To je pa tudi razburljiva zavest, da sediš nepričakovano pri isti mizi s kraljem močne države . . .
«In vi ste mi izvanredno simpatični!» nadaljuje kralj. «Rad bi vam izkazal svojo naklonjenost. Ali imate kakšno željo?»
—	«Veličanstvo ... jaz ...»
—	«Kar po domače povejte. S čim vam morem pomoči?»
—	«Veličanstvo, — ne upam si—»
—	«O, pravkar mi pride na misel. Novinar ste. pravite? Veste kaj, ustanovila bova velik dnevnik in Vi prevzamete glavno uredništvo, s petsto dolarji na mesec. Branili boste osebno mnenie kralja. Vsi moji ministri majo svoje organe, zato je prav, če ga dobim tudi jaz.»
Novinar je odprl usta, toda kralj mu ni dal časa za odgovor.
«Ne ugovarjajte, prijatelj. Stvar je sklenjena. Kaj je Vam do tega, če zastopate kralja ali republiko? Načela. prepričanja, ideali, — to so same šimere, ki vam ne prineso niti belvice soli na kruh.»
Ko je kralj odšel, se približa Ricanu pobočnik, mu pomežikne in šaljivo reče:
—	«Vi ste pa res prav potrpežljivo poslušali čvekanje tega gospoda!»
—	«Kako? Ali ga poznate?»
«Da. ubogi, vsaj je zmešan, misli, da je kralj.»
Ricano skoraj omedli. Vse nade so sc mu zrušile z enim samim udarcem, ludi še nadalje ostane nepoznan žur-nalist. brez slave in napredovanja, brez karijere. Kaj mu pomagajo še tako ostri članki?
Najhuje ga je pa peklo, da se odslej ne more več zanašati na svojo poštenost, na zvestobo. Pri tej prvi preizkušnji je bil pripravljen, da proda svoje prepričanje za skledo leče. *
Opomba za gospode pri «Jugoslaviji», «Straži» in «Novem času»: Ta pripovedka je zelo pripravna za Vas, če hočete na svoj znani način hujskati in pisati ostre članke. Morda pa se le kdo od gospodov zamisli in skrivaj pogleda v
BUtograjska koalidja.
(Žalostna veseloigra.)
Osebe: Unze k. župan; linlfogl, njegov pajdaš; Ajzlpomr, železniški minister avtonomne Slovenije in spe; Prepelica (prej se je pisal Prepeličar, pa si je to krvoločno ime spremenil tako, da zveni bolj mučeniško, da bo lažje «materni-ka špilal»), prezident avtonomne Slovenije in spe; . Črnavs, guverner slovenskega dela papeževe države in spe;
Brdavs, ljudski komisar sovjetske Slovenije za gavgoskrbstvo in spe; Svojeglav (se v načrtih še ni opredelil); Zgagon; ožji pristaši štirih zavezniških strank in drugi gostje.
(Dejanje se vrši v posebnih gostilniških prostorih. Zbrani so blatograjski občinski odborniki in drugi voditelji strank, da se dogovorijo o skupnem delu v občinskem svetu. Glavni činitelji sedijo pri eni mizi, dočim sedijo drugi pri svojih mizah, ločeni po strankah. Pri večji mizi v kotu sedi Zgagon in nekaj pivcev.)
E n z e k (vstane svečano in govori z visokim glasom stisnjeno, kot bi spuščal stavke med dvema deskama) : Vse je fuč, kazina, ustava, vse je proti nam — (Ne zna naprej, potem jecljajoče): Danes smo se skupaj zbrali vsi —
Bo 1 j š e v i š k a miza (ga prekine in nadaljuje pojoč):
— te luštni pobiči, da bi še enkrat zapeli za to rajžo žalostno —
Enzck (pevcem): Dovolite! Pozneje! Zbrali smo se, da se pomenimo, pravzaprav, veste, veste, kako bomo skupno delovali za blagor naše mile občine.
Zgagon (nekoliko nadevan, zamrmra tjavendan): Sej je vseglih! Kaj me briga!
Glas: Vrzite ven zgago! Glasovi: Pustite ga, saj je pijan, ne ve. kaj gobezda.
Enzek (nadaljuje): Naše delo bo težavno. Štiri stranke bo težko ujediniti. Ne maram povzdigovati naše ensesarske stranke, toda, veste, veste, vodstva bo pa le treba. Klerikalna mi z a (hrupno): Seveda, seveda! Mi smo po njegovi najsvetejši volji v zvezi najmočnejša stranka — zato boste plesali, kakor bomo mi žvižgali. Prvi glasovi (pri socialistični in boljševiški mizi): Kaj še? Nesramnost! Predrznost! Farški lopovi!.. Drugi glasovi (pri nesesarski mizi): Magari s klerikalci! Naj ^ vzame vse hudič! Le z njimi!... Crnavs: Pustite hudiča v božjem imenu! Ne kolnite!
Prepelica (skuša miriti): Prosim. gospodje, v interesu avtonomije bodimo složni in mirni! Brdavs: Kaj mirni, mi boljševiki bomo nosili fano, pa fertik! Za nami je tista nevarna masa, razumete?
A j z 1 p o n a r: Predragi tovariši! Mi bomo voditelje! našiga miliga naroda, ker imamo najidealnejšo inteligenco v naši nesesarski sredi, smo najna—
Zgagon (pomaga): —ivnejša in ci-cibambulska stranka na svetu. (Ne-sesarji protestirajo, drugi se sme-^ jejo.)
Svojeglav: Bravo, Zgagon! Cici-bambule so največji sleparji, toda sleparijo in farbalo le samega sebe.
Prepelica (vsled prepirov popolnoma obupan): Jaz kot zastopnik avtonomistov vas prijateljsko pozivam, da pustimo Enzeku do konca govoriti.
Svojeglav: Kaj hočeš ti s svojo prepeličjo avtonomijo? Zakaj pa jo hočeš? Ha? Povej! Meni jc vseeno! Avtonomizem, budalizem, bi-ciklizem ...
Zgagon:	Biciklizem, ja, ja______
(Proti občinstvu): Dajte mi pici-kelj ali pa avto-no-mobil! Brdavs (prime Zgagona za vrat): Kaj sc vsajaš, hudič?
Glas: No. no. Brdavs, ti se pa že pripravljaš za komisarja gavgo-skrbstva. (Brdavs spusti Zgagona.) V ec glasov: Naj vendar Enzek ze pove svoje do konca! (Mirno.) Enzek (vsled trušča ves prepaden): Veste, veste, gospodje, sem cisto zbegan ...
Figlfogl (med hrupnimi opazkami Enzeku): Ne bodi šlapa! Korajža! Kak župan pa si, če te taka malenkost spravi iz ravnovesja! Enzek: Ja, hc, he ... Dovolite, da si nekoliko oddahnem! Ta čas na naj govori Figlfogl. (Se vsede ves obupan.)
Figlfogl (vstane z energično ge-sP; ■ Najprej vrzimo Zgagona ven. Zdi se mi, da je demokratarski špijon. (Zorabi Zgagona in ga porine skozi okno.)
Glasovi: Vi ste pa junak brez para!
Figlfogl: Torej, da govorim v imenu Enzeka. Saj mi je znano, kaj je hotel povedati. Saj sem mu jaz naoisal govor. (Posmehljive opazke.)
E n z e k (bolj potiho FMfoglnu): Mrha, me hočeš blamirati, misliš, da si kaj bolj kšajt nego jaz. Figlfogl (ne reagira): Tu je treba odločnega vodstva.
Črnavs: V imenu svetega Štefana, ki jc bil za nas kamenfnn, vas prosim, da ne govorite o tem. Jasno jc, da bo tista stranka, ki je v zvezi najmočneiša in prerojena v Jezusu Kristusu, voditeljica. V imenu katoliške avtonomije —
R a z n i glasovi: Amen! — Poj li se farbat, farški capin! — Terei-jalka v h'ačah!
Zgagon (skozi okno): V imenu svetega klerikavzarstva. (Zbeži, ker je vrgel nekdo kozarec proti oknu.)
Prepelica: Klerikalne nevarnosti ni! V imenu avtonomije — Klerikalna miza (se hrupno in škodoželjno zasmeje. FJrcpelica se ozre plašno okoli, če ni mogoče ta zasmeh veljal njegovim besedam.) A j z 1 p o n a r: V imenu ... he, hc ... ^ voditeljcev našiga •-Svojeglav: No pa v imenu cici-^ bambul
Figlfogl (že precej vinjen): Hudič! V imenu cicibambul ja! Toda prosim vas, do nekega sklepa moramo priti danes. Imam silno moč v rokah, če jo bomo znali izkoristiti složno proti demokratarjem. Vse v blagor blatografske občine — Zgagon (skozi okno): in polnih' korit. Dajte mi korito! (Zbeži, ko plane par mesarjev proti oknu.) Brdavs (popolnoma pijan godrnja) : Pište me tristokrat pokonc vi. vaš občinski blagor z vašo avtonomijo vred. Slovenija bo sovjetska in jaz bom komisar za — Glasovi: — gavgoskrbstvo. Crnavs: Za božjo voljo, tega pa nikar! Ves svet bo zavladal enkrat papež in jaz bom takrat v Sloveniji njegov namestnik. Prej pa še hočemo avtonomijo.
Enzek (Figlfoglnu): Povej no kaj! Figlfogl: Naš Ajzlnonar bo železniški minister v avtonomni Sloveniji. Sovjeti in papež naj se gredo solit!
Svojeglav: Vi ste šleve, trikrat šleve...
Prepelica: Ti si šleva. Ah, avto-^ nomija ...
Svojeglav: Jc ne maramo. Hudič. povej no, jasno povej, zakaj ti bo avtonomija, slepar, prismoda! Seveda, ti ne vidiš nreko lastnega plota, ker te je kupil Črnavs. Enzek (korajžno): Pa glih hočemo v avtonomijo. Pa vljh, veste, veste. čeprav so jo v Belem gradu zavrnili.
Prepelica: Avtonomijo, ja, v zgodovinskih mejah, v starih avstrijskih in novih plemenskih mejah — Zgagon (pri oknu): — da ne bomo čisto pozabili na preljubljcno Avstrijo. Kadaver je sicer hin, toda smrad gnilobe se je preselil v tvojo glavo. (Sc hitro umakne) Prepelica: Boš tiho, zgaga! Pa ghh bom jaz ministrski predsed-mk v avtonomni Sloveniji — Svojeglav: Koritarji, vsak bi rad ijncl korito na svoj način, da bi žrli iz njih kot praseta. Trikrat "mseta —
C r n g a v s, Enzek, Prepelica. Figlfogl in A j z 1 p o n a r (planejo nanj); Boš molčal, prokleta duša!
Brdavs (rjove kot obseden): Saj je vsovlih! Glavno ie, da vzame vse skupaj hudič. (Vse je pijano jn se preriva sem in tja.)
Zgagon tori oknu divje kriči): Za dobrobit, za blagor občine, za naš avtonomistični cirkus. (Nihče ga ne posluša. Ko vidi, kako stvari stopijo, se tiho splazi skozi vrata, se skrije pod mizo ter začne žvižgati na prste. Par "ostov pri njegovi^ mizi ga posnema. Začne se splošen pretep.)
Brdavs (ki je nehal rjoveti, nenadoma plane pred Enzeka, izvleče iz žepa bombo in mu jo pomoli pod nos): Boš držal goflo! Vidiš v temle je naša pravica.
V	s i (preplašeni potihnejo, le boljšc-viška miza se potuhnjeno reži.)
Brdavs (stopa od "osatneznika do posameznika in jim daje bombo pod nos): Ali kaj diši? Hm, a?
E n z e k (jeclja v smrtni zadregi): Ensese, me, he, he, nisem mislil nič hu-hu-hu-dega ... Saj lahko razdelimo občino v štiri interesne sfere, Slovenijo pa tudi tako, pa bomo imeli vsi-i-i- svo-oj de-de-lež.
B r d a v s: Nič, nič, vse naj vzame hudič! (Dvigne bombo, kakor da bi jo hotel vreči.)
V	s i (zbežijo divje skozi vrata, za njimi pa Drdavs, le Enzeku so odpovedale od strahu noge, da se je vsedel kar sredi sobe na tla, kjer zeva v strahu kot napol zaklani piščanec.
Z g a g o n (je prilezel ves trd izpod mize in zbežal skozi vrata).
»:<
Z g a g o n (se vrne in vidi Enzeka še vedno na tleh): (3. Enzek, ravnokar sem zvedel, da vas ne bodo potrdili za župana. Je baje že prišlo poročilo iz Belega grada.
Enzek (zamrmra obupno): E nse-se, E nsese ... (Nato omedli.)
de Zondola.
Uganka.
Nima oken, nima vrat, mrko gleda Sova-grad. Kdor ima na glavi med, na solnce naj ne gre sedet!
Zapiski.
Koroška razmejitev, .lutri se baje začnejo razinejitvura dela med Jugoslavijo in Avstrijo na Koroškem, ker hoče antanta nagraditi Avstrijo za njeno pridnost, ki se je pokazala v tem, da so odpovedani vsi nadaljnji plebisciti za združenje z Nemčijo. Morda se bodo Nemci veselili tej razmejitvi, ker bodo videli v njej definitivno rešitev koroškega vprašanja. Mi pa pravimo, da koroško vprašanje niti potem, ko bodo postavljeni na Karavankah mejniki, ne bo smatrano za definitivno rešeno in da pride kmalu čas, ko bomo te mejnike izruvali in jih vtaknili zopet v zemljo tam, koder teče naša jezikovna meja. Danes je Koroška od nas ločena upravno in čisto naravno je, da se določi natančna meja med obema upravama. Ampak ti mejniki se oodo še premikali, mi v to trdno verujemo in ako se Nemci veselijo, je njihovo veselje — prezgodnje, ker najslajše se smeje oni, ki se smeje poslednji.
Prekmurski katekizem. Deželna vlada je izdala naredbo, da se vpelje na prekmurskih šolah slovenski katekizem, ki je v uporabi tudi po vseh drugih slovenskih šolah, torej je popolnoma katoliški, ker sicer bi škofje protestirali proti njegovi uporabi. Med klerikalci je nastal radi tega pravi vihar in poslanec Klekl je vložil celo interpelacijo na naučnega ministra, v kateri obdolžuje ljubljansko vlado, da nastopa proti veri! Minister prosvete, g. Sv. Pribičevič je pa natančen gospod in si je pogledal odpravljeni prekmurski katekizem, za katerega so se naši klerikalci tako potegovali. In kaj je našel naučni minister v tem katekizmu? Vse polno madžarsko-nacionalnega druha! In prav je imel, ko je rekel v svojem odgovoru na Keklovo interpelacijo, da se čudi, kako se more potegovati jugoslovanski poslanec za to, da bi se porabljal tak madžaronski katekizem še nadalje v naših šolah. Da, ali Klekl in njegovi tovariši so vse prej kot jugoslovanski poslanci — - - —
Med vrstami.
Kaltenegger na podlagi § 19. tisk. zak. pravi, da ni res, da je vzgojil celo vrsto odpadnikov in zatiralcev naroda, da ni vodil protinarodne šolske gonje, da ni
premeščal revnih učiteljev itd., ampak da je samo spoštoval zakon.
Ravno tako se izgovarja, kakor klerikalci, ki so takrat Kalteneggerja podpirali. Gliha vkup štriha.
*
Nedeljski «Slovenec» (v hujskaške svrhe, vzor za «Jugoslavijo»): «Kakor se govori v informiranih političnih krogih, je vprašanje Baroša že rešeno v prilog Italiji».
■M i.»i (Tvr-'vn«
m.Aamnusp'jr:	aou-ai
KAJ PRINUSF. »JUGOSLAVIJA» V PRIHODNJEM TEDNU?
Trditev, da so aretirani komunisti nedolžni, da je atentat uprizorjen od naše vlade, zlasti od demokratov, in trditev, da aretirance v zaporu pretepajo in mučijo. — «Novi čas» je že začel!
Biithlosti prošlep ledna.
«Slov. Narod» (7. julija, št. 149) v poročilu «Regent v Zagrebu»;
«Tu čuješ slovensko govorico, tam bosenski glas in tretji ti govori po srbijansko ...»
*
«Jutro» poroča o stanju hmelja... v Slov. goricah!
*
Držič: «Prečani» so se za ustavno delo z malimi izjemami pokazali kot absolutno inferiorni. (Držič!)
*
«Narod» je smatral za potrebno, da dementira «Stražino» poročilo o fuziji dveh dnevnikov.
Po «Slovencu»: V Trenčinu so klerikalci na kolodvoru zahtevali odstranitev Husove slike. — Brez komentarja!

REVOLVERSTVO «JUGOSLAVIJE» Nedeljski Peskov revolver javlja svojim somišljenikom, da je neko poročilo o Peskovi uepotrditvi «dokazano» telefoniram) iz «Jutrovega» uredništva dopisniku na Dunaj, da ga namenoma razširi po inozemskih listih.
Informirali smo se in dognali, da je to revölversko poročilo navadna, nalašč Izmišljena laž. S takšnimi lažmi skuša Peskov revolver v zadnjem obupu delati štimungo za svojega gospodarja.
Kisle kumare.
«ali so gospod župnik doma?» «Ne», odgovori ona tudi šepetaje in mu namigne, «jih ni doma, ie stopite hitro notri.»
Bazno.
— Kraljev rojstni dan praznujemo jutri, 12 t. m. Ta dan je državni praznik in počivati morajo vsi obrati. Samo po sebi se razume, da je državljanska dolžnost vseh hišnih posestnikov, da na ta dan razobesijo raz svojih hiš državne ali narodne zastave in pokažejo s tem, da vedo ceniti vse velike zasluge našega kralja - osvoboditelja.
— Razbremenitev porote. Dne 16. julija stopijo v veljavo nove določbe glede pristojnosti sodišč pri tatvinah in goljufijah. Pred porotna sodišča pridejo še-le slučaji, pri katerih znaša škoda čez 40.000 kron. S tem odpadeta skoro dve tretjini porotnih obravnav pred senat deželnega sodišča. Obremenila pa so se okrajna sodišča. Pred senat deželnega .sodišča pridejo namreč šele slučaji kvalificirane tatvine nad 1000 in navadne tatvine nad 4000 kron.
— Iz Radovljice nam poročajo, da je tamošnji župnik sicer imel mašo p.i-vodom sprejetja ustave in v zahvalo za srečno rešitev regenta", ampak pozabil je razobesiti zastavo, kar so mu v avstrijskih časih nikdar ni pripetilo. Njegovi pristaši so sedeli kot prilhnani na klopeh, ko se je pela državna himna; kadar se je pa pela «Bog ohrani», so stali vzravnani kot sveče. Svojih pravih misli pač nikdar ne morejo skriti naši klerikalci, pa dolgo ne bodo več ignorirali naše narodne države! Se bo že kaj naredilo, da se jim upogne njihov greben!
Mistifikacija. V dobri veri, da zgodba odgovarja resnici, smo priobčili v zadnji številki «Pondeljka» notico o g. Komatiču, ki so se mu očitate
razne protidržavne izjave in nemčur-stvo. Z druge, zanesljive strani se nas obvešča, da je g. Komatič zaveden Jugoslovan, ki se mu v narodnem oziru ne more ničesar očitati.
— «Vpokojenec» in vpokojenci. Društvo vpokojencev južne železnice izjavlja, da ni list «Vpokojenec», ki je začel izhajati 1. julija, z društvom v nobenem stiku in da bodo znali vpokojenci južne železnice tudi sami ščititi svoje pravice.
Oblastveni koncosijonirani iiifonnaeni zavod
Drago Beseljak, Ljubljana,
Cankarjevo nabrežje št. 5 dobavlja vso kreditne in privatne Informacije v tu- in inozemstvu. V abonne-mentu tor posamezno, cono zmerno.
liti im mir is phmii
v Ljubljani.
Tvrdka J. Dolenc, Ljubljana, Hllšer-Jeva ulica 6, priporoča v nakup najboljš« Inštrumente prvovrstnih tovaren po »o-lidnih in zmernih cenah.
FOLNOSUniJ^STI
OfJKOCl ZA TOVORNE
dUTOnomLE
FNEVnflTIKfl za ko-
L.ESd !H AVTOMOBILE
KOLESA
AVTOMOBILI
NAJCENEJE
1 J. QOREC
LJUBLJANA
QOSF05VET5KA
C. 14

ISk
IIP
h Ih
IS
liji li
kron
V pravkar končanem šolskem letu na eni ljubljanskih gimnazij. Latinska konju-gacija ni šla in ni šla. Končno se profesor razhudi in zagrozi:	«Kdor jutri ne zna
konjugacije, naprej in nazaj, jo bo popoldne pisal dve uri!» Drugi dan se je na svoje veselje prepričal, da je grožnja pomagala. Prvi dijak, ki je poklican, zdrdra brezhibno: «Lego, legis, legit, iegimus, le-gitis, legunt.» — «Dobro! Drugi, nazaj!» — Počasi vsi v zadregi, potem pa vedno hitreje, zadoni: «Ogel, sigel, tigel, sumi-gel, sitigel, tnugel!» ...
Povpaševanje je dognalo, da to čudno razumevanje konjugacije «naprej in nazaj» v razredu ni bilo osamljeno.
*
Pri maturi v St. Vidu se je pripetilo, da sta nalogi dveh pri Orlu organiziranih abiturijentov čisto jednaki. Ker se zadeva ni dala zatušati, pride do preiskave n končno se posvetuje o njej tudi višji šolski svet. V njem so razim Na-dralia tudi -f—|- -f- srbofiii. Zato je velika večina mnenja, da je ena obeh nalog prepisana. Kar se oglasi Nadrah in globoko prepričan pravi: «Se ena možnost je. Morda sta se pa oba abiturijenta pred maturo priporočila istemu svetniku...»
*
Miadi kaplan Porenta je prehlajen in hripav, zato samo še šepeta. V soboto izprevidi, da mu v nedeljo ne bo mogoče pridigati. Zato se odpravi k staremu župniku, ki ima že nekaj časa «fajn žavbrno» kuharico. Pozvoni. Micka mu pride sama odpirati in prijazno gleda plečatega gospoda. «O, ljuba Micka», šepeta kaplan v naglici in jej stisne roko.
za kilogram p
so prodaja vsak dan dopoldne na EPrecSoviževi in Sm©§|ancisfi stojnici v šoSsfcem drevoredu, popoldne pa v sDda&išču na Mesarski sesti št, 4 prš rrcestnš telcmrjisi.
:xr xr rr-r
Iz Havre v Haieriko
samo dni.
Edin najkrajše črte preko Havre, Cherbonrg-a in Antwerpen-a v Newyork.
Vozne listke in zadevna pojasnila iz-dajo edino konc. potovalna pisarna
GVJ&N gCHHSCER
= v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41, blizu glavnega kolodvora. =
I I i I T ¥ I T T T lil iltTlilJ 1 T
HKSE-
„JADRAN44 s. z o. z. LJUBLJANA

DUNAJSKA CESTA 9
priporoča:
kolonijalno In špecerijsko fo'ago ter žitne pridelke.
'Fqgmsh, ira solidraa £>ostx»eiiz;l>£t>.
Telefon St. 508.

St. pošt. ček. urada 12.051.
„ OlflTHä eUMKIi ¥ LiUBUHNB
KONGtŠSSNft TRG 4
dajo kredite v obrtne svrhe po izro hiih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtniških in in luslrijskih podjetij,
izvršuje vso bančno transakcije najkulantneje.
Obrestuje vloge na tekoči račun in vložno knjižice s
4 Vi
od dne vlogo do dne dviga.
• car^MCT—enacaagM
ja<'»TS£rjUgMPI<