Delavska enotnost
22. 5. 1976 - ŠT. 20. - L. XXXV - CENA 3 DIN
glavni urednik:	odgovorni urednik:
vojko Černelč	bojan samarin
S SEJE PREDSEDSTVA RS ZSS
Poudarek vsebini
. ^ zelo plodni razpravi so mi predsedstva RS ZSS, ki so e zbrali na seji minulo sredo, 0ceniU dosedanje rezultate raz-Pfave o osnutku zakona o zdru-Zef>em delu ter določili naloge lndikatov v prihodnje. V poučila vodje sekretariata za sPremljanje javne razprave in Sekretarja odbora za samo-uPravljanje pri RS ZSS Ivana Kukovca je bilo poudarjeno, da
vse službe opravile naloge in ® tudi vsebinsko vključile v ^no razpravo. Ustanovljen je '}-članski politični aktiv, ki je zadolžen za razlaganje osnutka zakona v posameznih občinah. yav tako že dela tudi pet de-yvnih skupin, katerih naloga ,e< da odgovarjajo' na posa-•■lezna vprašanja, dileme, ki jih syečujemo v javni razpravi, in ,a °vrčdnotijo predloge, ki jih obivajo. Sekretariat za sprem-Vanje javne razprave se je tesno Povezal tudi z uredništvi in no-viruirji, ki so zadolženi za spremljanje javne razprave o °snutku zakona o združenem '~ehi, sam pa izdaja tudi bilten lnformacije o javni razpravi
Na seji predsedstva so oce-da so se republiški odbori lndikatov zelo tvorno vključili v javno razpravo in poleg pro-mma, ki ga je izdelal RS ZSS Pripravili tudi dodatne akcije, aa bi tako določila osnutka zukona kar najbolj soočili z avtentičnimi interesi delavcev v
združenem delu.
Vsekakor kaže ob tem še Posebej poudariti misel, ki je na seji predsedstva nekaj-Krut izrečena: s tem, ko smo Usposobili 4750 delavcev v ob-Cinskih političnih aktivih, ki so zadolženi za pojasnjevanje do-čil osnutka zakona o združe-
nem delu, smo končali le pripravljalno obdobje za javno razpravo. Najpomembnejše dejanje pa se bo šele začelo. Generalna sekretarka RS ZSS Ivanka Vrhovčakova je posebej poudarila, da je treba v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu soočiti njegova določila z dosedanjimi samoupravnimi razmerami in se hkrati tudi dogovoriti za akcijo, kako poglabljati samoupravne odnose v skladu z novimi rešitvami
Težišče javne razprave mora biti sedaj v temeljnih samoupravnih celicah, kamor pa morajo politične organizacije priti tudi z oceno dosedanjih samoupravnih odnosov, s predlogi, ki jih je treba uresničiti, in z jasno vizijo nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov, ne le v organizacijah združenega dela, temveč v družbi nasploh. Vsi tisti zamudniki, ki doslej akcijskemu načrtu zveze sindikatov niso posvečali dovolj pozornosti, morajo nadoknaditi zamujeno — vendar ne na račun osiromašenja vsebine javne razprave. Še posebej pa so opozorili na seji predsedstva RS ZSS na povezanost pri razreševanju sedanjih dokaj hudih gospodarskih težav z določili osnutka zakona o združenem delu, kajti v primeru, da sedanjih razmer, dosedanjih rešitev v organiziranosti združenega dela, samoupravljanju in predvsem v dohodkovnih odnosih ne soočamo z določili osnutka zakona, lahko dobi javna razprava prizvok le informiranja, ne pa tudi, spreminjanja dosedanjih odnosov, za kar pa v resnici gre!
M. HORVAT
Še na mnoga leta, dragi tovariš Tito!
Foto: Joco i .daišič
OSNUTEK DRUŽBENEGA DOGOVORAO UKREPIH ZA RACIONALIZACIJO STANOVANJSKE GRa NJE
DOBER NAMEN PREMALO
Iz dokumenta izločiti nepotrebno deklarativnost in jo nadomestiti s konkretno vsebino
V naši republiki se že dlje pripravljamo na sprejem družbenega dogovora o ukrepih za racionalizacijo stanovanjske gradnje. Podpisniki tega pomembnega dokumenta naj bi bili Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Gospodarska
zbornica SR Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije in izvršni svet Skupščine SRS. Zdaj smo tako daleč, da je že pripravljen osnutek dogovora, s katerim želimo doseči relativno znižanje in postopno stabilizacijo cen stanovanj. O tem dokumentu je
na zadnji seji že spregovorilo predsedstvo slovenskih sindikatov.
Predsedstvo RS ZSS je po dokaj razgibani razpravi ocenilo, da gre za dokument, ki ga že dolgo potrebujemo, javnost pa bo njegov sprejem pozdravila z odobravanjem. Zato je sklenilo podpreti napore, da bi čim-prej izoblikovali dokončno besedilo. Prizadevanja naj bi bila usmerjena predvsem v dve smeri. Gre za to, da bi morali iz njegove vsebine izločiti kar največ sedanje deklarativnosti in jo zamenjati s konkretnimi določili. Vsebino bi seveda morali tudi dopolniti z vsem tistim, kar so sestavljavci osnutka družbenega dogovora o ukrepih za racionalizacijo stanovanjske gradnje v prvi fazi „pozabili“ zapisati.
Po mnenju delegatov, ki so o tem razpravljali na seji predsedstva, ta organ pa se je z njihovimi predlogi strinjal, bi morali že v osnutku omenjenega družbenega dogovora zapisati tudi naslednje:
— dejavniki (mišljeni so še zlasti podpisniki, op. ur.) se
sporazumejo, da se za izračun cene stanovanja uporabi enotna metodologija, pripravljena v Biroju gradbeništva Slovenije,
—	dejavniki se sporazumejo, da stroški za primerne kolektivne naprave ne bremenijo cene stanovanj,
—	dogovor o cenah mora biti opremljen s podatki o končnih cenah stanovanj v občini. Če Zavod SR Slovenije za cene ugotovi, da je cena stanovanj v občini višja od cene, izračunane po enotni metodologiji, o prekoračitvi cene obvesti stanovanjsko skupnost v občini in odbor udeležencev tega dogovora. Udeleženci dogovora v občini morajo v 30 dneh uskladiti ceno stanovanja z določili tega dogovora. Če tega ne storijo, ceno administrativno določi Zavod SR Slovenije za cene.
Pripombe predsedstva RS ZSS nedvomno zadevajo v bistvo družbenega dogovora, saj mu dajejo trdno ogrodje in oporo, ki bo še kako potrebna, ko bo dogovor sprejet in ko ga bomo začeli uveljavljati v praksi.
M. G.
Sklic sej
predsedstva in RS ZSS
Na seji predsedstva RS ZSS, ki bo 26. maja, bodo obravnavali razvoj samoupravne delavske kontrole, izvajanje družbene akcije za izboljšanje družbene prehrane delavcev in preskrbo mest ter naloge sindikatov, določili pa bodo tudi program proslave 27. junija dneva samoupravljavcev.
Seja republiškega sveta bo 31. maja. Delegati bodo prisluhnili informaciji o poteku javne razprave o osnutku za-
kona o združenem delu, družbenem planiranju in gospodarskih gibanjih, nato pa ocenili uresničevanje sklepov in stališč sindikatov Slovenije o oddihu in rekreaciji delavcev. Sejo bodo sklenili z obravnavo in sprejemom zaključnega računa republiških organov sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije za leto 1975 ter s sklepanjem o razrešitvah in imenovanjih.
R.N.
SEJA PREDSEDSTVA RS ZSS
Aktualnosti na rešetu
Predsedstvo RS ZSS je imelo za sejo v sredo obširen dnevni red, ki je obsegal kar devet točk. Najprej se je predsedstvo seznanilo z informacijo o poteku javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, družbenem planiranju in gospodarskih gibanjih. V nadaljevanju seje so delegati izrekli več pripomb in dopolnilnih predlogov k trem dokumentom, k osnutku družbenega dogovora o temeljih srednjeročnega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980, odnutku družbenega dogovora o ukrepih za racionalizacijo stanovanjske gradnje v SR Sloveniji in k predlogu stališč ter sklepov o uresničevanju ustavne vloge samoupravnih interesnih skupnosti v družbenih dejavnostih, o čemer bo razpravljala problemska konferenca RK SZDL Slovenije.
Člani predsedstva so brez bistvenih pripomb potrdili poročilo o letnih skupščinah
osnovnih organizacij sindikata in letnih sejah sindikalnih organov kakor tudi program sej republiškega sveta, predsedstva in izvršnega odbora predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za obdobje od maja do 15. julija 1976. leta.
Po sklepu predsedstva se bo ta sindikalni organ vnovič sestal 26. maja medtem ko bo 31. maja seja republiškega sveta ZSS.
V juniju bosta delegaciji slovenskih sindikatov, ki ju bo vodila generalna sekretarka Ivanka Vrhovčak, vrnili obisk županijskemu svetu madžarskih sindikatov v Szombathe-lyju in deželnem vodstvu DGB pokrajine Baden-Wuertenberg.
Sejo predsedstva RS ZSS so. sklenili z informacijo o akcijah sindikatov pri saniranju posledic potresa v Posočju. M. G.
SLOVENSKI SINDIKATI IN POMOČ POTRESNEMU OBMOČJU
Enodnevni zaslužek za solidarnost
občinskih svetov ZSS, ki so 15 maja obiskali razdejano Posočje, pa je predsedstvo RS ZSS sklenilo pozvati vse slovenske delavce, da bi kot svojo solidarnostno pomoč ljudem iz prizadetih krajev dodatno prispe-
vali enodnevni zaslužek iz osebnega dohodka za mesec maj 1976. Kot prvo pomoč pa je predsedstvo sklenilo nakazati 100.000 dinanev.
M. G.
Po zakonu vsako leto julija delamo „solidamostni dan“, zbrana sredstva pa. namenjamo v sklad za pomoč ob elementarnih nesrečah, če škoda preseže z zakonom določeno mejo. Na pobudo predsednikov med-
PRILOŽNOST ZA KRITIČNO OCENO SAMOUPRAVNIH RAZMER
STRAN 5
7 dni v sindikatih
22. maja 1976
stran
IN
MEMORIAM LUDVIK REBULA
Na ljubljanskih Žalah smo se poslovili od zvestega tovariša Ludvika Rebule - predvojnega r olucionarja, sindikalnega akti-vista in predanega borca za našo veliko zmago, Vedno je bil na čelu delavskih množic in z osebni r delom dokazoval, kako seje treba boriti proti reakciji vseh vrst. Strahovito zastraševanje in grožnje predvojnih režimov ga ms prestrašile, ni klonil; na-sprc ino, vztrajno in na razumljiv nač. i je usmerjal delavce na težko, vendar edino pot boja za svotvsdo.
I Že mladinec se je pod vpli-| vcun komunistov v predmestju
vsi boril proti fašizmu. Leta . 93l> je pobegnil v Jugoslavijo da bi se izognil aretaciji. Toda v Jugoslaviji je tedaj šestojanuar-ska diktatura brezobzirno preganjala vse, kar je bilo naprednega. V gospodarski krizi so se že tako slabi odnosi med podjetji in delavci še bolj zaostrili. Pritiski so se zostrovali, zlasti na emigrante iz Slovenskega Primorja, vendar ga niso omajali. Izkoristil je M vsako priložnost, da je delavcem razlagal, kje je edini izhod za odpravo takih razmer.
Ko je leta 1936 Komunistična partija prevzela vodstvo sindikata gradbenih delavcev v Sloveniji, se je tovariš Rebula, ki je že tedaj užival med delavci velik ugled, uvrstil med najaktivnejše in najuspešnejše aktiviste tega sindikata Zaradi teh njego-i vih vrlin je bil kmalu vključen v | vodstvo tega sindika.a za območje Ljubljane, pozneje tudi v plerum vodstva tega sindikata za Slo -enijo.
'. o je bila doba velikih delavskih gibanj, stavk, demonstracij in manifestacij, ki je od tedanjih aktivistov zahtevala mnogo znanja, spretnosti in še več poguma. Ludvik Rebula, predan partiji in delavskemu razredu, je znal dvigati zavest ljudi in jih neustrašeno povesti v akcijo.
Leta 1937 se je na poziv partije z več svojimi tovariši prijavil za oborožen boj proti fašizmu v Španiji, toda skupaj z drugimi prostovoljci so ga zajeli v Dalmaciji na poti v Španijo. Takrat se je zanj začela dolgoletna pot ponižanja, trpljenja. Sledila je grenka pot zapornika v Splitu in Zagrebu. V ljubljanskih zaporih je bil kakor vsi njegovi tovariši iz slovenskega Primorja obsojen na izgon iz Jugoslavije. Izgnan je bil v Avstrijo. Zaprli so ga na Dunaju, v Trstu je bil obsojen na pet let zapora na Sardiniji. Leta 1940 pa je bil mobiliziran v zloglasni specialni bataljon italijanske vojske, iz katerega se je rešil 1942. leta Po prihodu v rodno Nalrežino se je takoj vključil v delo rajonskega komiteja v domačem kraju. Leta 1943 smo ga že srečali v naših bojnih enotah.
Po osvoboditvi so mu gradbeni delavci ponovno zaupali vodilno mesto v vodstvu republiškega odbora tega sindikata, ki ga je opravljal, dokler ni v mestnem ljudskem odboru Ljubljana prevzel takrat pomembne naloge - urejanje novih delovnih odnosov.
Težke življenjske razmere in preganjanja so hudo zrahljala njegovo zdravje. Kljub njegovemu optimizmu, ki je bil njegova značilna lastnost, smo ga izgubili. Borbenega, požrtvovalnega in zvestega tovariša Ludvika Rebulo bomo ohranili v najlepšem spominu vsi, ki ga pozna-
mo-	RUDI GANZITI
KAJ SMO STORILI...
TEMELJITO IN ODGOVORNO
Na osnovi določil statutarnega dogovora o organiziranosti sindikatov je bila — letos že drugič zapored — uveljavljena pomembna novost, da se članstvo razen na rednih članskih sestankih vsako leto sestane tudi na letnih skupščinah, sindikalni organi pa na letnih sejah.
Letne skupščine, ki omogočajo članstvu oceniti delovanje svoje organizacije v enoletnem obdobju in sprejeti delovne načrte za prihodnje leto, so bile po oceni predsedstva RS ZSS opravljene domala povsod, kjer bi morale biti Večina skupščin je bila opravljena v dogovorjenem času. Med zamudniki so bili, kar preseneča, predvsem občinski in medobčinski odbori in sveti zveze sindikatov, kar pomeni, da so se lotili načrtovanja letošnjega dela z eno do dvomesečno zamudo. Prav zato bodo morali medobčinski oziroma občinski sveti ZSS in občinski odbori sindikatov čimprej analizirati, zakaj niso spoštovali dogovorjenih rokov, kajti očitno je, da to ni ostalo brez posledic, zlasti še kar zadeva načrtno delo v teh organizacijah ter pretrgane neposredne vezi med OOS in vsemi drugimi sindikalnimi organi in organizacijami.
Sicer pa velja zapisati tudi spodbudne ugotovitve. Udeležba na letnih skupščinah je bila dobra, saj so, v večini občin ugotovili, da se je letnih skupščin udeležilo dve tretjini in več članstva. V razpravah so prevladovala vprašanja s področja uresničevanja ustavne vsebine samoupravljanja in gospodarske stabilizacije. Člani sindikata na letnih skupščinah seveda niso ocenjevali le uresničevanja nalog, kot so sijih na občnih zborih zadali za leto 1975, temveč vsa tista vprašanja, s katerimi so se srečevali skozi vse leto. Ocene občinskih svetov ZSS opozarjajo, da večina osnovnih organizacij k temu ni pristopila formalistično, temveč je letne skupščine izkoristila za temeljit pregled celotnega dela svoje organizacije in za oceno rezultatov posameznih akcij oziroma celotnega delovanja. Na nekaterih letnih skupščinah pa je članstvo še posebej spregovorilo o povezovanju osnovne organizacije sindikata oziroma delavcev v TOZD v SZDL in v samoupravnih organih v odnosih do krajevnih skupnosti. Ugotavljali so, daje bila ta vez marsikje vzpostavljena, vendar se delavci še niso v polni meri vključili v politično in samoupravno življenje v krajevnih skupnostih.
OOS so na letnih skupščinah pozorno ocenjevale tudi svojo organizacijsko usposobljenost za opravljanje funkcij. Pri tem so skoraj povsod pregledali delovanje sindikalnih skupin, ki so se že uveljavile kot uspešna oblika notranjega delovanja, s katero članstvo neposredno uresničuje nekatere sindikalne pravice in dolžnosti in se na ta način vključuje v nastajanje in uresničevanje politike sindikatov. Ker pa so izkušnje pokazale, da so bile sindikalne skupine ponekod številčno prevelike, so se odločili, da jih bodo prilagodili načelom smotrne organizacije, to je, da bodo štele po 10 do 25 članov. Na tej podlagi so tudi izpopolnili delegatski sestav izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata.
Kljub prizadevanjem in naporom pa niso OOS povsod zaživele tako, kot naj bi. Zato so v nekaterih organizacijah na pobudo članstva že zamenjali posamezne poverjenike delegate, ki niso dobro opravljali svojih dolžnostL Zamenjani so bili tudi nekateri predsedniki izvršnih odborov OOS, ki so sami odstopili, ker so ugotovili, da ne morejo več opravljati svojih nalog. Zamenjavo nekaterih predsednikov pa so osnovnim organizacijam predlagali občinski organi sindikatov, če so zanje ugotovili, da ne opravljajo dogovorjenih nalog. Vsekakor bo treba v pripravah na naslednje letne skupščine sistematično pregledati kadrovski sestav vseh 10 OOS, da bi vedeli, ali je v njem lahko razlog za slabše delovanje nekaterih osnovnih organizacij sindikata.	M. G.
PREDSEDSTVO RS ZSS SPREJELO PROGRAM SEJ ORGANOV SINDIKATOV SLOVENIJE
VELIKO NALOG
Predsedstvo RS ZSS je na zadnji seji sprejelo program sej republiškega sveta, predsedstva in izvršnega odbora predsedstva RS ZSS za obdobje do 15. julija letos. Po tem programu se bo pred glavno sezono dopustov še trikrat sestal republiški svet, predvidenih je pet sej predsedstva, vsak teden pa bo seja izvršnega odbora predsedstva RS ZSS.
Republiški svet bo na seji, ki je predvidena za 31. maj, prisluhnil informaciji o poteku javne razprave o zakonu o združenem delu, družbenem planiranju in gospodarskih gibanjih. Ocenil bo uresničevanje sklepov in stališč sindikatov Slovenije o oddihu in rekreaciji delavcev, sejo pa sklenil z obravnavo in sprejemom zaključnega računa republiških organov sindikatov in ZSS za leto 1975 ter s sklepanjem o razrešitvah in imenovanjih. Na seji, ki je napovedana za 17. junij, bo republiški svet ZSS obravnaval reformo usmerjenega izobraževanja in ustanavljanja posebnih izobraževalnih skupnosti, nato pa ocenil še aktivnost sindikatov na področju družbene samozaščite. Na seji, ki je predvidena za 13. julij, pa bo RS ZSS obravnaval družbena plana Jugoslavije oziroma Slovenije za obdobje 1976-1980.
Na seji predsedstva RS ZSS, napovedani za 26. maj, bodo obravnavali razvoj samoupravne delavske kontrole, izvajanje družbene akcije za izboljšanje družbene prehrane delavcev in preskrbe mest, samo-
upravno organiziranost proizvajalca kot potrošnika, učinkovitost samoupravnih sporazumov dejavnosti v letu 1976, smernice za delovanje sindikalnih organov v postopkih družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja ter program proslave 27. junija — dneva samoupravljavcev. Na seji, ki je predvidena za 2. junij, bo predsedstvo obravnavalo opredelitev življenjskega minimuma in socialno karto, uveljavljanje enotnih meril za dodeljevanje družbenih stanovanj delavcev v TOZD in drugih delovnih skupnostih in več zadev s področja šolstva in izobraževanja. Izvajanje delegatskega sistema in uveljavljanje delegatskih odnosov v TOZD in drugih skupnostih, izhodišča za oblikovanje SIS za oddih delavcev in program ukrepov za vračanje delavcev iz tujine so najvažnejše točke dnevnega reda seje predsedstva, ki je napovedana za 9. junij. Na seji, ki bo predvidoma 16. junija, bo predsedstvo RS ZSS spregovorilo o gospodarskih gibanjih in uresničevanju politike življenjskega standarda ter o uresničevanju sklepov RS ZSS o ustanavljanju in nadaljnjem razvoju SIS gospodarskih dejavnosti. Na seji, napovedani za 30. junij, pa bo predsedstvo obravnavalo samoupravljanje v krajevnih skupnostih s posebnim poudarkom na vlogi in položaju TOZD ter stališča do družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske gradnje, ki so se izoblikovala med javno razpravo.
DRUŽBENI DOGOVOR PRINAŠA UPANJE
Končno realizem
Delegati RO Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije so na zadnji plenarni seji med drugim obravnavali osnutek družbenega dogovora o skladnem razvoju posameznih dejavnosti v tej panogi S tem družbenim dogovorom se lotevamo reševanja problemov, ki smo jih doslej ocenjevali kot zelo občutljive, kajti gre za panogo, ki niti ni dovolj razvita glede na družbene in gospodarske zahteve po sodobnem prometu in zvezah.
V razpravi so delegati poudarili, da gre sicer šele za osnutek, ki ga je potrebno izpopolniti, vendar bo kasneje podpisani družbeni dogovor pomeni merilo za vedenje posa-
meznih organizacij združenega dela in dejavnosti. Skrajni čas je, da doumemo, kaj je racionalneje voziti po cesti in kaj po železnid.
Kljub obilici pripomb na osnutek družbenega dogovora pa so vsi delegati menili, da je to zelo dobra osnova za ureditev prometne politike v republiki. Seveda pa je le-ta povezana tudi s prometno politiko države kot celote in odvisna tudi od razmer v svetu na tem področju. TOZD in vsi drugi, ki bodo dobili osnutek družbenega dogovora v javno razpravo, morajo ob tem upoštevati predvsem potrebe po družbeni racionalnosti te dejavnosti.
M. H.
RO SINDIKATA DELAVCEV KEMIČNE INDUSTRIJE SLOVENIJE O SREDNJEORČNIH PLANIH PANOGE _________________
Z VSEM MED DELAVCE
Glavna pozornost delegatov RO Sindikata delavcev kemične industrije Slovenije minuli ponedeljek je veljala obravnavi dogovora o temeljih družbenega plana Slovenije za obdobje od 1976. do 1980. leta in problematiki pri izdelavi in spre-
jemanju. srednjeročnih programov panoge. Medtem ko na osnutek dogovora delegati niso imeli bistvenih pripomb, so srednjeročni programi vseh treh SOZD in TOZD slovenske kemične industrije naleteli na pravcati „plaz“ kritike. Povsem uteme-
IZ OBČINSKIH ORGANIZACIJ
VELENJE
Na predlog organizacijsko-kadrov-ske komisije je predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov sprejelo sklep o uvedbi priznanja najboljšim delavcem - samoupravljavcem. Prva priznanja bodo podelili v letu 1977 v okviru že tradicionalnih velenjskih prvomajskih prireditev.
Priznanja občinskega sindikalnega sveta bodo prejeti najboljši delavci leta za svoje vestno delo; delavci, ki so vzor v svojem delovnem okolju in aktivni v samoupravnem in družbenopolitičnem življenju.	P. O.
NOVO MESTO
V novomeški občini so pripravili zelo obsežen, podroben in konkreten načrt delovanja sindikata v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu. Delo so zastaviti tako, da bodo dosegli kar najširšo seznanjenost delavcev v vseh samoupravnih delovnih okoljih z osnutkom tega zakona in jim omogočili tudi aktivno sodelovanje v razpravi, hkrati pa bodo opravili kritično oceno samoupravnih razmer v vsaki temeljni in drugi organizaciji združenega dela ter samoupravni skupnosti.
Vsaka osnovna organizacija sindikata bo te dni sprejela še lasten akcijski program za pripravo in izvedbo javne razprave. Zato bodo ustanovili posebne odbore, ki bodo morati poskrbeti tudi za izdelavo analize o samoupravnih razmerah v lastnem okolju. Pri tem bodo morali še zlasti kritično opozoriti na neustrezne rešitve lastne samoupravne organiziranosti v primerjavi s predvidevanji osnutka zakona. Ob tem bodo seveda nakazali tudi naloge samoupravnih organov za odpravo ugotovljenih slabosti in pomanjkljivosti.	R. g.
SLOVENJ GRADEC
S seminarjem za člane političnega aktiva, ki bo vodil javno razpravo, so v Mislinjski dolini praktično skleniti priprave na začetek razgovorov o „mali ustavi". Po sprejetem programu zdaj v TOZD in v delovnih organizacijah pripravljajo analize sedanjega stanja in slabosti na področju samoupravne in družbenoekonomske organiziranosti. Te analize bodo obravnavali na zborih delavcev in bodo pomenile osnovo ža odpravljanje ugotovljenih slabosti v duhu rešitev, kot jih nakazuje osnutek zakona o združenem delu. A. N.
Ijeno, saj domala vsi razvojni programi med seboj niso usklajeni, prav tako pa niso realni glede na predvideno rast kemične industrije do 1080. leta. Razvojni programi pa niso ne usklajeni le med vsemi tremi sestavljenimi organizacijami združenega dela, marveč tudi znotraj sleherne SOZD.
Po srednjeročnih programih načrtujejo med drugim tudi gradnjo novih proizvodnih zmogljivosti, vendar izkušnje kažejo, da so v večini primerov takšna motenja bolj ali manj pretirana, saj so sedanje kapacitete v kemični industriji izkoriščene komaj 80 do 90-odstotno. Zato bi jih
kazalo najprej izkoristiti, namesto da že vnaprej načrtujemo velike objekte, čeprav že danes ne vemo, kako naj bi najbolje smotrno in gospodarno izkoristili obstoječe kapacitete.
Delegati RO so v zvezi z izdelavo in sprejemanjem srednjeročnih programov panoge menili, da bi se moral sindikat bolj tvorno vključiti v razprave o njihovem oblikovanju kot doslej, saj si skoraj ne moremo predstavljati, da so delavci o razvojnih načrtih svojih SOZD ali TOZD premalo ali pa sploh ne informirani
I. V.
IZ REPUBLIŠKIH ODBOROV
SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE SLOVENIJE: ^ seji republiškega odbora so ^ ravnavati osnutek dogovora temeljih družbenega plana Slovenije za obdobje 19	. . j
1980. leta. Sprejeli so akcijs^ načrt za javno razpravo osnutku zakona o zdruzen delu, kjer so še posebej opoz riti, da v javni razpravi delava TOZD posvetijo pozornost o hodkovnim odnosom ter pov
^DI^aT6 “GODBENIH
DELAVCEV SLOVENIJE: v prvih treh dneh tega tedna J bila na obisku delegacija JeP bliškega odbora sindikata del cev gradbeništva iz Srbije. /V znaniti so se z dosedanjimi1Z, -u njami pri delovanju sindikalni^ organizacij ter problemi, ki s° . večini primerov zelo podob ’ Sestala se je tudi komisija za l. formiranje pri RO in pregledal dosedanje rezultate pri °. veščanju delavcev v teh delovni organizacijah.
SINDIKAT DELAVCE; KOVINSKE	INDUSTRIJE-
Predstavniki RO so sodelovati n zboru delavcev v izolski Men notehniki. Komisija za kadre J obravnavala predlog kandidat0 za predsednika konference t darjev in nekatera druga k drovska vprašanja, povezana zamenjavo delegatov RO in. nF govih komisij. Organizirali 50 tudi posvetovanje o ugotavljanj delovnih mest v livarski indb' striji, na katerih naj bi ugoU Ijali delovno dobo s povečanjenj,
SINDIKAT DELAVCEV KEMIČNE INDUSTRIJE SEt> VENUE: Na plenarnem zaseda nju RO so spregovoriti o uve' Ijavljanju in spoštovanju dol°c' samoupravnega sporazuma o raz porejanju dohodka in os^bj11 dohodkov. Še posebej kritičn pa so obravnavali delegatsk odnose ter se dogovoriti, da 00 do morali oceniti dejavnost de' legatov RO tudi v občinskih °r
ganizacijah in v temeljnih nizacijan sindikata, pa tudi osnovnih organizacijah ZK.
SINDIKAT DELAVCE; LESNE INDUSTRIJE IN GO' ZDARSTVA SLOVENIJE: Na seji republiškega odbora so oce; niti rezultate gospodarjenja v tej panogi lani in uresničevanje resolucije o družbenoekonotnsken*
razvoju SRS v letu 197°. . osnutku dogovora o temelji srednjeročnega razvoja pa s? menili, da bi moral med priotf tetne panoge prištevati tudi g0" zdarstvo.	_
SINDIKAT DELAVCEV GOSTINSTVA IN TURIZMA SLO VENUE: RO je skupaj z 10 združenja TOZD gostinstva d* turizma pri GZ Slovenije v P°r' torožu organiziral razgovor 0 preobrazbi srednjega šolstva * usmeijeno izobraževanje.
SINDIKAT DELAVCEV ^ PROMETU IN ZVEZAH SLO VENUE: IO je obravnaval ptm jekt preobrazbe srednjega šolsbf3 v usmeijeno izobraževanje >n priprave na ustanovitev posebr>e izobraževalne skupnosti za P10' nv;t in zveze. IO in komisija za pretovorno-skladiščno dejavnos sta pripravila posvetovanje o raz; porejanju donodka in delitvi sredstev za osebne dohodke omenjeni dejavnosti Na sindikalni konferenci za cestno gospodarstvo pa so med drugim
ocenili izvajanje samoupravnega sporazuma o razporejanju do hodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v letu 1975.	.
SINDIKAT DELAVCEV TEKSTILNE IN USNJARSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE: IG je obravnaval projekt preobrazbe srednjega šolstva v usmerjen0 izobraževanje. Oblikoval je tudi svoje pripombe k dogovoru 0 temeljih srednjeročnega pkm3 SR Slovenije za srednjeročno obdobje.
PLENARNA SEJA RO SINDIKATA DELAVCEV OBRTI SLOVENIJE
Dosledno, ne drugače

V osnutek dogovora o temeljih srednjeročnega plana SR Slovenij® vključiti tudi obveznost prenosa pravice upravljanja s prostori na OZD' ki delujejo v najetih prostorih
Republiški odbor sindikata obrtnih delavcev Slovenije je na plenarni seji sprejel konkreten načrt za delovanje v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu in obravnaval preobrazbo srednjega šolstva v usmeijeno izobraževanje.
Ko pa je republiški odbor razpravljal o osnutku dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje
1976—1980, je ugotovil, daje v osnutku dogovora ustrezno vključeno malo gospodarstvo. Odbor predlaga, da bi v 2. členu dogovora vključili še obveznost prenosa pravice upravljanja s poslovnimi prostori na organizacije združenega dela, ki deluje v najetih poslovnih pro-stonh, v vseh tistih primerih, ko organizacije izpolnjujejo določene zakonske pogoje.
Republiški odbor je sklenil, da s skupno komisij0 udeležencev po hitrem postopku rešuje problem obrtnih or ganizacij, ki svoje notranje de litve ne morejo uskladiti s si stemom delitve po samoupr^ nem sporazumu o merilih z delitev dohodka in osebniti dohodkov storitvene obrti m sorodnih obrtnih dejavnosti.
A. h-
Planiranje — sinonim za boljše
V kritični razpravi o osnutku dogovora 0 temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980 je bilo poudarjeno, da je potrebno nadaljnji razvoj slo-venskega gospodarstva graditi predvsem na kakovostnih dejavnikih, kot so produktiv-nost, izkoriščanje notranjih rezerv, notra-nja organizacija dela in tudi v uveljavljanju načel svobodne menjave dela med družbe-nimi službami in proizvodnjo.
To je pravzaprav ena najpomembnejših Ugotovitev predsedstva RS ZSS, ki je na zadnji seji razpravljalo o dogovoru o temeljih družbenega plana SRS do 1980. leta.
Velja opozoriti na poudarek, ki ga je dalo predsedstvo pri ocenjevanju osnutka dogovora, da je potrebno pri planiranju nadaljnjega razvoja posameznih dejavnosti biti realen - morda je celo pomembneje izhajati iz ustavne pravice o neodtujivosti pravic, da delavci odločajo in razpolagajo z ustvarjenim dohodkom in hkrati tudi na to, da je potrebno v oblikovanju nadalj-niega razvoja slovenskega gospodarstva in družbenih služb upoštevati vsa stabilizacij-tka hotenja ter planirati na osnovi ustvarje-Hega dohodka Prav zato seveda nadalj-ttjega razvoja ne smemo planirati le v količinah, kilovatih, metrih... temveč predvsem na osnovi predvidenega in ustvarjenega dohodka.
Med kakovostnimi dejavniki nadaljnjega razvoja so na seji predsedstva RS ZSS še Posebej poudarili skrb za zviševanje druž-behe produktivnosti dela in tudi uveljavljanje načel delitve po delu, ki v resnici edino lahko omogoča vključevanje našega gospodarstva v mednarodno delitev dela. Zlati časi, ko smo gradili proizvodnjo na uvozu surovin in dragi prodaji izdelkov na domačem tržišču, so mimo.
Ne smemo pa tudi mimo pojavov, ki jih lahko označimo kot „cehovske“. Čeprav v zelo majhni meri - primeri pa so - se pojavljajo želje za neselektiven pristop k stvari, in vendar je povsem jasno, da se bomo v bodoče, kar je gotovo med prvenstvenimi nalogami na osnovi kriterijev, ki so v osnutku dogovora, morali odločati za Prestrukturiranje gospodarstva, in morda bi kazalo, kot je bilo rečeno, razmišljati tudi o destimulativnih ukrepih za tiste panoge, ki v prihodnje nimajo perspektive.
Sindikati se tokrat ne vključujejo prvič v razpravo o samoupravnem planiranju. Lahko bi rekli, da se pravzaprav zaključuje prva faza priprav na družbeni načrt razvoja 976 - 1980. Zdaj je potrebno takoj in bržčas že ob razpravi o osnutku zakona o združenem delu seznaniti delavce v temeljnih samoupravnih celicah z izhodišči, pred-videvanji in pristopom k planiranju našega bodočega razvoja ter ovrednotiti sedanje Predloge v praksi.
Se posebej pa je predsedstvo RS ZSS Poudarilo, da sindikati ne smejo biti vključeni v oblikovanje dogovora o osnovah družbenega plana samo kot kritik, temveč morajo ob svojih pripombah, ki so konstruktivne, predlagati tudi boljše rešitve in Predloge.	M. HORVAT
SINDIKATI NADALJUJEJO SOLIDARNOSTNO AKCIJO ZA POMOČ TOLMINSKEMU IN NOVOGORIŠKI OBČINI
HITRO IIM UČINKOVITO
Pomoč prebivalstvu, ki ga je prizadel potres v novogoriški in tolminski občini, redno prihaja. Ne več spontano kot prve dni, temveč organizirano in v obliki, ki je najbolj potrebna. Prihaja iz vse Jugoslavije, še posebej seveda iz Slovenije.
Med prvimi, ki so se organizirano lotili pomoči tamkajšnjemu prebivalstvu, so bili sindikati. Že naslednji dan po potresu so na poziv predsedstva RS ZSS osnovne organizacije sindikata začele pošiljati na ogroženo področje šotore, odeje, prikolice in dmgo.
Starejše in bolne prebivalce tega področja ter otroke so tako že v prvih dneh po katastrofi spravili v prikolice. Ko pa je bilo po nekaj dnevih približno jasno, kolikšna je škoda oziroma koliko hiš je tako prizadetih, da niso sposobne za bivanje, se je izkazalo, daje prikolic potrebno znatno več, kot pa so v prvem trenutku ocenjevali. Dodatna pomoč je bila potrebna takoj, še posebej zato, ker se je vreme poslabšalo. Tako seje začel drugi krog zbiranja pomoči.
V Tolminu so se minulo soboto zbrali predsedniki medobčinskih sindikalnih svetov na posebnem sestanku s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, štaba za civilno zaščito in s člani skupščine občine Tolmin. Ugotovili so, da še vedno primanjkuje za najnujnejšo streho prizadetim najmanj 200 prikolic, več velikih šotorov in seveda gradbeni material. Skupaj s Tolminci so se dogovorili, da bodo sindikati dali pobudo za ponovno zbiranje prikolic in da bodo predlagali, naj bi vsi delovni ljudje Slovenije prispevali kot pomoč potresnemu področju enodnevni zaslužek.
Pobudo predstavnikov medobčinskih odborov so sprejeli in potrdili tudi na predsedstvu RS ZSS, ki se je sestalo preteklo sredo. Ne glede na to potrditev pa je akcija stekla že v začetku tedna in velika večina potrebnih prikolic je že na potresnem področju.
Da bi ugotovili, kako potaka akcija sindikatov, smo pred zaključkom redakcije po telefonu poklicali predsednike medobčinskih sindikalnih svetov. Tole smo zvedeli:
POMURJE
Predsednik pomurskega občinskega sindikalnega sveta Mirko Hajdinjak nam je povedal, da so že takoj, ko so zvedeli za potres, poslali na ogroženo področje dve kontejnerski hišici, večjo stanovanjsko prikolico in malo kasneje še eno prikolico, dvajset žimnic in 50 odej, Radenska pa je poslala na ogroženo področje vagon mineralne vode.
„V drugi akciji naj bi poslali 6 prikolic, vendar teh na našem področju ni. Zato so se naša podjetja Mura, Potrošnik, Ljubljanska banka, SDK in Blisk odličila, da bodo kupila 4 prikolice. Akcija se nadaljuje do konca tega tedna in prepričan sem, da bomo teh 6 prikolic prav gotovo poslali na Tolminsko, čeprav so možnosti naših podjetij precej omejene. Za enodnevni zaslužek, kot prispevek za potresno področje so se pri nas že odločili v Kmetijskem kombinatu Radgona, v drugih podjetjih pa je predlog v razpravi. Mislim pa, da so te odločitve le vprašanje časa.“
ZASAVJE
Iz zasavske regije smo zvedeli, da so takoj po potresu poslali na ogroženo področje 9 prikolic. Za dmgo akcijo pa so že zbrali sredstva za nakup še štirih prikolic.
„Res imajo podjetja v naših občinah še nekaj prikolic,“ nam je povedal Janez Češnovar, sekretar občinskega sindikalnega sveta Trbovlje, „ven-dar so ob morju in zvečine brez koles. Ponovna usposobitev za prevoz bi bila zelo zamudna in tudi draga, zato so se podjetja raje odločila za nakup novih prikolic. Večina podjetij se je tudi že odločila, da dela eno prosto soboto in zaslužek pošlje na prizadeto področje.
Točnejših podatkov pa za enkrat še nimamo. Še to bi rad povedal, da so že pred posvetom predsednikov medobčinskih sindikalnih svetov delovne organizacije na našem področju poslale finančno pomoč na žiro račun Rdečega križa.“
KOROŠKA
Iz Koroške nam je posredoval podatke Ivan Pungertnik, sekretar medobčinskega sindikalnega sveta.
„Že prve dni smo poslali 6 prikolic in avtobus. Naše delovne organizacije pa so prispevale doslej več kot 500 tisoč dinarjev, poleg tega pa še šotore in druge oblike pomoči. Po dogovom naj bi v novi akciji poslali na prizadeto področje še šest prikolic, kar pa bo pri nas malo teže uresničiti, ker delovne organizacije prikolic nimajo pa tudi finančna sredstva so prispevale že takoj po potresu. Doslej smo zagotovili dve prikolici, na vsak način pa jih bomo šest dobili ali pa zbrali denar zanje. Tudi enodnevni zaslužek ni vprašanje. Akcija pa še ni zaključena."
DOLENJSKA
Za dolenjsko regijo je predsednik medobčinskega sveta Marjan Pureber povedal, da so takoj
poslali 13 prikolic in seveda tudi drugo pomoč, še posebej iz občin Novo mesto, Črnomelj in Trebnje. Dana iz Mirne je takoj poslala kamion svojih izdelkov. Javile so se tudi gradbene skupine za obnovo pomšenih hiš, vendar sedaj še čakajo na poziv štaba iz Tolmina. O dodatnih osmih prikolicah pa zaenkrat še ni podatkov. Za enodnevni zaslužek se je večina delovnih organizacij že odločila.
MARIBORSKA REGIJA
Predsednik medobčinskega sindikalnega sveta Franc Fistrovič nam je povedal: „V prvem krogu zbiranja pomoči smo iz podravske regije poslali na ogroženo področje 26 prikolic. V drugem krogu naj bi jih poslali 22, vendar smo jih doslej že samo v Mariboru zbrali 24, v Slovenski Bistrici 2, v Ptuju 3 skupaj 32. Precej delovnih organizacij je še pred dogovorom poslalo enodnevni zaslužek na žiro račun Rdečega križa za Tolminsko. Po dogovom pa so se za enodnevni zaslužek že odločili v hidrocentrali Mariborski otok, GG in v nekaterih temeljnih organizacijah MTT. Za prispevek enodnevnega zaslužka ni pomislekov."
LJUBLJANSKA REGIJA
„Do 14. maja smo iz ljubljanske regije poslali na Tolminsko 74 prikolic," nam je povedal Lojze Mežnarič, predsednik medobčinskega sindikalnega sveta. „V drugem krogu naj bi jih poslali 30, vendar jih je na Tolminskem že 35 in računamo na najmanj še 15 prikolic. Že takoj po potresu smo na Tolminsko poslali avtobuse. Teh bomo poslali še nekaj.
Še to bi rad povedal, da smo se že dogovorili, da je enodnevni zaslužek oproščen vseh dajatev, se pravi da bodo delovne organizacije, katerih delavci bodo delali za Tolminsko, pošiljali na žiro račun bruto osebni dohodek. Tisti pa, ki bodo dali enodnevni zaslužek iz svojega žepa, bodo dali neto osebni dohodek enega delovnega dneva."
KRAŠKO-OBALNO PODROČJE
Na obalno-kraškem svetu sindikatov smo zvedeli, da bodo 10 prikolic težko zbrali, še posebej, ker so po novici iz TV pred časom zvedeli, da prikolice niso več potrebne, zato so se delovne organizacije odločile za prispevek v denarju in tako doslej nakazale več kot 550 tisoč dinarjev pomoči.
Žal vseh podatkov o poteku akcije za zbiranje prikolic in sredstev enodnevnega zaslužka še nismo uspeli dobiti. O poteku akcije pa bomo še poročali.	A. AGNIČ
Predsedniki medobčinskih sindikalnih svetov so obiskali prizadeto Ob vaseh so poleg po&odovanih hiš zrasla nova naselja prikolic, šotorov, avtobusov področje in se pogovarjali s prebivalci.	in zasilnih barak.
Danes ne moreš živeti samo zase
■Moje življenjsko načelo je, da Pj^eš tako, kot misliš in vsakomur v obraz,“ pravi MIRKO LUKMAN, j°^ja finančne revizije prispevkov za družbeni sektor regionalne zdravstve-^ skupnosti v Ljubljani in dolgoletni ^dikatai in družbenopolitični dela-
»Pravzaprav imam toliko funkcij, 04 izgleda, kot bi opravljal vsak dan dva delavnika. Z leti mi je uspelo p podrediti tudi zasebno življenje, ^glejte, opravljam samo devet pred-Tdniških dolžnosti. Zato kot pred-^dnik ne sklicujem nobenih sej v pe-in soboto, da sem vsaj ta dva dne-j'4 z družino. Po navadi pa je prav ob tedna slabo vreme, da nam še 0 okrni tisti družinski del življenja."
. Mirko Lukman se je rodil pred pet-^petdesetimi leti v Plešivici pri Lju-0meru. Leta 1943 je krenil v parti-Zane. leto dni zatem so ga sprejeli v Potijo. Po vojni ni dekel vojaške Suknje vse do upokojitve.
»Zdi se mi, da sem premlad za lenarjenje in poležavanje, zato sem se
spet zaposlil. Ni mi žal. Delo mi pomeni smisel življenja, zato ne prenašam lenuhov. To tudi vsakemu povem."
In tako takrat, ko konča z delom v službi, že razmišlja o problemih v tej ali oni politični organizaciji, o problemih krajevne skupnosti komandanta Staneta v Šiški, kjer je predsednik sveta.
„Včasih smo se zapirali v občinske in krajevne meje. Trdim, da je to napak, kar potrjuje tudi dejstvo, da so se ljudje začeli odtegovati družbenopolitičnemu delu. Moti me, da se mladi ne vključujejo bolj v delo. Vse prepuščajo nam, starejšim, potem pa tožijo, da so odrinjeni. Dela sem navajen, že vse življenje živim v središču dogajanj. To me mladi in osrečuje. Ne maram ljudi, ki nenehno čakajo na to, da jih bo nekdo porival naprej, sami pa medle za zapečkom."
Kadar govori, mu obraz preveva smeh, ki te vsega prevzame. Kaže, da je z njim prijetno delati.
„Opažam, da ta naš standard slabo vpliva na ljudi. Postali smo mlahavi, čakamo, da bi kdo drug opravil delo namesto nas. Moje načelo pa je, da lahko od družbe zahtevaš samo toliko, kolikor si ji sam pripravljen dati. Danes človek ne more živeti samo zase. Srce me boli, ko spoznam, da nekateri leta in leta žive v istem nadstropju pa ne vedo niti tega, kako je sosedu ime. Dostikrat slišim, da danes ljudje niso pripravljeni delati zastonj, vendar ugotavljam nasprotno, pripravljeni so, omogočiti jim je le treba, da delajo tisto, kar jih veseli. Potem je tudi rezultat dela lepši."
Zdaj, ko se mu izteka današnji delavnik, že govori o tem, kaj vse mora storiti popoldne. Seja tu, pogovor tam.
„Opažam, da je dela vedno več. Tudi v sindikatu. Vse več je nalog, včasih se zgodi, da bi moral neko nalogo opraviti, še preden sem jo sprejel... Ta nenehni boj s časom! Kar zadeva delo našega sindikata, se mi
zdi, da zvečine vemo, kaj hočemo, zato je delo lepše. Poglejte, kolikšno bogastvo imamo že v tem, da lahko povemo vse na glas. Včasih se tudi udarimo; sprejemam kritiko; noben človek ni nezmotljiv. Toda pri tem je bistveno, da ti kritiko izrečejo v obraz. Sam to želim in tudi sam tako delam. Verjetno me imajo zato ljudje radi. Zato se mi zdi, da imam lepo življenje. Vse imam razčiščeno. To človek mojra storiti najprej; vedeti moraš, kaj hočeš in si postaviti tudi temu primemo ceno. Zato tudi ne obljubljam na levo in desno, predvsem pa nikoli ne obljubljam stvari, za katere vem, da jih ne bom mogel uresničiti.
Včasih so nekateri tovariši. hudo grešili, ko so obljubljali, potem pa obljub niso izpolnili. Zato so ljudje izgubili vanje zaupanje. Prepričan sem, da povzročiš manj škode, če človeku poveš po pravici, kako je. To je moje načelo, od katerega ne odstopam. Boljša je prva zamera kot zadnja ..."	js
iz albuma
sindikalnih delavcev
MIRKO LUKMAN, predsednik sindikata Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Ljubljana
široka podpora prizadevanjem za preobrazbo srednjega šolstva v usmerjeno izboraževanje — Delegati združenega dela opozarjajo v javni razpravi na številna aktualna vprašanja, ki jih bomo morali ustrezno rešiti s predvideno reformo
Sindikati in njihovi organi, še posebej republiški odbori sindikata, so v teh tednih nosilci javne razprave o konceptu preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje v SR Sloveniji. Hkrati pa poteka javna razprava tudi v samoupravnih interesnih skupnostih, kjer se tokrat v razpravo še posebej tvorno vključujejo
delegati zborov uporabnikov.
Prej
ustvariti
pogoje
Izvršni odbor RO sindikata obrtnih delavcev je organiziral javno razpravo o projektu usmerjenega izobraževanja v OZD Contal Ljubljana in z njo minuli teden seznanil republiški odbor.
Samoupravna družba potrebuje družbeno razgledanega delavca in ne le strokovno usposobljenega. Bodoča šola mora zato hkrati oblikovati strokovnjake in samoupravljavce. Ta pomanjkljiva vsebina dosedanjega izobraževanja narekuje temeljito preobrazbo, so poudarili delegati iz Contala. Večji poudarek bi morali dati tudi različnim oblikam dopolnilnega izobraževanja in izobraževanju ob delu, kar je potrebno v delovnih organizacijah stimulirati in tako omogočiti vsem, ki se odločajo za takšen
način izobraževanja. Poudarili so tudi, da je celotna 2. faza usmerjenega izobraževanja pomanjkljivo obdelana, čeprav ta faza daje vsebini usmerjenega izobraževanja njegovo težo. Zato bo potrebno tudi čimprej ustanoviti posebne izobraževalne skupnosti, ki bodo programirale in usklajevale izvajanje reforme.
Delegati iz Contala so se tudi vprašali, ali je mogoče reformirano usmerjeno izobraževanje realizirati že v šolskem letu 1977/78. Za to so potrebni ustrezni pedagoški kadri, prostorske zmogljivosti, predvsem pa bi bilo potrebno predložiti v razpravo delovnim organizacijam finančne predračune, koliko bodo te spremembe veljale. Opozorili so še na dejstvo, da bi bilo nujno potrebno uskladiti izobrazbeno raven izobraževalnih sistemov usmerjenega izobraževanja med republikami ah pa sprejeti ustrezne družbene dogovore, ki bi uskladili prizadevanja.
BREDA BERNETlC
Ne bo več treba trikrat v srednjo šolo
RO sindikata delavcev gostinstva in turizma ter izvršni odbor združenja TOZD gostinstva pri GZ Slovenije sta minuli teden organizirala dve javni razpravi: v Portorožu z delegati turističnih in gostinskih delovnih organizacij z obale, drugo razpravo pa v Ljubljani.
V Ljubljani so delegati govorili predvsem o nujnosti čimprejšnje izpopolnitve nomenklature poklicev. V panogah, kot sta gostinstvo in turizem je pestrost poklicev velika. Medtem ko so na področju gostinstva poklici že dokaj oblikovani, pa na področju turizma še niso. Ker ti dve panogi zaposlujeta mnogo delavcev iz drugih republik, so se delegati zavzeli za enotno klasifikacijsko lestvico poklicev v jugoslovanskem prostoru.
S preobrazbo srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje bo odpadlo „klasično vajeni-štvo“. To bo v prvih letih zlasti
KOLEDAR
NALOG
Še naprej je pozornost sindikalnih organizacij usmerjena v organizacijo javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, v proces družbenega planiranja in v ocenjevanje letošnjih poslovnih rezultatov temeljnih in drugih organizacij združenega dela.
Začenja se prava javna razprava o osnutku zakona o združenem delu in v temeljnih ter drugih organizacijah ter v družbenopolitičnih skupnostih hitijo z ocenjevanjem razvitosti tamkajšnjih samoupravnih odnosov. Le-te in predvsem slabosti v njih naj bi med javno razpravo soočali z določili zakonskega osnutka ter se odločali, kako kar najbolj učinkovito uveljaviti v združenem delu ustavni duh dohodkovnih odnosov in samoupravnih delegatskih razmerij ned delavci.
PONEDELJEK, 24. MAJA
-	Na seji 10 komisije za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov SR Slovenije bodo razpravljali o poročilu komisije za družbeno dogovarjanje na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov SR Slovenije, o usklajenosti dinamike osebnih dohodkov z izhodišči resolucije in z določbami dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 za njegovo prvo tromesečje.
—	Na razširjeni seji 10 republiškega odbora Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Slovenije s člani komisije za samoupravno sporazumevanje tega odbora bodo razpravljali o financiranju dejavnosti srednjih šol v Sloveniji, obravnavali predlog profilov za področje vzgojnovarstvene dejavnosti ter ocenili gradivo o organizaciji m usklajevanju delovnega časa v tej dejavnosti.
TOREK, 25. MAJA
—	Na posvetu s predsedniki komisij občinskih svetov ZS, mestnega sveta ZS Ljubljana in kraško-obalnega sveta ZS Koper za oddih in rekreacijo se bodo dogovorili o uresničevanju sklepov, ki naj bi jih sprejel svet 31. maja letos. Hkrati pa se bodo dogovorili še za akcijo sindikatov pri ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti za oddih delavcev.
-	Na sestanku delovne skupine RO Sindikata delavcev kulture Slovenije za pripravo osnutkov združenih samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov bodo razpravljali o poenotenju sporazumov.
SREDA, 26. MAJA
— Na posvetovanju predstavnikov občinskih odborov sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Slovenije o samoupravnem povezovanju in združevanju šol bodo uskladili stališča o nekaterih še neusklajenih vprašanjih s tega področja in ocenili njihovo skladnost z določili v osnutku zakona o združenem delu.
ČETRTEK, 27. MAJA
— Na seji komisije za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov bodo obravnavali poročilo komisije, razpravljali o predlogu sprememb samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka delavcev Slovenske akademije znanosti in umetnosti in obravnavali še nekatera organizacijska vprašanja.
PETEK, 28. MAJA
— Na tematski razpravi, ki jo pripravlja RO sindikata delavcev znanosti in visokega šolstva Slovenije v Mariboru, bodo govorili o uresničevanju samoupravljanja in dohodkovnih odnosov v svobodni menjavi dela v visokošolskih organizacijah združenega dela.
gostinstvu povzročalo težave, saj bo izgubilo določeno število „delavcev“. Toda delegati so poudarili, da je bolje dati učencu več splošnega znanja v prvi fazi izobraževanja. Tak učenec se kasneje laže privaja na delo in mogoče bo možno celo skrajšati finalno izobraževanje.
Največjo podporo so delegati dali ideji o dograjevanju znanja, ki je, lahko bi rekli, rdeča nit usmerjenega izobraževanja, kajti prav v gostinstvu se je dogajalo, daje moral natakar, kije hotel napredovati do hotelirja, trikrat skozi srednjo šolo.
STANKA RITONJA
Pobuda
zbora
uporabnikov: skupaj s sindikati
Prvi krog razprave o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje je skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije opravila že ob koncu aprila. Ko objavljamo nekatere misli iz te razprave, moramo povedati, da se je zbor uporabnikov te- skupščine dogovoril, da bo nadaljevanju javne razprave posvetil v juniju še posebno sejo, na katero pa bodo povabili tudi predstavnike republiških odborov sindikata, saj bodo dotlej stališča, oblikovana v delovnih organizacijah, že precej jasnejša.
ANDREJ BITENC, delegat zbora izvajalcev izobraževalne skupnosti občine Ravne na Koroškem je v imenu svoje delegacije med drugim opozoril, da dosedanja zamisel preobrazbe izobraževanja še ne vključuje šole za specializirane delavce, namenjene tisti mladini, ki ne bo uspešno končala osemletke ali ki se ne bo želela vključiti v prvo fazo usmerjenega izobraževanja. Tudi za te mlade ljudi bodo potrebne izobraževalne poti in oblike, da bodo prišli do določenega poklica. Bitenc je tudi dejal, da se strinjajo, da se druga faza usmerjenega izobraževanja izoblikuje na poklicnih profilih, pri čemer pa opozarjajo, da bi vendarle morali v tej fazi izobraževanja ohraniti za sorodne profile skupne osnove izobraževanja, osnove, ki so potrebne za prehod na višje in visoke šole. Če tega ne bi zagotovili in če bi posamezni centri usmerjenega izobraževanja v drugi fazi izobraževanja preveč sledili potrebam ozkih profilov, bi to, denimo, za koroško regijo, pomenilo, da bi otroci, ki bi
hoteli kasneje nadaljevati študij na višjih in visokih šolah, morali že dve leti prej od doma v večja središča, ali pa bi jim znanje po štirih letih šolanja doma ne omogočalo normalnega nadaljevanja študija na višjih in visokih šolah.
DANILO KOVAČIČ, delegat posebne izobraževalne skupnosti za tekstilno stroko, je dejal, da delovne organizacije njihove panoge mnogo pričakujejo od te reforme. V razpravi, kije bila dotlej omejena na izvršni odbor, so dali podporo policentričnemu razvoju izobraževalnih ustanov, saj bo ta omogočal izobraževanje tekstilnih strokovnjakov tam, kjer je razvita tekstilna industrija. Med drugim je tudi dejal, da se bodo morali strokovnjaki posameznih strok do začetka uveljavljanja novega izobraževalnega sistema vključiti v izdelavo učnih programov in v zvezi s tem tudi učnih pripomočkov.
TOMAŽ BIZAJL je kot delegat obalne izobraževalne skupnosti povedal, da je iz vseh razprav na obalnem območju mogoče sklepati, da ljudje sprejemajo zasnovo te reforme kot pomembno prelomnico v našem šolskem sistemu. Delegati njihove skupščine pa menijo, da v sedanji fazi izdelave koncepta povezanost združenega dela z vzgojo in izobraževanjem še ni dovolj zagotovljena. Meni tudi, da bodo te povezave nastale v praktičnem sodelovanju. Delegati njihove skupščine so tudi teijali dogovor o enotni nomenklaturi poklicev v SFRJ, da bi odpravili razlike v znanju tistih, ki se izobražujejo za enak poklic. Pri oblikovanju svojih stališč do predlagane reforme pa so delegati obalne izobraževalne skupnosti še posebej poudarili, da so v dosedanjem predlogu domovi učencev in študentov le mimogrede omenjeni, pomenijo pa bistven pogoj za izenačevanje pogojev šolanja.
FRANJO URLEP, delegat posebne izobraževalne skupnosti gozdarstva, je dejal, da je razprava najprej potekala na posebnem posvetu predstavnikov vseh proizvodnih in izobraževalnih organizacij gozdarstva. Tu je bilo poudarjeno, da delovne ljudi zanima, kako bo potekala finalna faza usmerjenega izobraževanja pa tudi kakšne bodo možnosti dopolnilnega izobraževanja ob delu. Skupščina izobraževalne skupnosti za godzarstvo pa je posebej poudarila, naj bi šola za poklic „gozdar“ obstajala kot „izvensistemska“ šola vse dotlej, dokler ne bi celotne generacije mladine vključili v prvo fazo usmerjenega izobraževanja. To stališče utemeljujejo dele-
gati skupščine z izredno defk'	t
tamostjo in neatraktivne^	<
poklica ,,gozdar“ in z dejstvo^1' < da tudi v prihodnje del mladi118 | ne bo uspešno dokončal os«111'	,
letke ali pa se ne bo želel vklju' čiti v prvo fazo usmerjene^ izobraževanja. V gozdarstva f danes 87 % zaposlenih, ki nl' majo osemletke.
FRANCI STARE, deleg*’ mference delegacij L okoli®; posredoval zahtevo, da bi ^ lelali tudi finančno konstru^' o te reforme, ki jo sicer W ivi delegati pozdravljajo. P6’ >ati tudi menijo, da iz zasnove merjenega izobraževanja še11 »volj razvidna vloga poklk' ga usmerjanja, ki pa po nj1' »vem mnenju ne bo majla13 isti ob prehodu iz prve v ■»»BO fazo usmerieneea izob*3’
FRANC BAJC, delegat zbor3 uporabnikov skupščine izobiS' ževalne skupnosti občine Jese' niče, je med drugim opozoril na položaj učencev, ki končajo posebne osnovne šole in ki 33 bodo prav tako morali poklicno izobraziti, vendarle v sedanj1 zasnovi usmerjenega izobraž6' vanja ni jasno, kje in kako.
ROMAN FAKIN, deleg3‘ posebne izobraževalne skup nosti za kemijo, farmacijo 111 gumarstvo, je v imenu te skup' nosti izrekel polno podpor0 predlagani zasnovi usmerjen^3 izobraževanja. Njihova skup' ščina je opozorila, da pri org3' nizaciji finalnega usmerjeni3 izobraževanja ne bi smeli up°' števati le lokalne interese, m31' več družbene interese, upošt®’ , vati dejstvo, da tehnološka iu | kadrovska struktura našega g°' j spodarstva marsikje danes n° ustreza. Opozaijajo tudi, ^ bodo morale delovne organiz3' cije zagotoviti učencem in študentom, vključenim v proiZ' vodno delo, ustrezne delavnic3 pa tudi mentorje praktičneg3 izobraževanja.
MLADEN TANCER, deleg3t zbora uporabnikov skupščin3 izobraževalne skupnosti Maribor, je dejal, da je razprava, kiv skupščini še ni zaključena, med drugim zelo resno opozorila, d3 bo reforma usmerjenega izobra ževanja terjala tudi določen0 reformo osnovne šole, pre ' vsem pa seveda tudi višjih in v*-šokih šol.
Že za prvi krog razprave v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije lahko ob koncu tega zapisa ugotovimo, da je d razila stališča, ki se oblikujej0 predvsem v združenem delu gospodarstva in da je prav z3 radi tega bilo tokrat slišati pr3 vsem delegate zbora uporabni
^gOVOR O »MALI USTAVI« - POGOVOR O »MALI USTAVI« - POGOVOR O »MALI USTAVI« -
Priložnost za kritično analizo samoupravnih razmer
^ Ljubljanskih mlekarnah so se temeljito pripravili na javno razpravo o osnutku zakona o 2clruženem delu. Soočajo tudi dosedanjo samoupravno prakso z rešitvami, ki jih prinaša ^ala ustava«. V sredini junija bodo na konferenci osnovnih organizacij zbrali stališča, dopol-^'tve in predloge. Takoj nato pa pričnejo s prilagajanjem svojih odnosov z določili zakona.
n KAKO SO POTEKALE PRIPRAVE
Organizacijske in politične Poprave na javno razpravo o snutku zakona o združenem e!u so pri kraju in stopamo v ■•aJVažnejšo fazo razprave. O snutku bodo do začetka dopu-0v intenzivno razpravljali v temeljnih samoupravnih Skicah. Mi pa smo obiskali Jubljanske mlekarne ter se s Predstavniki tega kolektiva po-
lahko rečemo, da skorajda povsem zadovoljujejo samoupravne, ekonomske in tehnološke pogoje, kot jih določa ustava. Vendar ugotavljamo, da bodo potrebne nekatere spremembe. V javni razpravi se je porodila pobuda, da se dosedanji sektor za avtomatsko obdelavo podatkov, ki je v delovni skupnosti skupnih služb, organizira kot TOZD. Doslej sta bili trgovska in gostinska dejavnost
natom Baije ter mlekarnami v Novem Sadu. Uspeli smo. V osnutku zakona pozdravljamo tista določila, ki govore o tem objektivno nujnem procesu. Vse, kar je umetno ustvaijamo, po novem zakonu nima možnosti za obstanek. To je tudi prav. Že do sedaj pa smo ugotovili, ko smo soočali naše povezovanje z določili zakona, da smo glede tega zdrava delovna organizacija."
S°yaijali o tem, kako se pri njih Popravljajo na uresničitev »rnale ustave".
Lahko rečemo, da so se v št? ?*°Vnem kolektivu, ki ■Je 2470 delavcev, organizira-v dvanajstih temeljnih orga-Kacijah združenega dela in v el ovni skupnosti skupnih uzb, dobro pripravili na javno Opravo.
"fred dobrimi štirimi tedni
0	se zbrali na seminarju pred-
0	avn'ki družbenopolitičnih Jganizacij, samoupravnih orga-<;p0V ^.Poslovodni organi ter se
znanih z družbenoekonom-jzhodišči zakona, z dolo-, *> ki urejajo dohodkovne in /^.odnose v družbeni repro-Koiji, kot tudi s samoupravno ^ J^iziranostjo združenega g a; Na seminarju je sodelovalo ^ torej iz vsake temeljne kpanizacije po sedem delavcev, s° zadolženi za izvedbo javne jaz.prave v svojih TOZD. Pri zv n erenci osnovnih organizacij lervf6 s'n4ikatov smo imenovali
1	rdinacijski odbor za sprem-oHk javne razprave. Podobne
ore smo ustanovj]j tudi v
nieljnih organizacijah. Tudi Politični aktivi v TOZD in v ^uPnih službah so se že sezna-z določili osnutka zakona Pred nami je javna razprava med delavci."
lako nam je o doslej oprav-li?em	povedal	Lojze
tenvalner, predsednik koor-dlnacijskega odbora.
^dozorevanjem pogojev nove tozd
Toda razprava ne sme biti le J-nanjaje z določili osnutka nip°na’ temveč moramo tudi v J1 Presoditi sedanje samo-rpLtVne razmere in jih soočiti z Na' Varni’ jih ponuja zakon. niv naŠ0 Hh80! s0 imeli sogovor-
1	Pripravljen odgovor:
Pra 6 V- dosedanjih fazah pri-ie J na.javno razpravo zakona d„i naai delovni organizaciji so-Tn •Vai° hkzu dvesto delavcev, ki d0kaj širok krog ljudi, sevpH ^^aojanju z zakonom ^dan3 n* mo8ei mimo naše do-Tem i6 samoupravne prakse, nep T6 organizacije združe-ga dela so pri nas v večini pri-0v dobro organizirane in
v eni TOZD, po novem bosta morali biti dve temeljni organizaciji. Sicer pa pravimo, da sedanje število temeljnih organizacij, največja ima štiristo zaposlenih, ni večno. Z dozorevanjem pogojev za ustanovitev TOZD jih bomo tudi sproti ustanavljali. To velja še posebej za naša predstavništva, ki jih imamo po vsej Jugoslaviji in tudi v tujini, saj le-ta naglo povečujejo promet, razširjajo poslovanje in se tudi številčno krepijo. Pred nedavnim smo tako ustanovili temeljno organizacijo v Zemunu, verjetno bo potrebno razmišljati o temeljni organizaciji tudi v Beogradu in še kje.
Tako nam je povedal predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Marjan Curk.
ZAKON SPODBUJA
DOHODKOVNE ODNOSE
Član sveta ZK Omar Kovačevič je dodal, da so že doslej veliko razpravljali tudi o dohodkovnih odnosih med temeljnimi organizacijami združenega dela. Lahko bi rekli, da se v Ljubljanskih mlekarnah srečujemo s takim procesom proizvodnje, ki se začne pri proizvodnji surovin in konča s prodajo izdelka končnemu potrošniku. Imajo organizirano kmetijsko proizvodnjo na lastnih posestvih in v kooperaciji, v okviru delovne organizacije je tudi mesno predelovalna industrija, proizvodnja mleka in mlečnih izdelkov ter trgovina. Urejeni dohodkovni odnosi, solidarnost in samoupravno dogovarjanje o pogojih za pridobivanje dohodka so v takšni organizaciji še kako pomembni. „V vseh naših temeljnih organizacijah se delavci zavedajo, da je kmetijsko proizvodnjo potrebno sanirati," je dejal Omar Kovačevič, kajti to je začetna in zelo pomembna dejavnost v celotnem procesu proizvodnje v Ljubljanskih mlekarnah. V zadnjih nekaj letih nam je uspelo zmanjšati izgubo te temeljne organizacije le na štiri milijone dinarjev in verjetno bo v naslednjih letih tudi ta dejavnost rentabilna.
OSNOVA
ZA POVEZOVANJE
„0 povezovanju smo v zadnjih petih letih v našem delovnem kolektivu zelo mnogo govorili. Tudi storili smo mnogo in rezultat tega je združitev z nekdanjim kmetijskim kombi-
Tako pravi Lojze Lih tenvalner.
DELEGATSKI ODNOSI
Gabrijel Glavica, predsednik koordinacijskega sveta ZSMS, nam je dejal, da še dosedanja samoupravna praksa kaže, kako kljub uspehom delegatski odnosi le niso taki, kot bi lahko bili in kot bi morali biti. Delegati v delavskem svetu in tudi v vodstvih družbenopolitičnih organizacij se pogosto ne posvetujejo s svojim delovnim okoljem oziroma s tistimi, ki so jih izvolili.
K temu Omar Kovačevič dodaja: ,,Prav zaradi nerazvitih delegatskih odnosov prihaja v praksi marsikdaj do odločanja mimo delavcev, skratka do takih odločitev, ki so bile sprejete v ozkih krogih vodilnih delavcev. Za našo družbo so zato po mojem globokem prepričanju zelo pomembna tista določila v osnutku zakona, ki govore o pravicah in dolžnostih ter o odgovornosti individualnih poslovodnih in samoupravnih organov. Če je že ustavna pravica delavcev, da so informirani o vsem, kar se dogaja in da tudi sami odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela, potem v bodoče ne sme biti več nobenega skrivanja informacij v ozkih strokovnih in vodilnih krogih. Zakon daje delavcem orožje, da to preprečijo, vendar pa je zelo mnogo odvisno tudi od delovanja družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji. Če smo doslej marsikdaj zamižali na eno oko, se moramo poslej postaviti po robu takšnemu načinu dela.
DELAVSKA KONTROLA IN
DISCIPLINSKA KOMISIJA
Franc Debeljak nam je povedal, da odbori samoupravne delavske kontrole v temeljnih organizacijah in tudi na ravni delovne organizacije niso še povsem zaživeli. „0 vlogi in nalogah tega zelo pomembnega samoupravnega organa je bilo že nič koliko besed,“ nam je pripovedoval. Gotovo ni nobene temeljne organizacije, kjer odbori samoupravne delavske kontrole ne bi imeli dela. Ta organ delavcev bi moral sproti spremljati vse postopke, temeljito
analizirati samoupravne akte in tudi vedenje posameznikov v gospodarskem in v samoupravnem procesu ter predlagati in zahtevati drugačne rešitve. Veliko si obetamo tudi od določila v zakonu, ki govori o disciplinski komisiji, saj jo bodo v bodoče sestavljali tudi zunanji člani, ki so jih imenovale v družbenopolitične skupnosti. Prav gotovo bomo v postopkih proti delovnim in drugim kršitvam v bodoče prav zaradi tega natančnejši in pri razsojanju bolj objektivni."
SINDIKAT NI VEČ NA STRANSKEM TIRU
V	našem zapisu smo že mimogrede omenili vlogo družbenopolitičnih organizacij. Sindikat z novim zakonom dobiva kot razredna organizacija delavcev vso možnost in dolžnost, da bedi nad samoupravnimi odnosi. „V večini temeljnih organizacij Ljubljanskih mlekarn postaja sindikat resnično delavska organizacija. Določila v osnutku zakona, ki govorijo o sindikatu, so jasna. Dajejo mu moč in odgovornost pa vendarle nosijo pri oživljanju sindikata veliko odgovornost komunisti. V tisti temeljni organizaciji, kjer je osnovna organizacija ZK dobra, delavne in kjer se komunisti v boju mnenj z drugimi člani kolektiva borijo za poglabljanje samopravnih odnosov in za preseganje sedanjih razmer, tam je tudi sindikalna organizacija boljša.
Že na peti seji CK ZKS je bilo zelo jasno povedano naslednje: Komunisti naj ne delajo na sestankih, njihovo politično delo je med delavci, torej v sindikatu.
Sicer pa velja za osnovne organizacije tudi to, da so delavne takrat, ko imajo v svojem vodstvu resnično prizadevne ljudi. V preteklosti je šlo veliko stvari mimo sindikata, dostikrat je bil in morda je še le organizator javnih razprav o samoupravnih aktih, premalo se je in se ukvarja z vsebino teh vprašanj. Tega v prihodnje ne sme biti več. Zakon je jasen in natančno opredeljuje naloge sindikata."
Tako nam je o teh določilih osnutka zakona pripovedoval predsednik sindikalne konference Marjan Curk.
SINDIKALNA KONFERENCA
V	PRVI POLOVICI JUNIJA
Tako daleč so torej prišli v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu v Ljubljanskih mlekarnah. Najpomembnejše jih seveda šele čaka. Delavci bodo spregovorili o sedanjih samoupravnih razmerah v temeljnih organizacijah in delovni organizaciji kot celoti. Družbenopolitične organizacije pripravljajo politično oceno sedanjih samoupravnih odnosov in na tej osnovi bodo sedanje stanje soočili z zakonskimi določili. Najkasneje 18. junija bo konferenca osnovnih organizacij sindikatov, kjer bodo zbrali vse predloge, stališča in ocene o osnutku zakona in jih takoj posredovali občinskemu koordinacijskemu odboru.
V	Ljubljanskih mlekarnah so, kot vse kaže, dobro zastavili delo. „Kako tudi ne", pravi skladiščnik Jože Kovač, „saj gre vendar za delavski zakon, ki odpravlja mnogo dosedanjih slabosti v samoupravni organiziranosti in v samoupravni praksi ter postavlja delavca na tisto mesto, vendar mnogo bolj konkretno, kot je že to določeno v ustavi." In s to mislijo Jožeta Kovača smo tudi naš razgovor v Ljubljanskih mlekarnah zaključili.
MARJAN HORVAT
PO POSVETU O OSEBNIH DOHODKIH V ZDRUŽENEM DELU V PORTOROŽU
»Manevrski prostor« za stimulativno delitev
Osebne dohodke moramo vpeti v funkcijo združenega dela in njegove uspešnosti
Zveza sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica SRS in Visoka šola za organizacijo dela v Kranju so pred dnevi v Portorožu organizirali posvetovanje na temo „Osebni dohodki v združenem delu“. Po tem posvetovanju je sekretar RS ZSS za ekonomsko politiko JANEZ TRŠAN na prošnjo našega uredništva pripravil sestavek o možnostih za to, da bi v naslednjem obdobju osebni dohodki postali bolj kot zdaj odvisni od dela.
Zadnje čase se pogosto zastavlja vprašanje, kako s predvideno delitvijo družbenega proizvoda v naslednjih letih, ko za osebne dohodke predvidevamo letno poprečno za 3 % višje realne osebne dohodke, uresničiti stališča, da bodo osebni dohodki mnogo bolj odvisni od dela. Z drugimi besedami: nekateri dvomijo, da bi taka redna rast osebnih dohodkov nudila dovolj ..manevrskega prostora" za dosego tega cilja. Zato bom skušal utemeljiti, da je tako zastavljena politika realna in jo je tudi možno uresničiti, seveda ne s postavljanjem načelnih dilem, temveč s konkretizacijo tega družbenega cilja, ki je eden bistvenih v naslednjem obdobju.
Najprej je treba jasno povedati, da 3-odstotna poprečna realna rast osebnih dohodkov v naslednjih letih ni ..pritegovanje" pasu, še posebej zato, ker smo priča, s kakšnimi težavami se soočajo tudi industrijske države, ko pretežno prevaljujejo breme gospodarske recesije na delavce, saj brezposelnost v večini teh držav dosega rekord v povojnem času.
Ugotoviti je treba tudi to, da se sedaj, ko snujemo srednjeročne planske dokumente, ne dogovarjamo le za spremembo gospodarske strukture, temveč da ta sama po sebi pogojuje drugačno strukturo porabe. Pa ne samo to, dogovorili smo se že, da bo skupna poraba rasla hitreje kot osebna in da bomo na ta način bolj pravično, bolj v interesu večine delavcev delili sredstva porabe. Tega ne bi smeli pozabljati!
Gremo pa še dlje! Spreminjamo — in to bomo delali v bodoče še bolj odločno, tudi strukturo osebne porabe. Počasi moramo izrinjati tisto blago, ki se je vtihotapilo prezgodaj ali pa mu tudi nikoli ne bi bilo treba najti mesta v naši porabi. Torej odločno in dosledno gradimo nov družbenoekonomski sistem, ki mora izhajati iz resničnih interesov delovnih ljudi
Poti za uresničevanje tega cilja sta v glavnem dve. Po eni strani moramo v največji meri ustvarjati pogoje, da se bodo delavci v združenem delu sami odločali, kaj in kako bodo delali. Po drugi strani je potrebno z ukrepi ekonomske politike tudi ob reševanju tekočih problemov uresničevati dolgoročne družbene cilje, zlasti to ne bo vedno lahko. V zadnjem času smo priča tega, da nekateri želijo videti ali pa morda celo vidijo rešitve za oživitev gospodarske rasti in reševanje problema prevelikih zalog v tem, da bi potrošnikom zagotovili boljše kreditne pogoje za to blago, da bi ga tudi kupili, čeprav razmere jasno dokazujejo, da nakopičeno blago take vrste in tudi po taki deni za potrošnika ni sprejemljivo. Če bi samo v ugodnejših kreditih videh izhod iz navedenih težav, bi prav gotovo zabredli še v hujše stiske. Po eni strani bi dajali potuho obstoječi družbeno nesprejemljivi proizvodnji, po drugi strani bi pa predvsem delavcem, ki imajo podpoprečne osebne dohodke, ustvarili možnost dodatne zadolžitve, kar bi verjetno tudi izkoristili to pa bi pomenilo v naslednjih mesecih dodaten pritisk na zviševanje osebnih dohodkov.
To in še marsikaj bo terjalo povsod, ob vsakem času in v vsakem konkretnem primeru prizadevanja za odpravljanje še vedno močne potrošniške miselnosti in temu ustreznega vedenja, kar mora dajati nov ..manevrski prostor" za nagrajevanje po delu. To pomeni, da je prostora oziroma sredstev za stimulativno nagrajevanje mnogo več, kot to kažejo le številke.
Ostane še odprto vprašanje, kako deliti skupna sredstva za osebne dohodke na posamezne delavce, da bomo naredili izdatnejši korak k nagrajevanju po delu.
Menim, da nam še vedno manjka nekaj političnih stališč in resnično ustvarjalna prizadevanja za oblikovanje novih sistemov delitve sredstev za OD v vseh delovnih okoljih. Osebne dohodke je treba vnesti v funkcijo združenega dela in njegove uspešnosti. Samoupravni sporazumi za razporejanje dohodka in sredstev za OD ne smejo biti nekakšen „blažilec“ tudi za sistemske nedorečenosti, denimo v primarni delitvi saj bi taka vloga samoupravnih sporazumov zameglila neposredno odvisnost osebnih dohodkov od ustvarjenega realnega dohodka. Nova zakonodaja (prehod na plačano realizacijo in ugotavljanje stvarnega dohodka) stvari že bistveno izboljšuje, vendar bi se morali trdno dogovoriti, da je le dohodek TOZD, naj bo ustvarjen tako ali drugače, osnova in merilo za ugotavljanje višine sredstev za osebne dohodke. Tako bi prenesli boj za realne dohodkovne odnose v ugotavljanje dohodkovnih vezi v združenem delu in v sistemsko zakonodajo. Pri osebnih dohodkih pa bi naredili konec stalnim izgovorom in ugovorom, da je dohodek tak, kot je, sicer bi pa moral biti drugačen (večji).
To pa ne pomeni, da bi morali v vsak dohodek TOZD „sumiti“, češ da je bil ustvarjen kot rezultat monopolnih odnosov na trgu. Gre le za to, da se moramo usmeriti k oblikovanju takega sistema, v katerem bi monopolni dohodek pomenil izjemo, ne pa pravilo.
Že dolgo tudi govorimo o neustrezni vlogi, ki jo imajo delovne mesta in izobrazba pri določanju konkretne višine OD. Stimulativna delitev je v večini primerov simbolična in pogosto ustvarja več jeze kot koristi ter slabša delovne odnose. Tudi ob izvajanju sicer zelo pomembne družbene akcije za gospodarsko stabilizacijo so marsikje iskali rezerve v nekakšni delovni disciplini, kije služila le sama sebi. Čeprav smo v sindikatih že velikokrat povedali, da se nam ni treba bati visokih osebnih, dohodkov, ki so rezultat dela, pa imamo še vedno prav pri najvišjih osebnih dohodkih največjo uravnilovko in neko čudno, družbeno gotovo nesprejemljivo solidarnost. Vsekakor je najvažnejše, da konkretno bitko, tudi politično, čim nepošredneje prenašamo v združeno delo.
IK PREDSEDSTVA CK ZKS O RAZMERAH NA FAKULTETI ZA SOCIOLOGIJO,
POLITIČNE VEDE IN NOVINARSTVO________________________________
Od kritike k prvim uspehom
Pred nekaj ved kot letom je predsedstvo CK ZKS na svoji 15. seji obravnavalo in sprejelo poročilo svoje komisije za oceno razmer na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Ob tej priložnosti je izrazilo 'tudi svoja stališča glede urejanja nastalih nezdravih pojavov ha tej fakulteti ter v skladu s predlaganimi ukrepi v poro-
za uveljavljanje marksističnih misli, še posebno pa teorije in prakse samoupravnega socializma. Tako je bila tokratna, 62. razširjena seja IK predsedstva CK ZKS posvečena pregledu uresničevanja teh sklepov.
Na podlagi izrečene kritike so se na FSPN vse napredne sile usmerile v uresničevanje sklepov 15. seje predsedstva CK ZKS in tako je
Komunist *■
DE
Čilu komisjje in programsko usmeritvijo zveze komunistov zadolžilo osnovno organizacijo ZK, da slabosti čimprej odpravijo, kajti le tako se bo fakulteta razvijala v teoretičen in družbenopolitičen center
danes na tej fakulteti že viden napredek. V enoletnem obdobju so se pospešeno lotili spreminjanja vzgojno izobraževalnih programov. V učnih programih so doseženi vsebinski premiki; uveljavljajo se do-
sežki slovenske in jugoslovanske samoupravne prakse, reorganiziran je študijski program za prva dva letnika, medtem ko se za tretji in četrti letnik že pripravlja, uvedeno je bilo dopolnilno izobraževanje. Seveda pa je težko reči, da se je s temi spremembami spremenila tudi že dejanska vsebinska usmerjenost posameznih predmetov, sam vzgojnoizo-braževalni proces, metode dela in podobno. Tb je mogoče trditi tembolj zato, ker se FSPN srečuje s težkimi kadrovskimi težavami, ker ostaja še vedno aktualen osip na fakulteti, prisotno je stihijno obvladovanje vpisa, ni posluha za kadrovanje in usmerjanja družbenopolitičnih organizacij študentov za ta študij; slabe so prostorske razmere in materialni pogoji za delo.
Da je ob kritiki FSPN šlo za ustvarjalno kritiko, pričajo tudi
OD SOBOTE T DO SOBOTE
Zaostriti odgovornosti
Razprava o osnutku zakona o združenem delu naj bi bila tudi priložnost za večjo idejno diferenciacijo in zaostritev odgovornosti vodilnih delavcev v gospodarstvu. Prav ti so enako, če ne še bolj odgovorni za razvoj samoupravnih odnosov, predvsem pa tudi za uspešnost gospodarjenja, ustrezno razvojno usmeritev in povezovanje delovnih organizacij. Gospodarska stabilizacija, ki. je dobila z zakonskimi ukrepi o zavarovanju plačil svoje konkretne oblike, odkrila pa je tudi številne težave in pomanjkljivosti v gospodarjenju delovnih organizacij, izrazito terja vodilnega delavca, ki bo kos novim nalogam. Življenje na račun zaslug, naj so bile te v preteklosti še tako velike, kratkomalo v sprepletenosti sedanjih ekonomskih problemov ni več možno.
Komunisti, tako so poudarili te dni na posvetu sekretarjev občinskih konferenc in medobčinskih svetov pri predsedstvu CK ZKS, morajo zato v bitko za nove samoupravne odnose in tudi za takšno kadrovsko politiko, ki bo pomagala na površje sposobnim kadrom. Potrebujemo jih za hitrejši razvoj samoupravnih odnosov in reševanje problemov stabilizacije in gospodarskih gibanj, ki so ne samo kratkoročni, ampak zlasti dolgoročni interes slovenskega gospodarstva.
Nedvomno so te naloge rešljive tudi z ustreznejšo kadrovsko politiko, ki se mora otresti zaslužništva, lokalizmov in privatizacije ter graditi predvsem na aktualnih razvojnih vprašanjih in dolgoročni planski usmeritvi gospodarstva. Tudi prvi osnutki srednjeročnih planov namreč kažejo, da so še zmerom preveč utesnjeni v podjetniške in lokalne meje in vse premalo upoštevajo združevanje dela in sredstev, skratka tiste velike rezerve, kijih imamo v nepovezanem, razdrobljenem in slabo struk-tuiranem gospodarstvu. Podobne ocene smo minule dni slišali tudi na seji predsedstva zveze sindikatov Slovenije, kjer je bilo še posebej poudarjeno tesnejše povezovanje med panogami
Poseben prispevek k razpravi o osnutku zakona o združenem delu je minule dni pomenilo tudi posvetovanje v zvezni konferenci SZDLJ, ki je zlasti zavezalo sredstva množičnega obveščanja za angažirano udeležbo. Sred-
stva obveščanja naj ne bi bila samo registrator javne razprave, je bilo poudarjeno med sklepi, ampak naj bi kritično in tvorno posegala vanjo, saj njeno bistvo ni le v dopolnjevanju besedila zakona, ampak v spreminjanju razmer, v hitrejši samoupravni preobrazbi odnosov v združenem delu.
V Portorožu sta bila minule dni dva pomembna posveta Prvi, v organizaciji sindikatov, gospodarske zbornice in izvršnega sveta, se je ukvarjal s perečo temo osebnih dohodkov in nagrajevanjem v združenem delu. Prav gotovo so pomembna opozorila, če hočemo spodbujati storilnost, inventivno dejavnost in boljše gospodarjenje, da je potrebno večjo pozornost posvetiti internim aktom o nagrajevanju v delovnih organizacijah. Le-ti naj bi konkretizirali načela in določila samoupravnih sporazumov in pomenili temeljno stimulacijo delavcev za doseganje večje storilnosti in boljših poslovnih uspehov.
Drugo posvetovanje je zbralo predstavnike dežel v razvoju ob projektu samoupravljanje in udeležba pri odločanju v delovnih organizacijah v javni lastnini Predstavniki dežel v razvoju so se živo zanimali za sodobne jugoslovanske izkušnje, saj pomenijo zanje pomembno oporo pri načrtovanju in vodenju gospodarstva, ki se začenja razvijati in srečevati s podobnimi vprašanji, kot jih je moralo reševati naše delavsko samoupravljanje.
Konec minulega tedna je bil v znamenju proslav in prireditev ob dnevu varnosti in dnevu prosvetnih delavcev. Svoj pohod so sklenile v Ljubljani tudi letošnje predaje kurirčkove pošte, v kateri je sodelovalo več kot 40 tisoč slovenskih pionirjev. S slovesnostjo na Kozjanskem pa se je začela tudi letošnja množična akcija mladinskih delovnih brigad. Poleg mladinskih brigad na Kozjanskem, v Brkinih in drugih krajih Slovenije, pripravlja ZMS tudi delovne akcije mladine na potresnem območju v Posočju. Na to področje prihaja čedalje bolj organizirana pomoč, ki naj bi prispevala k obnovitvi porušenih domov in naselij. Akcijo je te dni še posebej podprlo tudi predsedstvo ZSS, ki je pozvalo delavce, da prispevajo enodnevni zaslužek za hitrejšo odpravo posledic naravne nesreče.
spodbudni rezultati na področju raziskovalnega dela. Raziskovalno delo se je usmerilo na temeljne probleme jugoslovanskega samoupravnega socializma, socializma kot svetovnega procesa, nerazvitih dežel itd. Seveda pa tudi tu še ostajajo vprašanja: koliko so raziskave usklajene s splošnim raziskovalnim konceptom in koliko so rezultati enoletnih raziskav dejansko služili bogatenju izobraževalnega procesa ip družbene prakse.
Tudi kadrovska politika naj bi se v tem letu bistveno spremenila. Vendar, žal, primanjkuje predavateljev, še vedno pa se ne upoštevajo dovolj moralnopolitični kriteriji za predavatelje. Ker je med nekaterimi predavatelji še čutiti oportunizem in tiho strinjanje z novo usmeritvijo fakultete, bo potrebno do kraja izpeljati idejnopolitično diferenciacijo ter podpreti vse tiste, ki so pripravljeni sprejemati bremena in se boriti za sedanjo preobrazbo fakultete.
V procesu razčiščevanja razmer na fakulteti naj bi pomembno vlogo odigrala osnovna organizacija ZK, in to tembolj, ker so si komunisti na univerzi premalo prizadevali, da bi se iz enotne pedagoške, raziskovalne, publicistične in druge dejavnosti učiteljev in znanstvenih delavcev umaknilo tisto, kar ni v skladu s programsko in kadrovsko zasnovo ZKJ. V osnovni organizaciji je kljub še vedno pomanjkljivemu idejnopolitičnemu delu in nihanjem nekaterih posameznikov le čutiti premike na bolje. Seveda pa s stanjem še nikakor ne moremo biti zadovoljni. Preveliko je število neaktivnih članov, še se pojavljajo pogledi oportunizma, zlasti je pomanjkljivo delo s prvim letnikom, slaba organiziranost pa je razlog, da se OO ZK kot celota skoraj ne more uveljaviti. Tudi mladinska organizacija kljub dobro zastavljenemu konceptu ni dovolj aktivna, še so študenti, ki v ZSM ne vstopajo, nekateri pa sploh ne upoštevajo subjektivnih dejavnikov. Zaradi tega so pred zvezo komunistov tudi v prihodnje odgovorne naloge. Zagotoviti je potrebno idejnopolitično in akcijsko enotnost osnovne organizacije, okrepiti njeno vlogo in organizacijo dela, saj je prav od nje odvisen nadaljnji proces pre-osnove FSPN.
MARJETA DEMŠAR
:Wli
DUŠAN PETROVIČ-ŠANE, predsednik zvezne konference SZDLJ, na seji tega organa:
V mnogih organizacijah združenega dela se še zadržuje tehnokratska in hierarhična struktura, besede delavcev premalo slišijo in poslušajo, o dohodku pa odlo-
čajo v ozkem krogu. Se naprej s* bo treba kar najbolj prizadevati, da bi formalno-pravne rešitve o odnosih v združenem delu izpol' nili s pravo samoupravno vsebino. Gre za to, da bi s čim širšo in konkretnejšo politično dejavnostjo delovnih ljudi uveljavil' nove odnose in podrli stare pozicije in privilegije, s katerih se v mnogih kolektivih reproducira protisamoupravna praksa, vsiljuje birokratski slog dela, polo proceduralnosti in formalizma in ohranjuje sistem neformalnih zvez in vplivnih kanalov, kar delavce odvrača od dejavnosti in v njih zbuja občutek nemoči.
V tem zapletenem boju je uspeh odvisen predvsem od tega, kako se bodo zavzele organizirane socialistične sile. Naj bodo težave, ki so spremljale te procese, še tako velike, se ne smemo nanje izgovarjati, ker je jasno, da bomo morali nanje v taki ali drugačni obliki računati tudi v prihodnje.
IVAN ATELŠEK, generalni direktor Gorenja, ob pod-, pišu sporazuma o sodelovanju Gorenja, Consortiuma in Avtoradgone pri industrijski gradnji stanovanj in drugih objektov;
Industrijska gradnja stanovanj bo potekala približno takole: v tovarni bodo kot na tekčem traku sestavljali osnovne celice stanovanjskih enot, v katerih bodo že vgrajeni kompletni sanitarni vozli in drugi elementi. Do razdalje 200 km — to je glede na transportne stroške še smotrno - bodo celice vozili na gradbišče, tam pa jih bodo monteiji sestavljali v stanovanjske enote in objekte. Za kvadratni meter stanovanjske površine bodo porabili le osem ur časa, medtem ko ga klasična gradnja zahteva trikrat več. Na samem gradbišču bo proces zahteval le 5 % porabljenega časa, kar med drugim pomeni, da delo v glavnem selimo v tovarne ali k delavcem, odpravljamo »barakarska naselja*1 in pogosto težavne življenjske razmere na gradbiščih.
Ni se treba bati uniformiranosti novih objektov, ki naj bi
jih sprva gradili kakih 2000 na leto. Treba je tudi vedeti, da pospešena gradnja stanovanj povzroči konjunkturo v številnih gospodarskih panogah. Soustanovitelji novega sistema računajo na vključitev 70.000 delavcev. Če bodo obveljale napovedane cene, bomo v prihodnje z enakim stanovanjskim dinarjem zgradili bistveno več stanovanjskih enot.
TRI DESETLETJA TEHNIČNE KULTURE
VEČ KOT PRAZNIK
Ob praznovanju 30-letnice dela Ljudske tehnike je mestna zveza organizacij za tehnično kulturo v Ljubljani pripravila več akcij in prireditev, med katere sodi tudi srečanje z aktivisti, začetniki razvoja Ljudske tehnike v slovenskem glavnem mestu. Ob tem praznovanju, ki bo predvidoma letošnjo jesen, bodo podelili najzaslužnejšim dolgoletnim članom organizacije posebna priznanja.
Že ob koncu tega tedna je
mestna zveza organizacij za tehnično kulturo v Ljubljani pripravila prvo srečanje delegacij Ljudske tehnike iz mest — herojev Jugoslavije. Tako so bili zadnjo soboto in nedeljo gostje Ljubljane predstavniki Ljudske tehnike iz Drvarja, Beograda, Zagreba, Prilepa, Cetinja, Novega Sada in Prištine. Predstavniki jugoslovanskih mest — herojev so skupaj z organizacijami za tehnično kulturo pripravili prvo dokumentirano foto raz-
ČZP Delavska enotnost obvešča vse, ki še niso naročili zadostnega števila
OSNUTKA ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Z OBRAZLOŽITVIJO,
da to store čimprej
Naročila sprejema ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, II. nadstopje — soba 17. Naročnike iz Ljubljane prosimo, da brošure dvignejo sami
Cena za komplet — osnutek in obrazložitev — je 30.— dinarjev, posamična brošura pa velja 15.— dinarjev.
Nepreklicno
Ljubljane
naročamo pri ČZP Delavska enotnost iz
izvodov Osnutka zakona o združenem delu in Obrazložitve osnutka Zakona o združenem delu 3. in 4. zvezek serije XIII. Knjižnice Skupščine SFRJ po ceni 30.— dinarjev za komplet.
Zvezka pošljite na naslov:
Kraj in poštna štev.:
Izjavljamo, da bomo naročena zvezka plačali v roku 15 dni z virmanom, s čekom (ustrezno podčrtajte!)
Kraj in datum:
Žig in podpis naročnika:
stavo o razvoju, delu, prizadej vanjih in uspehih organizmi Ljudske tehnike Ljubljane in 0 dejavnosti organizacij za tehnično kulturo iz vseh naših mest — herojev.
Prvo srečanje delegacij Ljudske tehnike mest — herojev Jugoslavije so ljubljanski organizatorji sklenili z otvoritvijo zanimive modelarske razstave v mladinskem tehničnem centru v Gradišču, z ekshibidjskinu nastopi raketnih, letalskih iu brodarskih modelov ter s slovesno podelitvijo posebnih priznanj in plaket članom delegacij in občinskih vodstev zveze organizacij za tehnično kulturO'
Posebno priznanje je mestna zveza organizacij za tehnično kulturo v Ljubljani namenila tudi predsedniku Titu, pokrovitelju manifestacij ob letošnjem 30-letnem jubileju tehnične kulture v Jugoslaviji.
L V.
DE za
Posočje
Po sklepu zbora delovne skupnosti bo kolektiv Delavske enotnosti kot svojo pomoč prebivalstvu Posočja, ki ga je prizadel potres, prispeval enodnevni zaslužek od osebnih dohodkov za maj 1976.
ŠOLSKA RUDA PRVA ŽRTEV NOVEGA SISTEMA ZAGOTAVLJANJA PLAČIL
IE :
ib
Povsem zavoženo podjetje, ki svojih izdelkov ni moglo več prodati, bi lahko ukinili — odločili Pa so se za težjo pot, katere osnovni namen je zagotoviti drugačno bodočnost delavcem tega kolektiva	__________
Prva „žrtev“ letos uveljavljenega zakona o zagotavljanju plačil je bilo izolsko podjetje Ruda, v katerem je 60 delavcev izdelovalo opeko. Tako rekoč takoj po 1. aprilu, dnevu, od katerega je treba obveznosti poravnavati sproti, podjetje ni imelo več nikakršnih otožnosti za poslovanje, saj si ni moglo kupiti niti goriva za sušilne Peči Izdelovalo je namreč takšne vrste opeko, kakršne ni nihče več potreboval, najmanj pa gradbena podjetja, ki so že zdavnaj Prešla na moderno tehnologijo gradnje. Poleg treh milijonov dinarjev dolgov, kar sicer niti ob ostrih pogojih, ki jih je postavljal zakon, ni bil velik problem, je podjetje imelo na zalogi 3,5 milijona kosov neprodane opeke. Zavoljo tega ni imelo sredstev za tekoče Poslovanje in, kar je še bolj pomembno, nikakršnih možnosti, da bi lahko s takšno proizvodnjo še naprej poslovalo.
Družbenopolitične organi-^cije občine in obale so ko-
lektivu priskočile na pomoč. Čeprav bi jim lahko rekli, da je
Ljubljana
Obnova ovčereje?
Pred 20 leti je bila ovčereja v hribovitih krajih Slovenije in na Pri-morskem še pomembna kmetijska dejavnost. Po uradni statistiki je bilo v Sloveniji leta 1955 kakih 150.000 ovac, zdaj pa jih redimo le še nekaj več kot 20.000. Vzrokov za tako hitro upadanje ovčereje je več. Predvsem je propadla domača obrt, prodaja volne in mesa pa ni bila organi-rirana in zagotovljena. Kmetijska strokovna služba je po letu 1960 poginoma zanemarila ovčerejo, ker roaloštevilni kmetijski strokovnjaki n'ti niso imeli časa za to delo. Posle-
dice tega so občutne, zato bo obnova ovčereje dolgotrajna in bi ji morali posvetiti vso pozornost Kmetijski strokovnjaki računajo, da bi morali v Sloveniji rediti najmanj 500.000 ovac, da bi vsaj del teh površin obdržali za pridelovanje hrane in preprečili razseljevanje s področji, ki so posebnega pomena za splošni ljudski odpor in kmečki turizem. Razveseljivo je, da je vedno več kmetov v hribovitih predelih pripravljenih za preusmeritev v ovčerejo.
V. O.
bila pomoč prepozna, so vendarle še preprečile likvidacijo podjetja. To bi bila nedvomno škoda, saj bi dobršen del delovnih sredstev lahko uporabili v drugi proizvodnji.
Večino delavcev Rude je zaposlilo SGP Stavbenik, manjši del pa je ostal in skuša razprodati zaloge opeke. Proizvodnjo so prekinili; upniki so pripravljeni počakati na poravnavo dolgov eno leto; ta čas pa naj bi kolektiv Rude izkoristil za to, da bi s pomočjo gradbenih podjetij izoblikoval ustrezen in perspektiven proizvodni program. Če ga ne bo uspel „najti“, bo podjetje seveda likvidirano.
Seveda ta primer prav zagotovo ni edini, ki bi ga bilo treba obravnavati tako, kot so na obali to podjetje. Novi sistem zagotavljanja plačil je tako dokazal, da bo pripomogel ločevati zrno od plev v našem gospodarskem življenju. V kolikšni meri pa se bo potem družbena skupnost poslužila prečiščevalnega učinka vetra, ki veje iz določil omenjenega zakona, je seveda drugo vprašanje.
Ob tej ugotovitvi bi se kazalo še malo pomuditi ob določitvi,
kako z Rudo poslej. Težko je sicer ta trenutek ocenjevati, ah je bila „rešitev“ primerna, najbolj ugodna. Načelno pa lahko trdimo, da je bila sprejeta odločitev povsem upravičena. Pri Rudi so se razkrile vse slabosti ozke podjetniške miselnosti, planiranja razvoja — podjetje je namreč nedavno tega moderniziralo svojo proizvodnjo opeke in v neustrezen proizvodni program vložilo kar precejšnja lastna in tudi družbena sredstva — nepoznavanja osnovnih značilnosti proizvodnje za trg. Potemtakem bi lahko glede na poslovne rezultate in perspektivo podjetje kratko malo likvidirali. Družbenopolitična skupnost obale pa se je odločila za bolj zapleteno pot reševanja težav Rude — pri čemer so ji bila prva skrb delavci, zaposleni v tem zavoženem podjetju. Prav s tega stališča pa velja izreči vse priznanje tako družbenopolitični skupnosti, družbenopolitičnim organizacijam in organizacijam združenega dela — upnikom, ki so poleg skrbi za vložena sredstva pokazali dovolj razumevanja tudi za bodočnost delavcev.
B. RUGELJ
NOVA tovarna naj bi rešila podjetje
Se bo Žičnica vzpela?
Novi prostori, stanovanja za delavce, predvsem pa večja delovna disciplina rešujejo Žičnico izgub
Tpvama Žičnica proizvaja predvsem stroje za lesno proizvodnjo. V zadnjem času se vse bolj usmerja v izdelavo avtoservisne opreme, !0 odstotkov njene proizvodnje pa obsega nekaj drugih kovinskih Izdelkov. Vsa leta so se delavci te tovarne borili s težavami in slabostmi, zdaj pa jim novi prostori in sprejeti sanacijski program vlivajo upanje, da se bo podjetje postavilo na trdne noge.
Največje težave je delavcem Žičnice povzročal daljši zastoj Pd prodaji izdelkov. Da ne bi Ni poslovni uspeh odvisen od majhnega števila izdelkov, so povečali izbor. Posledica takšne poslovne politike pa je bilo upadanje rentabilnosti proizvodnje. Hkrati so cena delovne rile in stroški za material navdali hitreje, kot jim je uspelo zvišati cene svojih izdelkov. Velike težave imajo tudi zavoljo pomanjkanja delavcev. Kovi-naijev v Ljubljani primanjkuje, & pa jih hočejo dobiti od dru-Sod, jim morajo zagotoviti sta-
da bodo kmalu imeli več domačih naročnikov, saj je zdaj za uvoz opreme potrebno dovoljenje sekretariata za zunanjo trgovino.
Kljub vsem tem težavam je podjetje vsa leta poslovalo brez izgub, čeprav so bili zelo blizu kritični meji. Lani so dosegli komaj nekaj več kot 200 tisoč dinarjev ostanka dohodka.
Pred leti se je podjetje pridružilo Slovenijalesu. Združitev jim za zdaj ni prinesla posebnih ekonomskih koristi, so pa prepričani, da sta jim gospodarska moč in ugled velike delovne
uovanja. Ta problem je za Žič- organizacije dala dovolj veljave, uico tako pereč, da so se odlo- da so dobih posojila za nove
čili stanovanjem nameniti vsa razpoložljiva sredstva. Ta inve-sticija ima za zdaj prednost Pred vsemi drugimi. Žičnica je ®den šestih tovrstnih proizvajalcev v Jugoslaviji. Kljub temu 2 domačo konkurenco nima težav, saj vseh šest podjetij do-uro sodeluje in koordinirano nastopa na domačem tržišču. Ddrivajo pa jih na trgu močni teji konkurenti, ki kupcem ponujajo izdelke pod mnogo ugodnejšimi pogoji, kot so jih sposobni zagotoviti domači proizvajalci. V Žičnici upajo,
proizvodne prostore, za kar so prej dolgo zaman prosih. Poleg te ugodnosti jim je združitev povzročila tudi nekaj težav. SOZD je prevzel večino administrativnih poslov, zdaj pa je pripravljen najti kupce komaj za dobro desetino proizvodnega programa Žičnice. Tovarna si mora sama iskati tržišče in spet organizirati ustrezen administrativni aparat, ki ga je ob združitvi razpustila. Upajo, da bo taka nesoglasja rešil novi pravilnik SOZD o združevanju. Zdaj ga pripravljajo na podlagi
določil in smernic nove ustave in zakona o združenem delu.
V novih prostorih delajo zdaj že skoraj leto dni. Sredstva zanje so zbrali z bančnimi krediti, nekaj so jih dobili s prodajo starih prostorov in zemljišča ob Tržaški cesti, ostanek pa je prispeval Tehnounion, s katerim že dolgo sodelujejo. Tako jim je uspelo zbrati dovolj denarja za nove prostore, zmanjkalo pa ga je za stroje in so morali v novo tovarno seliti vso staro opremo. Zbrati morajo tudi dovolj obratnih sredstev, s katerimi bodo pokrivah vehke zaloge. Vse to so vzroki, da nova tovarna še ni prinesla rezultatov, kot so jih pričakovali. Odločili so se, da mora biti lanski neuspeh zadnji in da se letos investicija mora obrestovati. Sprejeli so zahtevne stabilizacijske ukrepe, oprte predvsem na lastne moči. Ugotovili so, na katerih področjih in koliko lahko varčujejo. Uredili so zasedbo delovnih mest in racionaliziran vse delovne postopke. Uvedli so sodoben tehnološki proces, kar zaradi zastarele opreme ni šlo brez težav. Ugotovili so, da dela njihov delavec poprečno le največ šest ur dnevno in posvetili so vso skrb delovni disciplini in zavesti. Zdaj že delajo več, hitreje in
bolje. Obseg proizvodnje pa je še premajhen. Še bodo morali znižati proizvodne stroške, prodati mnogo več, da bodo poslovali bolj uspešno.
V Žičnici upajo, da bodo svoje izdelke razen v nekaterih deželah zahodne in vzhodne Evrope, kamor so že prodrli, uveljavili tudi na kanadskem trgu, zlasti pa na trgih neuvrščenih dežel. Ob vseh ukrepih, ki so jih sprejeli in jih z vso resnostjo uresničujejo, kaže, da bo kolektiv Žičnice že v letošnjem letu premagal večino težav, ki ga pestijo v zadnjem obdobju.	c. BRAJER
Dilema, ki je pravzaprav ni
Za dograditev elektrarn in drugih elektroenergetskih objektov, ki jih v Sloveniji moramo zgraditi, če nočemo čez nekaj let živeti in delati v temi in na parni pogon, bo slovenskemu	elektrogospodar-
stvu v letošnjem in naslednjem letu primanjkovalo skupaj več kot 2,46 milijarde dinarjev. Resda v vsem srednjeročnem
upi
KOMENTAR
obdobju sredstev ne bo premalo, vendar je prav v omenjenih letih potreba po sredstvih daleč največja. Zavoljo tega slovensko elektrogospodarstvo predlaga porabnikom električne energije (izvzeta so gospodinjstva), naj bi namesto v zadnjih dveh letih del prispevkov nakazali že letos in v prihodnjem letu, kasneje pa naj bi tako izpolnjeno obveznost poravnali Tako naj bi se v letošnjem letu prispevki podvojili (ker bi jih plačevali le pol leta), v prihodnjem pa naj bi bili za polovico večji, kot bi bili normalno. V zadnjih dveh letih pa bi bile obveznosti porabnikov manjše za že izplačane prispevke.
Gre torej za obliko brezobrestnega posojila v kaj velikih zneskih, zlasti kar zadeva velike porabnike energije, to bo gospodarstvo krepko obremenilo. Ali gospodarstvo takšno breme zmore? Ali je takšna oblika reševanja investicijskih težav pri gradnji elektrarn smotrna?
Na prvo vprašanje je odgovor kaj enostaven: za gospodarstvo bi bilo takšno povečanje prispevne stopnje za elektroenergetske objekte hudo breme, čeprav bi kasneje plačevali manj za energijo. Letos bi namreč slovensko gospodarstvo moralo zbrati blizu 828 milijonov dinarjev, prihodnje leto pa 950 milijonov din.
Ob tem lahko odgovorimo tudi na drugo vprašanje. Nedvomno namreč je, da skupščina samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije, ki je pred nedavnim sprejela takšno .odločitev, tega ni storila brez poprejšnje tmeljite ocenitve
stanja. Le-to pa je v elektrogospodarstvu takšno, da drugačne rešitve najbrž resnično ni moč najti. Dejstvo namreč je, da smo v preteklosti kaj lahkoverno zanemarjali gradnjo tako pomembnih objektov, kot so elektrarne in prenosno omrežje. Zavoljo takšne politike se je sedaj pred družbo zastavila dilema: ali bomo zagotovili potrebna sredstva za dograditev že začetih elektrarn in prenosnega omrežja ali pa nadaljnji družbeni razvoj v sorazmerno zelo kratkem času - v dveh, treh letih -praktično ne bo več možen zavoljo popolnega pomanjkanja električne energije-
In k temu: ali ni takšna zahteva preveliko breme za gospodarstvo? Pomanjkanje električne energije je gospodarstvu v minulih letih povzročilo veliko škode; od tod izvira tudi krilatica - najdražja je tista elektrika, ki je ni!
Nobenega dvoma torej ni, kaj bo sledilo kot neizogibna posledica pomanjkanju sredstev za dograditev elektrarn v letošnjem in prihodnjem letu. Začasno bo treba ustaviti gradnjo vseh elektrarn -od HE Srednja Drava II do NE Krško in prenosnega omrežja Zavoljo tega se bodo seveda tudi bistveno premaknili roki, v katerih naj bi omenjene in druge elektrarne, ki jih gradimo, začele proizvajati električno energijo. Ob tem ne omenjamo posebej stroškov za zaščito doslej zgrajenega in zavoljo naraščanja cen povečanih stroškov gradnje.
Zastoj v gradnji elektrarn bi tako najbolj udaril prav gospodarstvo, saj le-to ne bi dobilo dovolj električne energije, poleg tega bi moralo kasneje sodelovati pri pokrivanju višjih gradbenih stroškov. Zavoljo vseh naštetih razlogov ISE ni mogla ravnati drugače, kot je - da je predlagala, naj porabniki namesto čez dve oziroma tri leta, takratni delež primaknejo že sedaj. Težko bo! Vendar nemara prav v tem primeru, še bolj kot pri mnogih drugih velja načelo: kdor takoj da, dvakrat da. Ali drugače povedano, če ne bomo prispevali sredstev sedaj, jih bomo morali kasneje „dva-kratno “.
B. RUGELJ
,
Do kdaj stari stroji v novi tovarni?
DE
ljudje med ljudmi
22. maja 1976 stran
8 [m
ljudje med ljudmi
22. maja 1976 stran
KAKO POTEKA OSKRBA S SLUŠNIMI APARATI IN NJIHOVIMI REZERVNIMI DELI
Birokracija
je
naglušna
Zveza gluhih in naglušnih Slovenije ima v svojih kartotekah evidentirane domala vse primere gluhih in naglušnih oseb iz vse Slovenije. Poleg svoje evidentne, posredovalne in organizacijske vloge je zveza tudi mesto, kamor prihajajo ljudje z okvarami duha po pomoč, nasvet, po napotke za rehabilitacijo — pač po vse, kar bi jim moglo vrniti ali vsaj do največje mdžne mre izboljšati prizadeti sluh.
V	večini primerov so to
slušni aparati, ki sta jih sodobna tehnika in medicina izpopolnili do take mere, da danes veliki večini ljudi s tovrstnimi okvarami pomenijo rešilno bilko in jim omogočajo vključitev v normalno življenje in delo. Za sprotno preskrbo in s tem nujno potrebno čim hitrejšo pomoč prizadetim občanom s temi ortopedskimi pomagali pa sta nujni ažurnost in prosta pot	brez otežujočih
formalnosti. Teh aparatov	ne	izdelujemo
doma, zato smo v celoti odvisni od uvoza iz tujine. Pri tem pa se prizadeti seveda srečujejo s številnimi predpisi in postopki, ki zavlačujejo dolgo pričakovani dan, ko pacient prejme naročeni aparat. Tako so še do nedavna naročniki čakali na aparat po pol leta in več. Da bi temu naredili konec, je zveza predlagala dve rešitvi: konsignacijo ali svoboden uvoz. Obveljal je prvi predlog in od maja 1974. leta so aparati v konsignacijskem skladišču. S to spremembo pa se je tudi čakalna doba bistveno zmanjša ž la. Naročniki prejmejo aparat v roku 45 dni do največ dveh mesecev, kar je za prizadete veliko olajšanje.
V	Sloveniji sta dve podjetji, ki uvažata slušne aparate: Optika iz Maribora ter Elektro-medicina iz Ljubljane. Elektromedicina ima v Ljubljani svojo trgovino, kamor prihajajo slušno prizadeti iz vse Slovenije po naročila za svoje aparate. Povedali so nam, kakšen je po-
stopek za nabavo slušnih aparatov in kakšne so težave, s katerimi se srečuje trgovina pa tudi pacient.
Socialno zavarovanje prispeva svoj delež le k ceni žepnega, tako imenovanega standardnega aparata. Če pa želi pacient drugačno vrsto aparata (zaušesnega ali očalnega), ga mora plačati sam! Podobno je z nadomestnimi deli: pacienti morajo zanje plačati carino ne glede na, to, ali je garancija za baterije, vrvice ali aku-mulatoije potekla ali ne. Ta carinski predpis bi lahko komentirali še s podatkom, da posamezniki, ki individualno uvozijo slušne aparate v Jugoslavijo, prav tako ne plačujejo carine, ne plačujejo pa tudi tistih 16 %, ki jih mora prispevati naročnik s posredovanjem Elektromedicine.
Kljub številnim izboljšavam, med katere sodi tudi točno določena višina pacientove participacije (150 din za aparat — seveda samo za žepnega, medtem ko mora naročnik za drugačen aparat plačati polno ceno), je v postopku od pregleda pri splošnem zdravniku in nato pri specialistu do trenutka, ko pacient dobi aparat, še vedno nekaj „postaj“. Ko pacientu pristojni organ potrdi recept za slušni aparat, mora po sedanjih predpisih upravičenost carinske oprostitve potrditi oziroma dati svoje soglasje še pristojni komite v Beogradu. To pa po menju Elektromedicine pa tudi prizadetih naročnikov postopek zelo in morda tudi po nepotrebnem zavlačuje.
Zato ne bo narobe, če v imenu prizadetih občanov pomislimo, ali ne bi kazalo sčasoma tudi te pomanjklji' osti odpraviti in s tem omogočiti, da se naš človek kljub slušni prizadevnosti čim hitreje vključi v normalno življenje in njegov delovni vsakdan.
BREDA BERNET1Č
Samoupravni tokovi v mrtvem rokavu
Teče, teče pivo... ii življenje tudi
Vodstvo zveze komunistov v ljubljanski občini Šiška seje odloci0 predlagati skrajni ukrep: razpustitev dveh osnovnih organizacij ZK v pivovarni Union in odvzem politične podP^e trem vodstvenim delavcem v OZD

■ 1 življenj
-
l!illllllllllllllllllllllllllllllililllllll!!llllllllllll!llllllllllllllllll!lll!!lllllllllllil!llllllllllllll!lllll!ll!lllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllill!llllll!llllllllillllllil!lliilll!lll!llllllllllllg
| DOKUMENTI Z RAZSTAVE ARHIVA SR SLOVENIJE	(IV.) |
Ivan Cankar	f
in delavsko gibanje	|
Samo pretirani optimisti so lahko pričakovali, da bo šlo uveljavljanje novega »ustavnega vetra" brez pretresov in kakšnih posebnih težav. Pozornejšemu opazovalcu vsekakor ne more uiti, da se je v prenekateri organizaciji združenega dela nova samoupravna organiziranost - predvsem mislimo na njene vsebinske sestavine, kajti največkrat je na videz in „na papiiju“ vse v najlepšem redu - v svojem razvojnem zagonu zapletla v nevidne mreže tehnokratskega taktiziranja in - obstala.
Očitno je, da je v takih primerih treba nekaj storiti. Toda kaj? !
Seveda je treba najprej z vso resnostjo in na osnovi objektivne analize ugotoviti, če so »notranje sile“ v organizaciji združenega dela dovolj močne, da same najdejo izhod iz zagate. Največkrat je tudi res tako, zato potem govorimo o težavah, zapletih..,. vendar ne tudi dramatičnih razpletih — kar pač niso potrebni....
Povsem nekaj drugega pa je, kadar se razvoj (seveda pod pogojem, če o ,.razvoju" sploh lahko govorimo) začne v padajoči krivulji spuščati v brezvetrje in se naposled ustavi v slepi ulici. Takrat seveda, če nam je to prav ali ne, mora priti do dramatičnega dogajanja ali ruvanja korenin, kakor pravimo.
Taka in podobna razmišljanja so nam prihajala na misel, ko smo se imeli priložnost seznaniti z razmerami in z razpletanjem teh razmer v znani ljubljanski organizaciji združenega dela Pivovarna Union.
STROGOST
Najprej naj povemo, da se je komite občinske konference ZKS v občini Ljubljana-Šiška - torej v »domicilni" občini pivovarne - odločil za resnično skrajne ukrepe. Resje, da so ukrepi še vedno samo predlogi, torej moramo govoriti o njih z določeno mero zadržanosti, čeprav je vsem poznavalcem razmer jasno, da bodo predlogi na občinski konferenci ZKS dobili polno podporo.
Razmere v delovanju ZK v Pivovarni Union in sploh samoupravno dogajanje v omenjeni organizaciji združenega delaje analitično pregledala in ocenila posebna komisija občinskega komiteja. Na osnovi njenega dela komite občinske konference ZKS ugotavlja, da sta osnovni organizaciji ZK Pivovarna Union TOZD proizvodnja in DS skupne službe grobo kršili 12. točko devetega člena statuta ZKS in predlaga občinski konferenci ZKS Ljubljana—Šiška razpustitev obeh osnovnih organizacij. Komite je prav tako izrekel politično nezaupnico glavnemu in komercialnemu direktorju ter direktorju finančno-računovodskega sektorja.
Ob vsem tem se lahko vprašamo, kaj se je pravzaprav dogajalo v političnem in samoupravnem življenju tega delovnega kolektiva, da so bili potrebni tako drastični ukrepi. Vprašanje je toliko bolj na mestu, ker prej nismo zasledili — 'pri tem mislimo na prizadevanja, za katera bi lahko vedela javnost iz časopisov in drugih javnih občil — vmesnih poskusov za ureditev razmer. S tem seveda ni rečeno, da jih ni bilo, vendar so, kot kaže, ostala le na ravni teoretiziranja in brezuspešnosti. Na kratko: odgovorni ljudje v Unionu niso bili pripravljeni ali pa sposobni razumeti namigov in nasvetov, ki so jih dobivali „od zunaj", kakor so sami temu rekli. Že stara slovenska modrost pa trdi, da gre lahko vrč le toliko časa po vodo, dokler se ne razbije ...
SAMOUPRAVA
Kazalo bi pojasniti — čeprav formalno govorimo o ukrepih in kaznih v okviru zveze komunistov — da nikakor ne gre za delovanje. Ki bi utegilo zanimati zgolj partijsko članstvo in nikogar drugega. Skratka, ne gre za , .interno" ali statutarno vp.ašanje temveč za odgovornost pri političnem delu v okvir’, samoupravnih odnosov, ki so življenjskega pomena za vse delavce, obenem pa osnovna družbenopolitična zadolžitev prav vsakega komunista.
Komisija, ki smo jo omenili, je seveda svojo pozornost usmerila predvsem v delovanje osnovnih organizacij ZK in njihovega članstva, pregledala je izpolnjevanje sklepov, se seznanila z medsebojnimi odnosti komunistov v pivovarni, dala pod povečevalno steklo delovanje komunistov, ki so na odgovornih delovnih mestih in v vodstvih družbenopolitčnih organizacij in samoupravnih organov, kar velja tudi za vedenje v in do delavske kontrole in — kot kaže — posebej boleče do sprejemanja novih članov v ZK.
Gradivo, ki ga je zbrala komisija, ne pušča nobenega dvoma, da so v zadnjem obdobju v Pivovarni Union zabredli v take načine vodenja in vedenja, ki mu večinoma pravimo tehnokratizem. Če bi hoteli secirati osebno odgovornost ljudi, ki so sodelovali v tem procesu, bi po vsej verjetnosti lahko našteli vse možne variante, od tega da je nekoga »potegnilo" ali da preprosto ni mogel drugače, ker so pač vsi
tako mislili in vse do tega - teoretiziramo in ne trdimo da je šlo za zavestno protisamoupravno delovanje. Reči »zavestno" je huda obtožba, in je v primeru delovanja odgovornih komunistov v Pivovarni Union ne bi mogli uporabiti. Vendar je na drugi strani tudi res, daje morda še bolj uničujoča pomanjkljivost, če se nekdo, ki bi mu sicer morala biti osnovna družbenopolitična dolžnost, ne zanima za dogajanja v družbi, se ne poglobi v bistvo novih samoupravnih odnosov, ki črpajo življenjske sokove iz nove ustave ... Kaže pa, da je v , .kreativnem vrhu" v Pivovarni Union prevladalo
prepričanje, yr Štorje lahko mogočno valovi in buta ob strme obale, ^ , Jihovem ribniku pa bo se pretakala (če se sploh bo) t«or bodo oni rekli.
^ SOLIDARNOST"
Zanimivo	ukrepih, na katere smo opozorili v,
'tf6 ^ ut vesti o vedenju delovnega kolektiva
uvodu, ni p°' v Pivovarne	z združevanjem slovenske živilske
industrije v Poročilu komisije je ta problem samo navržen, zgolj . ^>hniv dokaz za neko neprimerno ravnanje, ki se je -.kolektivu zdelo logično, nikakor pa ni. moglo prenes	in bolj objektivne družbene ocene..
Roko na srce,	ili smo napako, ker smo rekli »zaradi
večinskega nlJl^j.(ic‘anov kolektiva", vendar je ravno ob tem vprašanje, je vodstvo (to velja tudi za organizacijo ZK kot celoto) ^ stavilo delavcem podatke in razloge, da so se odločeval1 3 kot so se. Morda bi y zvezi s tem lahko govorili o niaOi^iji z delavci, kair je po splošnih družbenih merili)1 ^ °r huda napaka, ki prav gotovo ne more upati na širše > ^anj dolgotrajnejše priznanje. Pravzaprav se je takrat	na solidarnosti. Očitno je, da ni
mogoče zdruze osnovnih delavskih interesov, če izhajamo — prepr^j^sdano - z naslednjih izhodišč: sem za sodelovanje ifl	če bo zato kaj priteklo v moj žep,
v nasprotnem P11 j)1 bom raje sam vozil, dokler bo šlo.
Sicer pa raje P ono HP in zaplete okoli njega, ker so se kolesa družb®1™!! dogajanja v Unionu zlomila zaradi spodrsljajev v hot| ouioupravni organiziranosti in vseh pre-
tresov, ki so
bili %a
Posledica neurejenih razmer.
^VNl RAZPRAVE
Mimogrede ^^^irtio, da so se v Pivovarni Union sicer formalno ,,pm^ ^ Po novih ustavnih načelih, vendar je pri tem kljunue organizacije — gre za pivovarno, ki ustvarja dobrih .Ollstotkov vsega dohodka — ostal organiziran natančn0 . 0 kakor prej, čeprav je očitno, da ima vse pogoje za	v nekaj temeljnih organizacij. Očitno je
tako nesorazm®P.v ntoči pripeljalo do neprimernih načinov urejanja med8® ^ odnosov med posameznimi temeljnimi organizacijami1 .Opravah o pristojnostih med pivovarno in skupnimi j ■51'1- Tako imenovano samoupravljanje v Unionu se je v	razmerah izrodilo celo tako daleč, da so
sicer lahko ^oupravnih organih TOZD Pivovarne na veliko razpr3")^ o tem ali lahko v skupnih službah zaposlijo novega s ®kovnjaka ali ne (mimogrede povedano, največja rakov2 a Pivovarne Union je pomanjkanje viso-kokvalifidraflih rov), niti približno pa ni bilo razprave v omenjenih org31 1 da o delavcih sploh ne govorimo, o iz-
redno pomembni investiciji 44 starih milijard dinarjev. Odločanje o tem in še o prenekaterem drugem pomembnem vprašanju za življenje in delo kolektiva je ostalo v rokah najožjega vrha, torej vodstvenega in tudi političnega, ki se v Pivovarni Union nikakor ne naključno in preveč značilno »pokrivata".
V zvezi s tem ni odveč pripomniti, da ima organizacija ZK »karakteristično" vodstveno zasedDo. Pri sprejemanju novih članov se je razmišljanje največkrat ustavilo pri delovodjih, tako da delavcev v ZK skorajda ni. Omenjeni položaj je še posebej neprimeren, ker so zaradi tega ravnanja ostali »izven" številni mladi delavci in strokovnjaki, ki bi s svojo s\ežino vsekakor lahko bistveno vplivali na drugačen način mišljenja med komunisti Pivovarne Union, kakor je bil doslej v navadi.
SINIDKAT?
Resnično bi se lahko tudi vprašali, kaj je ob ugotavljanju vseh pomanjkljivosti v samoupravnem življenju v Pivovarni Union delala sindikalna organizacija. Kje je bil sindikat? ! Upoštevaje razmere v organizacijah ZK in v organizaciji združenega dela nasploh, menda ni treba posebej poudarjati; da sindikata ni smelo biti. To je lahko tudi osnovni odgovor na vprašanje, čeprav s tem še ni rečeno, da gre za popolno opravičilo. Zaključke iz dosedanjih izkušenj bo morala sindikalna organizacija poiskati sama. In temu primemo tudi naravnati svoje ravnanje v prihodnje, da ne bo vodenje podjetja eno, delavska množica — poudarjamo, da gre za samoupravljavce — pa pasivni in pomanjkljivo obveščeni opazovalec dogajanja.
Največjo skrb ob dogajanju, ob katerem smo se malce bolj na široko razpisali predvsem zato, da bi spodbudili razmišljanja v tistih delovnih kolektivih, ki se morda ubadajo s podobnimi vprašanji, je pravzaprav povzročila bojazen, da delovni kolektiv zaradi neprimernega družbenopolitičnega ravnanja svojih odgovornih komunistov ne bi zgubil vero v svoje delo in v perspektivo svojega dela. Delavci Pivovarne Union žive od dela svojih rok, zato jim ne more biti vseeno, kako bo organizacija poslovala. Kakor je videti sedaj, so naše bojazni odveč. Pretresi, o katerih smo pisali, so pozitivnim silam v Pivovarni Union prinesli nujno potrebno oporo in zaupanje v smiselnost boljšega dela. Spoznali so, da morajo najprej po hitrem postopku nadoknaditi vse tisto, kar so zamudili. Gre predvsem za primemo samoupravno organiziranost in v zvezi s tem za izdelavo nujno potrebnih samoupravnih aktov, brez katerih doslej tudi resnično in vsebine polno samoupravno življenje ni moglo prav zaživeti.
IGO TRATNIK
Najznamenitejše Cankarjevo predavanje je Slovenci in Jugoslovani Cankar je predaval 12. aprila 1913. leta v Mestnem domu v Ljubljani na povabilo Splošne delavske zveze Vzajemnost. Poslušalcev je bilo kljub slabemu vremenu kakih 250.
S predavanjem je Cankar zavrnil program tivolske resolucije o jugoslovanskem vprašanju. Obsodil je postavljanje jugoslovanskega vprašanja kot kulturnega in jezikovnega vprašanja. Poudaril je, da je jugoslovansko vprašanje izključno politično. Izrekel je dvom o možnosti demokratizacije Avstrije in zahteval združitev južnih Slovanov v neodvisni federativni republiki. Menil je, da bo slovenski narod lahko zdržal nemški imperialistični pritisk le v zvezi z jugoslovanskimi narodi. V predavanju je Cankar izjavil: „Za človeka z naturno kmečko pametjo, ki bi prav nič ne vedel, kaj je diplomacija, kaj politika in kaj državni pravdnik, bi ne bil jugoslovanski problem kar nič kompliciran in bi sploh noben problem ne bil. Tak človek bi rekel: Če mislijo ti štirje narodi, da so si sorodni in da bi najlaže in najbolje živeli, če bi bili združeni, naj se zgodi po njih želji, naj si v božjem imenu zgrade zvezno republiko jugoslovansko!"
Predavanje je objavilo socialistično glasilo Zarja 15. aprila 1913eta. Povzročilo je silno zanimanje oblasti in sprožilo komentarje po časopisju. Policijski konceptni praktikant Janez Gogala, ki je službeno spremljal predavanje, je takoj naslednjega dne poročal policijski direkciji v Ljubljani, da so poslušalci ploskali ko je Cankar izjavil: »Mi, kar nas je, mi vsi smo te misli, da je naš edini cilj, da dosežemo jugoslovansko republiko ... Pustimo Avstrijo v njenem lastnem dreku" in »Bodimo kakor Mazzini v Italiji". Še 13. aprila 1913. leta je poročala Policijska direkcija deželnemu predsedstvu za Kranjsko v Ljubljani o Cankarjevem predavanju. Ugotovila je, da je društvo Vzajemnost s predavanjem prekoračilo z zakonom dovoljeno delovanje in da je potrebno proti društvu uvesti postopek. Bila pa je mnenja, da je Cankar v predavanju izražal verjetno svoje lastne poglede in ne le poglede jugoslovanske socialno demokratične stranke. Deželni predstavnik na Kranjskem baron Schwarz je zato 14. aprila 193. leta razpustil Splošno delavsko zvezo Vzajemnost.
Deželni predsednik za Kranjsko je 19. aprila 1913. leta poročal o Cankarjevem predavanju notranjemu ministru na Dunaju. V poročilu je posebej poudarjal, da se je Cankar izrekel za jugoslovansko republiko. Sporočil je, da je potrebno začeti proti Ivanu Cankarju kazenski postopek po 305. členu kazenskega zakonika. Dne 22. aprila 913. leta je izšla v graškem časopisu 1 Neue Freie Presse notica o Cankarjevem predavanju in o tožbi državnega pravdništva proti Ivanu Cankarju. Na podlagi te vesti je zahtevala vojaška pisarna nadvojvode Franca Ferdinanda pri poveljstvu 3. korpusa .v Gradcu pojasnilo o Cankarjevem predavanju.
Cankarjevo predavanje je vzbudilo komentarje tudi v časopisju na Slovenskem. Slovenec, glasilo Slovenske ljudske stranke, je zapisal, da »Politik Ivan Cankar ravno ni, zato tudi njegove politične nazore ne jemljemo resno", in poudaril potrebo po
jezikovnem zbližanju s Hrvati. Slovenski narod, glasilo Narodno napredne stranke, e zapisal, da je bilo predavanje ponesrečeno in da poslušalci niso prišli na svoj račun. Zavrnil je Cankarjevo misel o politični združitvi južnih Slovanov. Glasilo mladih liberalcev Dan je menilo, da »novega nismo slišali" in da je Cankar govoril za lastno osebo. Dodal je, da je vprašanje resno in je treba o njem resno razpravljati.
Državno pravdništvo je uvedlo proti Cankarju preiskavo ter vložilo proti njemu obtožbo po 305. čl. kazenskega zakonika. Na glavni obravnavi 21. avgusta 1913. leta pri deželnem sodišču v Ljubljani je bil Cankar obsojen na teden zapora, ker je s predavanjem »spodbadal" k nenaravnemu in v zakonih prepovedanemu dejanju, zakrivil je s tem pregrešek zoper javni pokoj in red v smislu čl. 305 k. z." Kazen je prestajal Cankar od 12. do 19. septembra 1913. leta v prostorih ljubljanskega sodišča.
V začetku prve svetovne vojne so avstrijske oblasti preganjale vsak najmanjši pojav protiavstrij-skega mišljenja. Osumljene so internirali ali konfl-nirall vojaška nagla sodišča so obsojala ljudi na smrt. Veliko vlogo je imelo pri tem ovaduštvo klerikalnih krogov, ki so šli v svoji zvestobi do Avstrije tako daleč, da so sodelovali pri ovajanju tistih, ki so bili protavstrijsko razpoloženi. Žrtev ova-duštva je bil tudi Ivan Cankar. Ovadila gaje vrhniška krčmarica, češ da je prijazno govoril o Srbih. Naslednji dan po ovadbi 10. avgusta 1914. leta ga je aretirala vrhniška žandarmerija so ga izpustili. Dne 21. avgusta pa so ga ponovno aretirali, odvedli v Ljubljano, kjer je bil brez zaslišanja zaprt na ljubljanskem gradu do 9. oktobra 1914. leta.
Svojo aretacijo je Cankar opisal v članku »Mini-sterialna komisija". Ko je leta 1918 zaslišala deželna vlada v Ljubljani Ivana Cankarja o njegovem zaporu, je izjavil, da se je njegovo zdravstveno stanje zaradi zapora tako poslabšalo, da je nesposoben za vsako delo.
Pristop Italije leta 1915 k antanti in s tem nastalo nevarnost za odstop dela slovenskega etničnega ozemlja Italiji je budno spremljal tudi Ivan Cankar. V članku D’Annunzio, ki je izšel v Slovenskem narodu 12. julija 1915. leta, je Cankar ostro nastopil proti italijanskemu iredentizmu, ki se je po pristopu Italije k antanti vedno bolj manifestiral v razhčnih oblikah. Napadel je D’Annunzijev politični avanturizem in med drugim zapisal. »Pesnik nepesnik, ki gaje velik narod vzdignil na svoje rame, je oznanil svetu poezijo tatvine; in narod, ta veliki narod mu je ploskal."
Ivana Cankarja se je svetovna vojna tudi neposredno dotaknila. Vpoklicali so ga v 7. pešpolk »Kranjskih Janezov" v Judenburg. Tu je služil vojake od druge polovice novembra do konca decembra 1915. leta, ko so ga zaradi zdravstvenega stanja odpustili.
Ivan Cankar je kot zvest spremljevalec političnega življenja na Slovenskem ponovno aktivno posegel vanj v letu 19l8 s svojima predavanjima Očiščenje in pomlajenje ter Slovenska kultura, vojna in delavstvo.
PIIIIIIIIIIIIII!lll!l!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllilll!llll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Strokovno
znanje —
psihična
ovira
Andrej Predsednik delavske kontrole v jg Sov' tovarni Žičnica. Vodi jo šele dva ^ a ui je o njej povedal tole: »Tristo na aPoslenih v naši tovarni, v delavski	nas dela pet. Štirje člani
so delavci v P ndnji, sam pa sem iz skup-nih služb, W am icot nabavnj referent. Taka struktunu Z(jj vse^aicor ustrezna, čeprav je P nllv a s težavami. Lahko rečem v i>nefl petih, da se počutimo premalo slr0 von]n ''"glejte, vsi smo šele prevzeli to odg0.-aL . dolžnost Vemo, da se od nas veliko ProeSue *n tudi sami bi radi dali vse od seb®’ ‘ radi delali, a še ne vemo prav, kako. n ^ toliko vemo o vlogi in nalogah delavs l tole, da se neprijetno počutimo. Ve > iko bi morali storiti, koli-ko bi lahko st > m česa ne moremo storiti prav zarad1 ega znanja. Mandat prejšnje delavske ^ «ole je trajal dve leti Ne
morem re *’ n. i"1' niso nič delali, vendar na kakšne , ne rezultate tudi ne morem Pol:aZ,‘jjflikn 56 niti na uspehih - napakah pred v nismo mogli ničesar naučiti
Nekajkrat s se že	jn zasnovaij
program de ."krat lahko le upam, da nam ga bo u mQ P°lniti, saj je precej obse-Namera Preveriti zaključne račune
žen.
in tudi praven °sebnih dohodkih bo tre-
ba proučiti. Posegli bomo tudi na področje poslovanja s tujino in tu bo po mojem mnenju še največ težav zaradi premajhne strokovnosti. Zato smo prosili za pomoč. Ustanovili bomo strokovno komisijo in v sodelovanju z njo bomo pregledali posle s tujimi partnerji. Tako je to, težave so povsod, a če ima človek dovolj volje, se z njimi pač spoprime in jih premaga. Delali bomo, kakor bomo najbolje mogli in znali in nekaj bomo gotovo dosegli. Računamo predvsem na sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami. Pričakujemo tudi, da se bomo lahko udeležili seminarjev in predavanj, ki bi nam s podrobnimi napotki olajšali začetne težave.
CIRIL BRAJER

PRODAJA STANOVANJA V NOVIGRADU - ISTRA
DELOVNE
ORGANIZACIJE!
Tudi vam priporočamo nakup stanovanj, primernih za letni oddih delavcev
Stanovanja bodo dograjena v avgustu 1976
Vse informacije daje SGP »PIONIR« Novo mesto-Ko-mercialni oddelek Ljubljana, Dvoržakova 5/1 tel.: (061) 321-381, 321-349, 321-347 Novo mesto (068) 21-826 in Zagreb (041) 410-523
iz osnovnih organizacij
22. maja 1976 stran
novice iz organizacij
BREST CERKNICA
Sindikat med pobudniki
V delovni skupnosti cerkniškega Bresta je bil sindikat med prvimi pobudniki za sprejem novega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Že na prvih pogovorih o njegovem oblikovanju so člani osnovne sindikalne organizacije poudarili, da mora sporazum temeljiti na družbenoekonomskih odnosih, ki so bili sprejeti z novo ustavo. Pri oblikovanju sporazuma so v Brestu izhajali iz dosedanjih izkušenj, ki temelje na tem, da mora biti osnutek sporazuma enoten za celotno delovno organizacijo, hkrati pa naj bi v podjetju poenotili tudi vse sisteme vrednotenja dela in delovnih mest. Seveda bo treba novi sporazum uskladiti s samoupravnim
sporazumom panoge, saj bo le tako mogoče za vsako temeljno organizacijo oceniti, ali so osebni dohodki usklajeni s sprejetim sporazumom panoge. Zato bodo v Brestu najprej preučili „izho-diščno" vrednotenje in pri tem upoštevali sistematizacijo in zasedenost delovnih mest.
Prav tako bo treba v nov samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov vključiti tudi vse tiste elemente nagrajevanja, ki jih predvideva osnutek zakona o združenem delu. Ob tem bo treba jz_po-polniti tudi sedanji sistem nagrajevanja predstavnikov in delavcev v prodajalnah pohištva ter sistem nagrajevanja režijskih delavcev.
ŽELEZARNA JESENICE
Delo samoupravnih skupin
Na eni zadnjih sej izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata TOZD Valjarna profilov so med drugim razpravljali tudi o problematiki dela samoupravnih delovnih skupin, predvsem pa o pomanjkljivostih pri sprejemanju samoupravnih aktov. V tej temeljni organizaciji je navada, da mora delovodja obrazložiti samoupravne predpise in si hkrati prizadevati za njihovo sprejetje, kar pa po mnenju članov IO OOS ni najbolje, saj samoupravni akti temelje na pravicah in dolžnostih delavcev.
Če hočemo, da bo sindikalna organizacija dobro opravila svoje delo, so poudarili na seji izvršnega odbora, potem mora na tem področju prevzeti tudi ne-
formalno vodstvo. Zato naj bi poverjeniki izvršnega odbora OOS dobro preučili samoupravne akte, preden bi le-ti šli v razpravo med delavce. Pri tem pa naj bi delovodje na sestankih samoupravnih delovnih skupin uveljavili tehnološke zahteve, red in odnose, naloge poverjenikov pa bi bile, da obrazložijo delavcem samoupravne akte in da so tudi med pobudniki za urejanje medsebojnih odnosov. Ker delavcem ne znamo dopovedati, so poudarili na seji, kakšna je njihova samoupravna in politična moč, se ne moremo čuditi, da posamezniki iščejo svoje pravice pri direktorju ali kjerkoli drugje, samo tam ne, kjer je mesto za to.
LITOSTROJ LJUBLJANA
Srednjeročni plan
Domala vse osnovne sindikalne organizacije v Litostroju sodijo, da bodo družbeno planiranje uresničevali v vsakodnevni samoupravni praksi le tako, če bodo OOS in njihovi organi na vseh ravneh svoje organiziranosti izoblikovale svoja mnenja in stališča do slehernega dokumenta srednjeročnega razvoja posa-meznUi TOZD, SSP, delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela.
Sindikat si s tem ne jemlje nikakršnih pravic, ki se morajo uresničevati v samoupravni organizaciji, temveč deluje kot najširša družbenopolitična organizacija delavcev in ustvarja pogoje za hitrejši samoupravni razvoj. V vseh osnovnih organizacijah sindikata se bodo zavzemali za to,
da bo srednjeročni plan delovne organizacije izhajal iz zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije. Torej morajo biti v najem zajeti vsi strateški cilji, med katere predvsem sodijo: pridobivanje dohodka in njegovo razporejanje, izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje za opravljanje proizvodnih in samoupravnih funkcij, zaposlenot, zaposlovanje, stanovanjska vprašanja, družbena prehrana, zdravstveno varstvo, varstvo pri delu, rekreacija itd. To pa pomeni, da se bo sindikat v Litostroju zavzemal za tak srednjeročni program delovne organizacije, ki bo izhajal iz boljših delovnih in življenjskih razmer delavcev.
CELICA POD DROBNOGLEDOM
Miličniki kot sindikat;
___________________________________________________— in
Aktivisti osnovne organizacije sindikata na Postaji milice v Celju so aktivni na vseh področ- J jih. Deseto obletnico obstoja osnovne organizacije so v Celju še posebej slovesno proslavili- ^ Tudi dve srebrni zančki sindikata pričata o aktivnosti sindikalne organizacije Postaje milice n\
----------------—----------------------------------' pi
Minuli teden, to je 13. maja, so delavci Uprave javne varnosti praznovali svoj praznik. Še posebej slovesno so ta dan praznovali v Celju. Poleg praznika so miličniki in delavci UJV proslavljali tudi 10. obletnico ustanovitve svoje osnovne organizacije sindikata. Izkoristili smo to priložnost in se z sindikalnimi aktivisti te osnovne organizacije pogovorili o desetletnem delu. Naši sobesedniki so bili: Friderik Žaberl, komandir postaje milice Celje in član občinskega sindikalnega sveta v Celju, Tone Križan, miličnik postaje prometne milice Celje in kulturni animator Stane Pečar, predsednik sindikalne konference osnovnih organizacij sindikata pri UJV Celje, sicer pa kriminalist UJV Celje ter Niko Pirtošek, miličnik, predsednik osnovne organizacije sindikata postaj milice Celje.
Organiziranost v sindikatu se je med delavci UJV in postaj milice začela razvijati sorazmerno kasno. V Celju so se v sindikat organizirali v letu 1960. Takrat so bili včlanjeni v sindikat pri občinski skupščini. Njihova dejavnost je bila omejena na šport, izlete in oskrbovanje članov z ozimnico. Potem so se priključili sindikatu delavcev UJV. Leta 1966, to je
stvom, šahom, odbojko, nogometom, kegljanjem in še z drugimi športi. Povedati moramo, da je največ naših članov tudi članov strelske družine. Morda je res, da tudi zato, ker je strelstvo šport, ki ga gojimo tudi službeno.11
„Sindikat pri nas danes ni več tisto, kar je bil pred leti, ko smo gojili le šport in organizirali izlete,“ je dopolnil pripo-
ukvarjanje z ozimnico in športno dejavnostjo, čeprav je morda to še vedno najaktivnejše pri nas. Tudi mi se držimo načela, v mejah specifičnih možnosti seveda, da nobena odločitev ne gre mimo sindikata. “
Potem je naštel vrsto dejavnosti njihovega sindikata, kot denimo reševanje stanovanjskega problema, Id je vsaj v Celju dokaj pereče, malo manj za delavce postaj milice v manjših krajih. Poleg sredstev, Id jih zbirajo v stanovanjskih skladih pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve, tudi občinske skupščine prispevajo polovico pri nakupu oziroma gradnji stanovanj za miličnike. Družinskih stanovanj še vedno primanjkuje. Poseben problem pa so stanovanja za samce. Samskega doma v Celju nimajo in so zato življenjske razmere za mlade miličnike dokaj ne-
pred desetimi leti, pa so ustanovili svojo osnovno organizacijo, ki je združevala delavce postaje milice Celje, oddelka milice Vojnik in postajo prometne milice Celje. Po celjskem kongresu Zveze sindikatov Slovenije pa so svojo dejavnost bistveno spremenili in aktivnost osnovne organizacije se je v temeljih spremenila.
„Naša športna aktivnost se je po kongresu povečala,** je povedal predsednik OOS Niko Pirtošek. „Zato imajo zaslugo predvsem kadeti, ki so prišli iz šole. Ti so prinesli voljo, predvsem pa znanje oziroma poznavanje športne aktivnosti iz šole. Sedaj se ukvarjamo s strel-
ugodne. Tudi po petjih stanuje v istem prostoru. V manjših krajih pa rešujejo stanovanjski problem z zasebnimi sobami. Ze dolgo v Celju načrtujejo gradnjo samskega doma, vendar finačna sredstva ovirajo uresničitev teh načrtov.
,,Vloga sindikata pri nas,“ je poudaril Stane Pečar, „je skoraj da enaka kot drugod. Sodelujemo pri pripravi vseh samoupravnih aktov, izbiramo kandidate za samoupravne organe, ki jih imamo organizirane kot vse druge delovne organizacije. Naša zadnja akcija, ki smo jo že začeli uresničevati, pa je obravnava osnutka zakona o združenem delu. Prvo razpravo smo že
vedovanje predsednika predsednik konference osnovnih organizacij sindikata pri UJV Celje Stane Pečar. „Tudi pri na$ dobiva zadnje čase sindikat vse bolj pomembno vlogo. Organizirali smo sindikalne skupine, ki jih imamo po vseh, to je enajstih postajah milice celjske regije in v posebnih službah. Tako je teh skupin petnajst. Organizirani smo horizontalno, se pravi da so vse skupine povezane z občinskimi sindikalnimi sveti na svojem področju, pa tudi vertikalno, ko gre za povezavo osnovne organizacije konferenc v regiji in konferenco sindikata delavcev UJV v republiki. Naše delo že dolgo ni več
imeli in se tako seznanili z bistvenimi značilnostmi naše male ustave. Sedaj pa pripravljamo pripombe oziroma nove predloge v zvezi s tem zako-nom.“
Ker je več kot polovica članov osnovne organizacije mlajših od J' let, so že pred časom ustanovil1 aktiv mladih delavcev. Iz tega aktiva pa so organizirali tudi osnovno organizacijo ZSMS, ki je posebno v zadnjem času zelo aktivna na vseh področjih.
„Specifičnost naše službe nam ne dovoljuje dolgih sestankov," je povedal tovariš Pirtošek. ,,Sestanki 80 kratki, z malo točk dnevnega reda, zato pa jih imamo več. Tudi tri do
C?
štirikrat mesečno. Priprava gradiva jj
morda res ni najboljša, toda z ozr :j(
rom na majhno število točk dnev- ^
nega reda se lahko pogovorimo 0 bistvenih stvareh tudi na kratko." L Poleg tega se sindikat postaje mi' lice Celje ukvarja tudi z organizira' njem izletov, rekreacije in ukslaje-
**_)'-*“	rvi v-av-ijv. m
vanjem oziroma z dodeljevanjem A
be
prostih kapacitet za letne dopuste,
„Na vsak način je treba povedati, da imajo naši vodilni tovariši velik0 razumevanje za delo sindikata in nam tudi omogočajo udeležbo članov na različnih sestankih, kar pa v naši službi ni prav lahko uskladiti, so poudarjali vsi sogovorniki.
Aktivnost sindikata postaje ^ milice v Celju se je pokazala pa tudi ob zadnji proslavi njiho- ^ vega stanovskega praznika. Organizirali so proslavo, kjer so v dramski skupini v recitalu nastopili miličniki sami. Prav tako 1 so pripravili razstavo likovnih te del, na kateri je sodelovalo 9 miličnikov z olji, žganimi slikami, likovnimi izdelki, karikaturami, lesorezi ter gobelini. Ob 10-letnici osnovne organizacije je so pripravili tudi posebno spo- sk minsko značko, ki je bržčas Jo edina v Sloveniji, ki jo je izdala pr osnovna organizacija sindikata. Se Ob proslavi svojega praznika so ib organizirali tudi športno tek-
movanje, ki se ga je udeležilo
18 ekip tako postaj milice kot tudi nekaterih drugih delovnih j organizacij — skupno 178 udeležencev.
In kako v prihodnje? Vlogo sindikata moramo še povečati, 1^ tako da bo tudi pri nas do- ju sledno uresničeno načelo zad-njega slovenskega kongresa gE sindikatov: NIČ KAR JE PU Kr MEMBNEGA BREZ SlNDl- ^ KATA.	.	to
A.AGNIC
NAŠI PRIJATELJI
AVGUST DOBRIMA, Tekstilna tovarna, Prebold
Z ZANIMANJEM IN S KRITIČNIM ODNOSOM
Da bi izvedeli, kakšno vlogo in kakšen odmev ima naš tednik med delovnimi ljudmi po vseh kotičkih naše ožje domovine, nas je tokrat pripeljala pot v Spodnjo Savinjsko dolino — natančneje v Tekstilno tovarno Prebold.
Tovarno sestavljajo temeljni organizaciji Pletenine in Tekstil ter delovna skupnost skupnih služb. Pričakovali smo, da ima vsaka temeljna organizacija svojega poverjenika Delavske enotnosti, bili pa smo prijetno presenečeni, ko so nam povedali, da sedanja organiziranost poverjenikov in animatorjev našega lista temelji na manjših, tako imenovanih delovnih skupinah znotraj vsakega obrata. Tako je poverjenikov veliko več, hkrati pa jim to omogoča, da so veliko bliže potrebam, željam in interesom svojega delovnega tovariša in hkrati sedanjega ali potencialnega naročnika DE.
Ker pa smo se želeli pogovoriti s
človekom, ki bi imel s področja sindikalnega dela in s tem tudi dolgoletnega stika z našim listom v tovarni pa tudi v svoji krajevni skupnosti največ izkušenj, smo izbrali za pogovor Avgusta Dobriho, obratovodjo konfekcije, sicer pa že 30. leto člana kolektiva Tekstilne tovarne Prebold. Številnim funkcijam v sindikatu tekstilcev in usnjarjev v občini Žalec, socialistični zvezi v krajevni skupnosti Prebold ter v sindikatu v svoji delovni organizaciji se pridružuje široka in poglobljena razgledanost po vseh področjih družbenopolitičnega življenja, s tem pa seveda konstruktiven in kritičen odnos do vseh konkretnih pojavov s tega področja; in prav takšen je tudi odnos Avgusta Dobrihe do našega lista.
V Tekstilni tovarni Prebold prejema DE vsak član konference sintikata, vsi člani izvršnega odbora osnovnih organizacij ter poverjeniki osnovnih orga-
nizacij, med katere sodi tudi tovariš Dobrika.
Letos se bo število naročnikov DE v Tekstilni tovarni močno povečalo, saj so odgovorni člani kolektiva — naši poverjeniki — s takojšnjo akcijo in z razveseljivimi rezultati reagirali na dopis našega uredništva iz februarja letošnjega leta. Novih 39 naročnikov sicer časopisa še ne prejema, upajo pa, da se bo to kmalu zgodilo.
Tovariš Dobriha je redni bralec našega lista že ves povojni čas: takole pripoveduje: „Ker spremljam razvoj DE skozi vse faze njenega spreminjanja, bi rekel, da je razvoj časnika doslej vedno pomenil višjo raven. Mislim in tudi iz odnosa svojih sodelavcev sklepam, da je časopis delovnemu človeku vsebinsko mnogo bližji, kot je bil nekoč. Všeč nam je preusmeritev h konkretni problematiki pa tudi oblikovno in slikovno je primernejši.**
bkozi dolga leta, odkar z zanimanjem prebira DE, seje izbolikoval tudi dokaj kritičen in konstruktiven odnos do njegove vsebine. Delavci Tekstile tovarne Prebold si želijo, da bi novinarji DE prihajali na seje sindikalnih
plenumov in tako z napristojnejšega mesta obveščali javnost o njihovem delu, težavah in načrtih. ,,Morda bi kazalo,‘‘ je poudaril naš prijatelj Dobriha, „pisati več o manjših krajih, manjših delovnih organizacijah, tako da bi v DE spregovoril slovenski delovni človek z vseh področij naše domovine in ne samo iz večjih središč.“
Predlogov, pohval in kritik je bilo še veliko. Preveč, da bi vso vsebino tega živahnega duha uokvirili v meje naše republike. Ostal pa je prijeten, dragocen občutek, da so povsod p° Sloveniji ljudje, ki z veseljem in z resničnim zanimanjem prebirajo naš lisi in ga imajo za del svojega življenja.
BREDA BERNETIČ
poverjeniki Dl
12.	MARJAN JELEN
13.	OLGA GALVANSKI
14.	BOGOTURlCNIK
15.	MARJAN BEDENK
16.	JERNEJ LENIČ
17.	ŽELJKO VIDJAK
18.	FERDO DEMŠAR
19.	AVGUST DOBRIHA
I
!
Pir
Ul
lie
■'ai
?n
že
taz
'id
ih
iic
Pa
stv
šef
nei
so
Si
Sp,
t>si
Jiri
iO;
>il
•Ov
t
od tu iim tam
L VELENJE: Na'spominski Cankaijevega rojstva so I avli Rudarskega šolskega ^ntra Velenje odprli raz-jjavo fotografij pisatelja. u^end šolskega centra so si gledali film Na klancu. V ^jižnid Velenje je bil mi-Mi petek Cankarjev večer. Uani KUD Anton Aškerc so | Predstavili Cankarjeve črtici o pisatelju pa je zbranim |°vorE univ. prof. dr. Anton Vodnjak. Y Velenju pa bo Spstovalo tudi Celjsko Ijud-!j«o gledališče s Cankarjevim ^hujšanjem v dolini šent-‘loijanski.
• v-s-
Videm ob šcavnicl
Orje bilo 15. maja srečanje planov kiparskega tabora Od Gubca do Lacka in nekda-!®h aktivistov društev ouečkih fantov in deklet — “razde in Njive. Ob tej pridnosti so odkrili spomenik lvanu Cankarju ter spome-Sjjk španskim borcem ob ^-letnici državljanske voj-pd Udeležena so prisostvo-tudi koncertno-literame-i- Ni popoldnevu in si ogledali a- fetavo karikatur arh. Bo-e- ijita Pečarja ter razstavljena 11 Na članov kiparskega ta-
c. |bora
; •
a- ! ŽALEC: Delavska uni-v ''prza Žalec je letos organi-“ N3!3 že 38 seminarjev dnrž-venega izobraževanja za čla-i« ^ delegacij, 14 seminarjev a pa je bilo za sindikalne funk-r Sonarje.
r-	L J.
i-
0 j KOPER: Minilo je komaj h iobro leto, kar so v Tomosu 9 stanovih mešani pevski •' ^or, ki združuje 30 pevcev. J' p letu dni je zbor nastopil b jrar enajstkrat, sodeloval pa e I® tudi na prireditvi Primor-N poje. Zbor načrtuje nova žalovanja, predvcem pa si Prizadeva navdušiti za petje k nove mlade delavce. Delo ^ora zelo podpira osnovna 'jndikalna organižacija, ki je
>-ls a
i.
o
0 fboru priskrbela nov pianino ll 13 nove obleke za nastope.
h	i.j.
0 ' LJUBLJANA:	Društvo
’ Dovnikov ZP Iskra je v ma-r [J pripravilo razstavo slikar-' Jin del Borisa Lavriča,
, 3ana Elektromehanike iz , prunja, in kiparskih del Jo-^ta Volariča, člana Šolske-
^ centra iz Kranja.
::
PretekU teden so v Novem mestu že šestič podelili Krkine nagrade študentom visokih šol SFRJ in dijakom srednjih šol Dolenjske za znanstveno raziskovalno delo s področja kemije, medicine, biologije, tehnologije, ekonomije in prava.
S temi nagradami želijo delavci v Krki spodbuditi raziskovalno dejavnost mladih ljudi in tudi po tej poti pridobivati nove sodelavce. Število nagrajencev vsako leto raste, saj so letos nagradili že 45 študentov in 10 dijakov.
Med številnimi gosti iz vse Jugoslavije je bil na podehtvi nagrad tudi podpredsednik IS skupščine SRS Avguštin Lah, ki je v svojem nagovoru pohvalil takšno obliko sodelovanja industrije z izobraževalnimi zavodi, kar je nedvomno v skladu z bližnjo reformo našega šolstva.	A A
NAČRTOVANJE KADRA ZA POTREBE ZDRAVSTVA V LETIH 1976-1980
Kako s štipendiranjem zdravstvenih kadrov?
Samoupravne zdravstvene skupnosti doslej niso dajale kadrovskih štipendij
Na podlagi 2. in 3. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zdravstvene skupnosti Slovenije so pred nekaj dnevi občinske ter regionalne zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji in Zdravstvena skupnost Slovenije sklenile samoupravni sporazum o skupnih osnovah planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za resnjeročno odbobje 1976—1980. Dva člena tega sporazuma govorita tudi o kadrovskih potrebah in ustreznem štipendiranju, zdravstvenih kadra
V osnovnih zdravstvenih službah bo v srednjeročnem odboju potrebnih 450 novih zdravstvenih kadrov z visoko strokovno izobrazbo in kakih 1300 z višjo ter srednjo strokovno izobrazbo, v specialistični in bolnišnični službi pa blizu 100 novih zdravstvenih kadrov z visoko izobrazbo ter kakih 1200 z višjo oziroma srednjo izobrazbo. Dvanajsti člen tega sporazuma govori o tem, da bodo zdravstvene skupnosti in zdravstvene organizacije z ustreznim štipendiranjem ter z ustvarjanjem pogojev za študij in strokovno izpopolnjevanje ob delu prevzela skrb za zdravstvene kadre.
Sporazum o tem, kako bodo reševali kadrovske, štipendijske in izobraževalne probleme zdravstva, je razveseljiv in njegova vsebina glede tovrstne problematike obetavna, čeprav dokument prihaja s precejšnjo zamudo. Dosedanje premalo koordinirano načrtovanje na tem področju je tudi povzročilo, da
je primanjkljaj zdravstvenih kadrov poleg primanjkljaja vseh vrst tehničnega kadra in pedagoških delavcev danes v Sloveniji največji. V vseh letih doslej smo namreč strokovni kader za zdravstvo bolj ali manj štipendirali in izobraževali mimo te veje družbene dejavnosti. Ko pa se je vprašanje deficita teh kadrov do kraja zaostrilo, so za štipendiranje zdravstvenih kadrov začele skrbeti delovne organizacije zdravstva - seveda z omejenimi možnostmi. Teh kadrovskih štipendij pa še zdaleč ni dovolj, kajti sredstev, ki jih zmorejo posamezne bolnišnice ali zdravstveni domovi, je bilo in je vedno manj v primerjavi s potrebami po strokovnih kadrih.
Nova družbena štipendijska politika in samoupravna organiziranost na področju štipendiranja, ki smo jo začeli uveljavljati in izvajati leta 1974, zagotavljata tri vire štipendijskih sredstev:
— štipendije iz združenih
sredstev TOZD v občinah, pri katerih pa zaenkrat ni mogoče uveljavljati prednosti za študij deficitarnih poklicev,
—	kadrovske štipendije delovnih organizacij ter
—	kadrovske štipendije samoupravnih interesnih skupnosti.
Iz tega sledi, da Izobraževalna skupnost SR Slovenije, ki je poprej štipendirala študij vseh poklicnih smeri, štipendira le kader, ki se pripravlja za pedagoški poklic, zdravstveni kader pa bi poleg delovnih organizacij v zdravstvu morale štipendirati tudi zdravstvene samoupravne interesne skupnosti. Do danes pa zdravstvene skupnosti na področju štipendiranja niso naredile tako rekoč ničesar.
Predlog samoupravnega sporazuma, ki naj bi ga veljavili s 1. 1. letos, predstavlja torej prvi korak k urejanju teh razmer. Kljub temu, da vsem področjem družbenih dejavnosti, tako tudi zdravstvu, primanjkuje denarja, ne bi smele zdravstvene skupnosti tako zelo zanemariti štipendijske politike, kot so jo doslej.
Upajmo torej, da bo poslej štipendijska politika v zdravstvu končno začela popravljati zamujeno. BREDA BERNETIC
Z	-------------\
STE NEMARA PREZRLI
Cankarjeva založba Cankarju
Cankarjeva založba je ob stoletnici rojstva pisatelja, katerega ime nosi, izdala štiri knjige. Spomin nanj je počastila z izdajo dveh knjig njegovih leposlovnih del in z dvema razpravama, ki prikazujeta kulturni in zgodovinski pomen Cankarjevega književnega dela.
V	zbirki 100 romanov je izšel Cankarjev roman Hiša Marije Pomočnice, kije po besedah Janka Kosa, avtorja uvodne študije k romanu, še najbolj izrazit Cankarjev roman. To besedilo je najboljši predstavnik problemskega romana.
Knjižnica iz zbirke miniaturk prinaša izbor Cankarjevih pesmi, ki so s svojo svežostjo premagale čas, v njej pa so tudi ponatisnjene Podobe iz sanj.
V	zbirki Bela krizantema pa sta izšli dve knjigi esejev in razprav o Cankarju. Zbir vsega, kar je o Ivanu Cankarju napisal Boris Ziherl, nosi naslov Ivan Cankar in naš čas. Te razprave pomenijo novo vrednotenje Cankarja. Novost Ziherlove marksistčno-sociološke obravnave literature je, da ne pušča ob strani Cankarja umetnika, temveč mu daje še širši pomen. Knjiga je dopolnjena s Cankarjevimi teksti, ki utemeljujejo Žiherlovo tezo o povezanosti Cankarja z delavstvom.
Knjiga Josipa Vidmarja O Ivanu Cankarju, kije prav tako izšla v zbirki Bela krizantema, zajema mimo dveh člankov vse, kar je o Cankarju napisal. Lahko bi rekli, da je delo nastajalo dobrih petdeset let. Knjiga se začenja z razpavo o slovenski moderni, nato avtor podrobno obdela Cankarjeve začetke, temu sledi opredelitev Cankarja kot človeka, njegovega nazora. Pod naslovom Delo je Josip Vidmar orisal značilnosti Cankarjevega dela v celoti. Dragoceni in zanimivi pa so njegovi osebni spomini na pisatelja.
STANKA RITONJA
100 pevskih zborov
Letošnji VIL kulturni teden v Šentvidu pri Stični bo v celoti posvečen Ivanu Cankarju. Pokrovitelj te prireditve je letos sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc. Med prireditvami kulturnega tedna bo tudi predstava Cankarjevega „Kralja na Betajnovi*1 in odkritje spomenika Hlapcu Jerneju. Svojevrstna počastitev pisateljevega spomina pa bo tudi srečanje borcev brigade Ivana Cankarja.
Izredno pomembna kulturna manifestacija pa bo po svoji množičnosti VIL pevski tabor 3. in 4. julija v Šentvidu pri Stični; srečanje, kije ob zaključku kulturnega tedna in ki bo hkrati letos najbolj množična kulturna prireditev v Sloveniji. Nastopilo bo 100 pevskih zborov s 3.150 pevci. Med letošnjimi prijavljenimi zbori so tudi zbori zamejskih Slovencev, zbori naših delavcev v tujini in zbori izseljenskih društev. Poleg samostojnega nastopa vsakega izmed zborov bodo združeni zbori, skupaj torej več kot 3.000 pevcev, zapeli pet pesmi na zborovanju, ki bo ob zaključku VIL Kulturnega tedna v Šentvidu pri Stični.
Še nekaj je treba povedati: prireditve kulturnega tedna bodo letos finančno omogočile številne delovne organizacije Dolenjske.
Odbor za 100-letnico rojstva Ivana Cankaija pri RK SZDL pripisuje tej kulturni manifestaciji zelo velik pomen. Hkrati pa je sklenil predlagati RTV Ljubljana, ZKPO Slovenije in Društvu slovenskih skladateljev, da bi razpisali natečaj za zborovske pesmi in samospeve na tematiko Cankaijevih del. Nemara bi tak natečaj do festivala revolucija in pesem lahko dal že praktične rezultate.
S. G.
V_____________________________________________________
\
i
30 let zbora »Srečko Kosovel«
Ajdovski pevci
V zgodnjih pomladnih dneh je minilo i odkar se je v majhni vipavski vasi ,f2elj prvič po vojni oglasila pesem m *ega pevskega zbora iz Ajdovščine. Sk j?*a pevcev lesno-industrijskega podjet ! 'PA iz Ajdovščine je takrat postavila t Nljni kamen za bogato in uspešno del Nje ajdovskih pevcev.
Zbor ni pognal iz nepripravljene zemlj ™Horska dežela, zlasti pa Goriška, je bi ^ pred prvo svetovno vojno kulturno ze ^tgibana. Vsa ljudska kultura, ki se je na 'l«neje razcvetela v številnih pevskih zbi F*’ se je v času fašistične strahovlade sici rtorala umakniti iz javnega življenja, zal I® bila toliko bolj živa med ljudstvor se je narodna zavest primorskega Ijui /Va ohranila in utrdila tudi v času najhu 8a Pritiska, je to prav gotovo tudi zaslug “štetih pevcev in njihovih učiteljev. Vse t Sl F0®1 znana dejstva, vendar je vredno, d s vsaj ob takih jubilejih prikličemo Pnniin. Primorskemu človeku je pomeni: F^nboditev veliko, ne samo v materialne! tudi v duhovnem smislu. Izraz z:
v vLiVil ¥ UUllUVllClU S1IUMU. 1 / IH/
‘Osa in navdušenja je bil tudi pevski zl Pa iz Ajdovščine. Ni bilo proslave,
ovni
*	--- X------ ”7	-
zmage in praznikov, da bi jim pevci
Ajdovščine pod vodstvom svojega učitelja Doreta Krtelja ne dodali pevskega programa. Od prvega nastopa naprej je postal zbor nepogrešljiv sooblikovalec kulturnega življenja ne samo v domačem kraju, ampak tudi v širšem okolju. Ob vseh dnevnih nalogah je zbor tudi kvalitetno rasel, kar pričajo številne nagrade in priznanja z različnih tekmovanj že v prvem desetletju po vojn L
Leta 1962 je zbor prevzel domačin Klavdij Koloini, ki ga še vedno vodi Nov čas je postavljal pred zbor nove zahteve in nove naloge, ki so narekovale predvsem novo programsko usmerjenost Zbor je dovolj zgodaj spoznal, da je edino poroštvo za nadaljnje delo in edino merilo uspešnosti — kvaliteta. Ni bilo lahko, vendar se je zbor prebil skozi dvome in omahovanja in vztrajno kvalitetno rasel V času, ko je marsikateri zbor pod težo različnih neprilik utihnil se je ugled zbora „Lipa“ iz Ajdovščine poglobil in utrdil. Vztrajno delo ajdovskega zbora, uspehi na domačih in tudi mednarodnih odrih, programska usmerjenost, predvsem pa neumorno ter nesebično delo - vse to je imelo širši in pomemben odziv. Primorsko je zajela nova pevska
Številna so priznanja, ki jih je prejel za svojo kvaliteto moški pevski zbor prečko Kosovel** v tridesetih letih
pomlad. In če danes s ponosom ugotavljamo razcvet zborovskega petja na Primorskem, ne moremo mimo priznanja, daje to v veliki meri zasluga prav ajdovskega zbora.
Številna so priznanja, ki danes krasijo društvene prostore zbora: Gallusova plaketa, Gregorčičeva in Kosovelova nagrada, diplome za prva mesta na mednarodnih tekmovanjih v Gorici, Scheveningenu na Nizozemskem, Katovvicah na Poljskem,
dvakrat Srebrni grb Maribora za uspeh na tekmovanju slovenskih zborov, plaketa ZZB NOV Jugoslavije, petomajska nagrada itd. Toda najlepše priznanje, ki ga je zbor dobU, je najbrž pobuda pevcev nekdanjega partizanskega zbora ,.Srečko Kosovel", da zbor ,,Lipa“ iz Ajdovščine prevzame njihove tradicije in ime. Nadaljevati tradicije primorskih fantov, ki jim je v Afriki in pozneje v Italiji uspel enkraten kultumo-poli-
tični podvig v okupirani Evropi, nadaljevati umetniško pot zbora, ki je že med vojno in takoj po njej ponesel slovensko pesem po Evropi je velika obveznost; doslej jo je ajdovski zbor prizadevno opravljal
Moški pevski zbor ..Srečko Kosovel" iz Ajdovščine stopa v četrto desetletje svojega delovanja z zavestjo o opravljenem delu in z novimi nalogami.
D. N.
DE
sindikati po Jugoslaviji
22. maja 1976 stran
I	I
rA>NI<KE H«yiHE
Prevzeli
smo
velike
obvez-
nosti
„Radničke novine“, glasilo Zveze sindikatov Hrvaške, so v zadnji številki v uvodniku zapisale:
Po poldrugem dnevu prve konference Zveze sindikatov Hrvaške je predsednik Mi-lutin Baltič pravilno ugotovil, da je sindikalna organizacija prevzela velike obveznosti in velikanske naloge v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu. Obsega naloge ni težko oceniti, če vemo, „da male ustave41, kot zakon o združenem delu vse pogosteje imenujemo, ni dovolj samo prebrati, se izreči za ali proti njenim določilom ali predlagati spremembe, ampak jo je treba soočiti z današnjo samoupravno prakso ter s težnjami nove ustave in sklepov kongresa ZKJ. Vse je treba storiti, da ta zakon ne bo šel mimo nobenega delovnega okolja, je dejal Baltič.
V tako zamišljeni in programirani razpravi o osnutku zakona o združenem delu, v stvarni analizi našega samoupravnega življenja bomo preverili, kako daleč smo prišli v graditvi sindikalne organizacije, v njeni novi družbenopolitični vlogi. Obenem se bo gradila in bogatila z novimi izkušnjami in z novimi sindikalnimi dejavnostmi.
Prva konferenca ZSH je potrdila, da sindikalna organizacija pozna osnovne probleme razvoja družbenoekonomskih odnosov in da se zaveda ekonomskih težav in problemov, ki jih mora naša družba rešiti v prihodnjem obdobju. Na konferenci smo dobili vtis in smo se tudi prepričali, da bo sindikalna organizacija lahko opravila sprejete naloge.
SINDIKATI V BiH V PRIPRAVAH ZA URESNIČITEV ODNOSOV, KOT JIH NAKAZUJE OSNUTEK »MALE USTAVE«
STANOVANJSKA GRADNJA V VOJVODINI
Prevladati mora razredni interes
Počasi in drago
Ob objektivnih težavah tudi veliko preveč stib jektivnih slabosti
Sindikati morajo prispevati svoj del odgovornosti o javni razpravi in še bolj pri uresničevanju zakona o združenem delu
Ko je predsednik sveta Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine Raif Dizdarevič pred dnevi govoril o nalogah v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu, je poudaril, da morajo tudi sindikati prispevati svoj del odgovornosti v javni
OD SARAJEVSKEGA DOPISNIKA
cijami združenega dela, v temeljni in sestavljeni organizaciji, da zagotovimo prehod na nove oblike združevanja in skupnega nalaganja dohodka, da razporejanje in delitev dohodka lahko poteka skladno z določih zakona o združenem delu, je med drugim poudaril Raif Dizdarevič.
razpravi in še bolj v uresničevanju zakona, ko bo seveda sprejet. To je po vsebini ena najvažnejših nalog, ki je pred nami, saj zakon na področju dohodka in dohodkovnih odnosov prinaša novosti, ki so odločilnega pomena za razvoj vseh oblik samoupravnih odnosov v združenem delu in v družbi v celoti. Omeniti moramo, da zakon pravzaprav združuje dohodek z delavcem, povezuje ustvarjanje dohodka z odločanjem o njem, pridobivanje z razpolaganjem in delitvijo ter zagotavlja neodtujivo pravico delavcev, da upravljajo z dohodkom kot z družbeno dobrino v svoji temeljni organizaciji združenega dela in prek nje v vseh oblikah združevanja in gibanja dohodka. Uresničevanje vseh določil zakona o dohodku in dohodkovnih odnosih terja, da s 1. januarjem prihodnjega leta ustvarimo možnosti za načrtovanje, ustvarjanje in razporejanje dohodka v vseh temeljnih organizacijah združenega dela tako, kot to predvideva osnutek zakona, da do konca izvedemo samoupravni dohodkovni položaj temeljne organizacije združenega dela, saj se dohodek pridobiva in se z njim razporeja samo v temeljni organizaciji združenega dela, dalje da uve-Ijavirno čiste dohodkovne odnose med temeljnimi organiza-
Ko gre za pridobivanje in razporejanje dohodka, je treba posebej omeniti dve nalogi. Prva je, da je treba do sprejetja zakona pripraviti potrebne spremembe v družbenem dogovoru republike o pridobivanju in delitvi dohodka pa tudi spremembe v samoupravnih sporazumih grupacij, da bi bili le-ti usklajeni z zakonom, ko bo sprejet. Druga naloga je, da morajo delavci v vsaki temeljni organizaciji združenega dela določiti osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke.
sistem delitve po rezultatih dela.
Kar zadeva vlogo sindikata pri tem, je Raif Dizdarevič poudaril:
— Boj za razvoj samoupravnih odnosov, za samoupravno graditev dohodkovnih odnosov, pridobivanje in delitev dohodka, za samoupravno urejanje medsebojnih odnosov delovnih ljudi v združenem delu, za varstvo samoupravnih pravic delavcev, skratka za prevlado razrednega interesa in oblasti delavskega razreda — vse to je temeljna vsebina današnje družbene funkcije sindikata. Z drugimi besedami, to je tudi vsebina in cilj zakona o združenem delu. Njegovo uresničevanje mora biti podlaga in program skupne dejavnosti vseh organov in organizacij sindikatov v letih, ki so pred nami.
ESAD NJEMCEVIC
Da bi zaposleni delavec v Vojvodini najdlje v petnajstih letih prišel do stanovanja, bi morali zgraditi letno 12.000 stanovanj. Stanovanjska gradnja v pokrajini pa napreduje počasneje, kot je bilo dogovorjeno in kot to dovoljujejo razpoložljiva sredstva združenega dela, namenjena stanovanjski gradnji.
Kaj ovira gradnjo dogovorjenega števila stanovanj in zakaj se ne uresničuje , dogovorjena politika usmerjene stanovanjske gradnje? Odgovor je na prvi pogled enostaven: ni programov in ni znano, kolikšne so stanovanjske potrebe v organizacijah združenega dela. Gre pa tudi za neažurnost občinskih skupščin pri sprejemanju tako imenovanih spremljajočih predpisov. Seveda pa obstajajo tudi mnogo tehtnejši razlogi. Eden od njih je zaostajanje in nedoslednost v izvajanju akcijskega programa stanovanjske graditve. Poleg tega delovni ljudje v združenem delu v večini primerov še ne odločajo o vseh bistvenih vprašanjih stanovanjske politike, so pa tudi nekateri zavestni odpori v glavnem birokrat-sko-tehnokratskih sil — proti usmerjeni stanovanjski graditvi.
Da bi razlikovali, kaj so objektivne in kaj so subjektivne ovire, so v pokrajinskem svetu ZS zahtevali od občinskih sindikalnih svetov, da morajo do konca maja kritično proučiti izvajanje akcijskega programa na svojem območju. Svet Zveze sindikatov Vojvodine meni, da je treba ponovno proučiti kadrovsko politiko v samoupravnih interesnih stanovanjskih skupnostih, saj je znano,
da so mnogo direktorjev samo vzeli" iz nekdanjih stanovanjs* podjetij in da v večini primerov pfa ti nadaljujejo staro prakso P0516., niških odnosov v stanovanjski P°u tiki
Če k temu dodamo, da so razp^ ložljiva sredstva združenega čela* stanovanjsko gradnjo zadostna, bi lahko gradili mnogo več stan0 vanj od dogovorjenega minimun'3; potem je jasno, da na počastnost P uresničevanju akcijskega prograrn stanovanjske graditve vplivajo tu subjektivni dejavniki.	,
Na počasnost stanovanjske gia° nje je vplivalo tudi počasno ustanav Ijanje zveze samoupravnih interesn
skupnosti stanovanj sko-komunain
dejavnosti, določanje standarde stanovanj, ki jih je možno graditi' kreditirati z družbenimi sredstvi,te
izdelava družbenega dogovora o i
mah vedenja vseh soudeležencev stanovanjski graditvi. V Vojvodu0 namreč v primerjavi z drugimi kr« gradijo dokaj draga stanovanja. Ce#* kvadratnega metra stanovanja d° sega celo 8.000 dinarjev.
Da bi akcijski program stanovat1)-ske graditve tudi uresničili, mota)0’ kot je poudaril Marko Djuričio 0 seji predsedstva sveta Zveze sin° katov Vojvodine, vse temeljne otg nizacije čimprej sprejeti prograU1. stanovanjskih potreb; sprejeti pr*01 tete v graditvi, še zlasti kar zad°v individualno stanovanjsko gradit6 1 obnovo in dograditev obstoječih sta-no vanj, saj brez vsega tega niti sam0 upravne stanovanjske interesu6 skupnosti ne morejo dobro delat'-
SLOBODAN DUČ1Č
Potem je Raif Dizdarevič de- SINDIKAT DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI JUGOSLAVIJE
jal:
— Če ne bo osnov in meril, bo to pomenilo kršitev samoupravnih pravic. Tam, kjer se bo to zgodilo, ne morejo opravljati delitve in izplačevati zagotovljenih minimalnih osebnih dohodkov. Tako se z zakonom načelo delitve po delu spreminja v obveznost. To pomeni, da morajo do konca leta vse temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti določiti osnove in merila za delitev osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela, ker bodo sicer nosile posledice, predvidene z zakonom. To je velika pa tudi odgovorna naloga in izpeljati jo moramo dosledno, da bi lahko v skladu z dohodkovnimi odnosi, ki jih bo uveljavil zakon, razvijali in stalno izpopolnjevali
Učinkoviti le združeni
Oblikovanje SIS otroškega varstva in socialnega varstva za močja je že pokazalo dobre rezultate
širša ob-
Samoupravno organiziranje in delovanje samoupravnih intresnih skupnosti za socialno in otroško varstvo ter položaj samoupravnih interesnih skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenih delovnih organizacij v ustavnem sistemu — sta dve osnovni temi, o katerih je nedavno tega razpravljal odbor delavcev v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva zveznega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije.
Povod za to razpravo so sedanje razmere na področju socialnega in otroškega varstva. Po republikah in
pokrajinah so namreč zelo različne rešitve pri konstituiranju SIS za otroško in socialno varstvo. SIS se lahko oblikujejo za vsako področje posebej ali pa je možno ustanoviti SIS za socialno in otroško varstvo. Prav zaradi tako ustvarjenih možnosti za samoupravno delovanje teh skupnosti pa tudi zavoljo enotne
socialne politike v državi je nujno potrebno uveljaviti nekatere skupne rešitve.
Izkušnje v Makedoniji, na Kosovu in Vojvodini kažejo, da je upravičeno regionalno in širše združevanje SIS. Sredstva se združujejo in so tako mnogo bolj smotrno uporabljena. Rešitve pa je treba vsekakor izpopolniti v soglasju z združenim
delom, saj gre za samoupravn0 in ne zakonsko organiziranj® SIS za otroško in socialno varstvo. Prav zato sindikat delavcev družbenih dejavnosti za' hteva, da te skupnosti po514' nejo mesto združevanja dela 1,1 sredstev ter reševanja zelo p0-membnih vprašanj socialne vaj; nosti delavcev.	Odbor tnj
meni, da je pravilna dejavno5 republiških in	pokrajinsk'*1
sindikalnih organizacij za zdr0 že vanj e skupnosti otroškega 1 socialnega varstva in za nji ho j0 regionalno združevanje, saj tak nastaja solidarnost in širša ^ i cialna dejavnost.	y
Plima in oseka morale
Piše: AZRA KRISTANČIČ, diplomirana psihologinja
„ Zakaj nekateri v kolektivu izgubljajo moralo - po mnenju večine drugih povsem neupravičeno? “
Ko pride do tega, zavlada v kolektivu čudno vzdušje, čeprav gre le za posameznike. Po nekakšnem prepričevanju, ki je po navadi brez uspeha, se marsikje vprašajo, kaj sploh lahko storijo?
Če bi poskušali preprosto povedati, kaj je morala, bi lahko tudi rekli, da je posameznil-ova morala njegova želja za življenjem in delom — ali pa pomanjkanje takšne želje. Človek z visoko moralo veruje vase, v druge in v svojo prihodnost. Verjame, da je njegovo delo vredno truda in da ga dobro opravlja. Visoka morala mu pomaga, da laže prebrodi manjše ali večje težave, da lahko dela - če je treba - tudi pod „pritiskom“ in ob tem ne ,.eksplodira", da že kako shaja z ljudmi, ki
zahtevajo več, kot dajo. Človeka z visoko moralo je zelo težko premagati.
Strokovnjaki pa so ugotovili, da velja za delavčevo moralo nekakšen ciklus, da gredo ljudje — če lahko tako rečemo - skozi ciklus delovne
morale. Novi delavci imajo po i vadi ob začetku novega življenja novih možnosti visoko moralo, ki po slabem letu že močno zble Čez dve leti postane delo dolj časno, prvotno navdušenje pa j stane precej nizko. Vzrok za del
„oseke“ marsikdaj najdemo v želji, da bi se po dveletnem delu poročili, vendar se za ta korak še ne čutijo dovolj gmotno močne. Analize so pokazale, da poprečna oseba zamenja delo vsake tri in pol leta - ko je ciklus delovne morale naj nižj L Vendar - po petletnem delu gre marsikaj na bolje. Čeprav delajo ljudje enako kot prej in v enakih
razmerah pa tudi osebni dohodki niso bistveno boljši, vidijo osebe in svoje delo v mnogo svetlejših barvah. Po petih ali več letih človek opusti velike načrte in se odreče marsikateri veliki želji ter se prilagodi razmeram in možnostim okrog sebe. Sklene, da se bo znebil vsega, česar se mora znebiti. Našel je način, s pomočjo katerega bo lahko shajal z nekaterimi ,,tipi“, ki bi ga sicer lahko še kako jezili. Ponosen je na svoje dosedanje delovne uspehe pa tudi na popoldanske ,Jconjičke“, s pomočjo katerih izpolni marsikatero skrito željo.
Vsekakor pa je človekova morala dober kazalec, do kakšne mere je kdo uredil svoje probleme na področju medčloveških odnosov. In če jih je nekdo uredil slabo ali jih sploh ni, potem je to za kolektiv težka naloga, kateri so včasih komaj kos celo strokovnjaki - psihologi, ki so že v marsikateri naši modemi delovni organizaciji.
Povrnitev stroškov šolanja
VPRAŠANJE:
Podjetje, kjer ste zaposleni, vam je povrnilo del stroškov šolanja na srednji šoli. Povrnilo vam je 75 % stroškov za 2 leti šolanja, vendar brez stroškov za maturo. Podpisali ste izjavo, da boste pri podjetju zaposleni najmanj 2 leti. Približno mesec dni kasneje pa je podjetje sprejelo pravilnik o izobraževanju in štipendiranju, ki med drugim ureja tudi povračilo stroškov šolanja zaposlenih delavcev in predpisuje, da mora delavec v primeru odpovedi v celoti povrniti stroške šolanja, ki mu jih je plačalo podjetje.
Zanima vas, ali lahko v primem, da boste dali odpoved, podjetje terja od vas celotno šolnino glede
na to, da tedaj, ko vam je podjetje plačalo šolnino, pravilnik še ni bil sprejet. Zanima vas tudi, če se upošteva, da ste bili po podpisu izjave o povrnitvi stroškov šolanja že več kot leto v podjetju in ali lahko zahtevate, da šolnino vra-dte v mesečnih obrokih.
F. P. ZAGORJE
ODGOVOR:
Če ste podpisali izjavo, da boste v podjetju ostali najmanj 2 leti, ker vam je podjetje odobrilo delno povrnitev stroškov šolanja, in če je tak pogoj sprejel pristojni samoupravni organ, boste obveznost, ki ste jo prevzeli s podpisom izjave, morali tudi izpolniti. V primem, da boste odpovedali delovno raz-
merje pred iztekom dveh let, in»a podjetje možnost zahtevati povrnitev stroškov, ki vam jih je pD' * čalo za šolanje. Glede na to, da ste bili po podpisu izjave v podjetju zaposleni še več kot leto, pa b' podjetje lahko zahtevalo le polovico zneska, zlasti še, ker v vašem primem še ni veljal samoupravni * akt o izobraževanju in štipendiranju, ki določa, da mora delavec, v celoti povrniti stroške šolanja, če podjetje zapusti pred iztekom dveh let
V mesečnih obrokih lahko vračate le v primem, da se s podjetjem tako sporazumele. V primem pa, da bi podjetje zahtevalo povrnitev zneska s tožbo, vam pri izvršbi ne more odtegniti več kot tretjino mesečnih dohodkov.
po-
za
da
pti
nih
tel
v
do-
na '
eva
sne
ati*
lC
II
>b'
mo
nje
tar-
[av-
za-
ita-
ifl
po-
'ar
jdi
os1
kil1'
ru-
ifl
»vo
Jco
so-t
V.
°sMl KONGRES ROMUNSKIH SINDIKATOV
Enoglasno za lastno pot
'^očna manifestacija idejno-politične enotnosti delavskega razreda in Podpora usmeritvi romunske zunanje politike
% navzočnosti več kot sku • (lele8atov> najvišjih partij-^ in državnih voditeljev ter Predstavnikov 99 sindikalnih JEanizacij iž tujine je bil v l^karešti ob koncu aprila 8. Ingres generalne unije romun-sindikatov. V ozračju enot-Pogledov o vseh vprašanjih delegati obravnavali in oce-delo sindikatov med kon-Fes°ma ter določiti naloge te 1 ^pnlijonske organizacije de-, Vskega razreda. Ta naloge iz-^aJo iz sklepov XI. kongresa ^ niunske KP in načrta gospo-lrskega in socialnega razvoja
Romunije za obdobje od leta 1976 do leta 1980.
Razprava o že tradicionalnih nalogah sindikatov na področju zaščite pri delu, pri idejnopolitični vzgoji delavcev, razvoju zdravstvenega varstva, organiziranju oddiha in rekreacije in še drugih vprašanjih, je potekala v delovnem ozračju, delegati pa so dali tudi številne nove predloge za prihodnjo dejavnost sindikalnih organizacij in vodstev. Nastopi delegatov o temeljnih smereh nadaljnjega notranjega in gospodarskega razvoja drža-
Kakšni so naši odnosi s Tan-^ijo in Etiopijo in kakšne so henutne razmere na afriški ce-uni? Tako bi povsem na kratko bhko povzeli vsebino uradnih Pogovorov, ki so bili te dni v “6ogradu z uglednima predstavnikoma teh dveh afriških oržav. S podpredsednikom dr-predsednikom tanzanijske vlade in podpredsednikom stran-ke TANU Rašidijem Kavavo je Pogovor tekel predvsem o pro-plemih boja proti apartheidu na jugu Afrike, boja, ki ga tako Jugoslavija kot Tanzanija vsestransko podpirata. Seveda so med Uradnimi in neuradnimi srečanji s tanzanijskim državnikom našli oas tudi za razpravo o notranjepolitičnem položaju v obeh rkžavah.
Notranjepolitični položaj je bil morebiti bolj v ospredju pogovorov z etiopskim zunanjim ormistrom Kiflejem Vodadzo. Iz Ptye roke je jugoslovanska stran uoko izvedela, kakšne so najbolj Pereče težave Etiopije, kjer se -k°t kaže — spet zaostruje problem Eritreje. T^Ji na mejah te uftiške države ni mirno, kajti odnosi s sosednjo Somalijo niso ravno najboljši, jabolko spora pa N francoska kolonija Džibuti. Obiska tanzanijskega in etiopskega državnika pa sta bila ugod-Pu priložnost za pregled dosedanjih dvostranskih odnosov. Obveljala je ugotovitev, da ti obnosi niso takšni, kot bi lahko bdi. Opozorili so namreč na zelo dobre politične odnose, ki jim, ~d> ne sledijo tudi gospodarski bdnosi. In zavzemati se je treba P*av za to — za krepitev konkretnega gospodarskega sodelo-vanja.
Libanon je ne le v slepi, tem-Več tudi v povsem temačni ulici
Že polnih 13 mesecev divja ne le na ulicah Bejruta, temveč tudi na ulicah mest v notranjosti dežele državljanska vojna. Vojna, ki je doslej terjala že več kot 20.000 človeških življenj. Premirje sledi premirju, spopadom pa vse hujši boji. Zdaj kaže, da nihče več ne ve, kako iz zagate. Največja tragika spopada je v tem, da ljudje umirajo v veri, da se bojujejo za pravično stvar. Levica, da se bojuje za novi Libanon, desnica pa da brani krščansko skupnost. Pri tem pa najbolj trpi prebivalstvo, saj življenje ni nikjer več varno.
Še mimo enega dogodka ne moremo: 9. kongresa Enote socialistične partije Nemčije v Berlinu. Na kongresu obravnavajo dosedanje pomembne uspehe pri graditvi socialistične družbe, družbe, ki je dosegla zelo visoko stopnjo gospodarskega razvoja. Na kongresu so seveda opredelili tudi stahšča do mednarodnih odnosov, v katerih se je Nemška demokratična republika uveljavila kot enakopravna članica svetovne skupnosti. Pri tej opredelitvi so bili nadvse jasni: enotna socialistična partija Nemčije se je v celoti opredelila za najtesnejšo možno povezavo s KP SZ. „Sklepi 25. kongresa KP SZ so varno in zanesljivo vodilo našemu ljudstvu in odnos do sovjetske partije je edini kriterij za opredeljevanje soicalistične in intemacionalistične usmeritve," je bilo shšati v Berhnu. Ob tem izrazitem poudarjanju navezanosti na SZ niso pozabili omeniti socialistične skupnosti, kjer da so zaznavni novi procesi enotnega nastopa in utrjevanja socialističnega tabora.
BRANKO DOBRANlC
ve, še zlasti pa njene neodvisne zunanje politike so bili močna manifestacija idejnopolitične enotnosti delavskega razreda in podpora usmeritvi notranje in zunanje politike romunske KP. S tem so bile potrjene napovedi predsednika romunske države Nicolaja Cauesesca v njegovem pozdravnem govoru, da bo sindikalni kongres velik dogodek za politično in družbeno življenje Romunije.
Na opazovalce in goste je nedvomno naredila najmočnejši vtis enotnost pogledov in podpora, ki so jo delegati dali samostojni politiki romunske komunistične partije v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju, romunski vladi pa v njeni opredelitvi za neodvisno politiko v mednarodnih odnosih. Delegati so podprli stališče predsednika Causesca v govoru na kongresu, da se odnosi med socialističnimi državami ter komunističnimi in delavskimi partijami morajo razvijati na temeljih popolne enakopravnosti in spoštovanja pravic vsake države, da socializem gradi v skladu z zgodovinskimi razmerami v svoji državi. Ob tem so zelo odkrito poudarjali, da jih ne preseneča pritisk kapitalističnih držav na samostojen razvoj posameznih narodov in držav, da pa ne morejo razumeti teoretikov iz nekaterih socialističnih držav, ki v imenu in-ternacionalizma, nujnosti integracije socialistične skupnosti in podobno izpodbijajo pravico in možnost majhnim narodom, da v socializmu dosežejo svojo popolno kulturno in gospodarsko suverenost.
Ob številnih citatih klasikov marksizma, še zlasti Lenina, so delegati kot primer spoštovanja narodnih osebnosti poudarili enakopravnost narodov v Romuniji in njeno politiko nevme-šavanja v mednarodne odnose. Zavrnili so vse teorije o brezperspektivnosti narodov v socializmu. Delegati so posebej vztrajali pri spoštovanju nacionalne suverenosti in načela nevmešavanja v odnosih med socialističnimi državami ter v odnosih med komunističnimi in delavskimi partijami.
Navzočnost delegacije ZSJ, ki jo je vodil predsednik sveta Mika Spiljak, so delegati toplo pozdravili.
RADOSLAV RADOVANOVIČ
kdo je kdo
RAŠIDI KAVAVA
podpredsednik Tanzanije
„Največji dosežek naše vlade je spoznanje, da se proti revščini, neznanju in boleznim, proti gospodarski in oscialni zaostalosti lahko bojujemo samo s socialistično usmeritvijo družbenega razvoja." To so besede Rašidija Kavave, ki jih je izrekel med sedanjim obiskom v Beogradu. Ta ugledni Tanzanijec, drugi človek te afriške države — podpredsednik države in stranke Afriške nacionalne unije Tanganjike (TANU). Poleg tega je Kava-va še predsednik vlade in najtesnejši sodelavec predsednika Nierereja.
Juliusa Nierereja je pravzaprav tudi zamenjal na položaju predsednika vlade leta 1962. Takrat je bil star le 33 let in bil najmlajši vladni predsednik Afrike ter eden najmlajših v svetu. Za ta vzpon je sposobni Kavava, rojen v zelo številni tanzanijski kmečki družini, potreboval le dobrih deset let. Po končani srednji šoli si je nadvse želel, da bi delal na socialnem področju. Najprej so ga zavrnili, ker je bil premlad, končno pa mu je le uspelo dobiti delo v socialnem ministrstvu. Prepotoval je vso deželo in spoznal življenje ljudstva. Leta 1956 je Rašidi Kavava storil pogumno dejanje: odpovedal se je dokaj donosni državni službi in se posvetil organizaciji sindikalnega gibanja v Tanganjiki. Pri sindikalnem deluje imel veliko uspeha, čeprav je bil mlad in so mu mladost tudi večkrat očitali. Toda ko je postal generalni tajnik delavskega združenja Tanganjike,
so dvomljivci utihnili. Med tem delom se je Kavava seznanil tudi z Nierercjem, kije takrat ustanavljal stranko TANU
Kavava je kot generalni tajnik sindikatov veliko potoval tudi po Evropi in Ameriki, bil pa je tudi v Indiji in v Gani. Vseskozi pa je imel tesne stike s predsednikom Niererejem, tako da sta postala ne le prijatelja, temveč tudi dobra in uspešna sodelavca pri vodenju tanzanijske republike na poti v socializen.
BANKO DOBRANlC
MEDNARODNA AKTIVNOST JUGOSLOVANSKIH SINDIKATOV
SE UTRDITI VEZI
ZSJ sodeluje s sindikalnimi organizacijami iz 59 dežel v razvoju in s 6 regionalnimi organizacijami »tretjega sveta« — Nismo še izkoristili vseh možnosti, da bi se bolje spoznali in utrdili dosedanje vezi
V obdobju od leta 1968 do 1975 je Zveza sindikatov Jugoslavije razvila sodelovanje s 74 nacionalnimi sindikalnimi organizacijami iz 59 držav v razvoju in s šestimi regionalnimi organizacijami Afrike, arabskih držav, Azije in Latinske Amerike, so ugotovili na seji komisije za mednarodno dejavnost sveta ZSJ.
Pri tem sodelovanju, je poudarjeno v poročilu ..Sindikalna gibanja dežel v razvoju in sodelovanje ZSJ z njimi", smo izhajali iz politike o mednarodnem- angažiranju naših sindikatov, ki je bila sprejeta na šestem in sedmem kongresu ZSJ, oziroma iz prizadevanj, da morajo stiki s sindikati po vsem svetu temeljiti na podlagi vzajemne koristnosti, na načelih medsebojnega spoštovanja in upoštevanja samostojnosti in avtonomnosti vsake organizacije ter v duhu internacionalizma in mednarodne delavske solidarnosti. Tako in v skladu s splošno usmeritvijo Jugoslavije je Zveza sindikatov Jugoslavije v navedenem obdobju okrepila
stike s sindikalnimi organizacijami neuvrščenih in držav v razvoju. Pri tem pa je dosegla tudi boljšo uravnovešenost glede na sedanje sodelovanje s sindikati razvitih kapitalističnih in socialističnih držav. Posebno pozornost je ZSJ posvetila sodelovanju s sindikati dežel, ki se bojujejo za svobodo in neodvisnost, in z napredno usmerjenimi sindikati, ki so bili izpostavljeni imperialističnemu, kolonialističnemu, neokolo-nialističnemu ali rasističnemu pritisku.
V	tem obdobju so bili okrepljeni tudi večstranski stiki. ZSJ je izhajala s stahšča, da ni nujno, da bi tako sodelovanje potekalo pod okriljem mednarodnih sindikalnih central in sploh mednarodnih organizacij. Še več, možnosti so ugodnejše, če takega sodelovanja ne ovirajo omenjeni ali kakšni drugi okviri.
V	razpravi je bilo poudarjeno, da je poročilo temeljito in analitično pripravljeno in da bi bilo koristno za širšo javnost. Pri tem je posebej po-
membno opozoriti na raznolikost položaja v teh državah in na hitrost sprememb, ki tam vsak dan nastajajo. Poudarili so tudi, da bi morali v poročilu zajeti tudi izkušnje posameznih sindikatov, ki imajo razvejane stike z ustreznimi organizacijami v neuvrščenih državah in v deželah v razvoju.
Soglasno so ugotovili, da je treba v prihodnjem obdobju še bolj krepiti sodelovanje s sindikalnimi organizacijami in deželami v razvoju. S tem v zvezi so opozorili na nekatere težave, predvsem materialne narave, ki onemogočajo še naglejši razvoj sodelovanja.
Na seji so sklenili, da je treba dosedanje oblike sodelovanja okrepiti tako, da bomo v te države poslali predavatelje, publikacije in časopise ter uporabili druge oblike, ki omogočajo boljšo izmenjavo izkušenj. Vse to bo prispevalo k nadaljnjemu medsebojnemu spoznavanju, s tem pa tudi k dolgoročnemu sodelovanju.	V. VUGDELIC
^sprašujete.
STROKOVNJAK ODGOVARJA
Varnost pri delu v obrti in v malem gospodarstvu
tnalih n°st Ph delu obrtnikov in pod.n,?osPc>dpstev je kaj pereče 0rgani7 ■■ Y industrijskih delovnih žira« 7„aciJan je znatno laže organi-kot v m za80tavljati varnost pri delu nikih "?.anJ^ih kolektivih in pri obrt-gani?;mi* ,lndustrijskih delovnih or-jenih . Potekajo dela v bolj ure-nikih ^ Sta*nih delavnicah, pri obrt-nica drugače. Pogosto delav-dela n a e za pripravo materiala,
delovni«13^ dela so v industrijskih stabiin„ns*organizacijah v večji meri Pri obrt	in rutinski kot
stvjh i,- kih in v malih gospodar-slujj« seje treba pogosto po-0 novem ^rovizaci*ie> nekaj invencije števati m sPremenjenem ter upo-raztrie/n .Cnost krajevnih delovnih malih o ™ obrtniških delih in v Seiranp^P^i^stvih že od polkvah-st0 . ga delavca terjamo višjo nJ° samostojnosti Kot od de-
lavca za tekočim trakom. Obrtniško delo tudi prej oblikuje zavest delavca o ugledu, kot ga bo užival po opravljenem delu, kot pa, denimo, v industriji
Seveda pa se delavec in obrtnik znajdeta pred bolj raznoterimi zahtevami in skrbmi pri delu kot, denimo, glede materiala, priprave, oblikovanja in izdelave, preizkusa kvalitete, zahtev neposrednega nar ročnika in okolja, roka, časa izvedbe ter iskanja ali vključevanja v naslednje naročilo. Vse to so okoliščine, ki priganjajo pri delu tako, da zanemarjamo skrb za varnost pri delu. Zato so pri obrtniških delih in v malih gospodarstvih nesreče pogostejše, obenem pa so po svoji naravi takšne, da se čudimo, kako so se sploh mogle zgoditi.
Toda tudi pri obrtnikih ter v malih gospodarstvih gre za pojav, ki je
podoben kot v industrijskih in drugih delovnih organizacijah: na čim višji ravni sta organizacija dela in skrb za neposrednega delavca, tem višja je stopnja varnosti pri delu ter poslovna uspešnost. Zato ni dovolj, če obrtnike in delavce v malih gospodarstvih vzgajamo le o varnosti in skrbi za zdravje in higieno pri delu. Potrebno je znatno širše vzgajanje in veliko več pomoči Sem pa štejemo naslednje: analiza lastnega dela, analiza delovnih postopkov, razvijanje novih metod dela, načini vodenja poslovanja, načine širjenja in napredka dejavnosti, ustvarjanje pravih odnosov med ljudmi - posebno še glede trajnosti zaposlitve in socialne varnosti ter še zlasti oblike in načini vključevanja med uporabnike, v tržne odnose, v kooperacijo, v dehtev proizvodnih programov ter pospeševanje specializacije.
Cim širša je paleta tega znanja in teh pridobitev pri obrtnikih in v ma-
lih gospodarstvih, tem prožnejše in bolj vsestranske so inventivne in delovne sile pri delu in v organizaciji dela. Skrb za varnost pri delu stopa v nove, bolj razgibane razmere, laze jo je obvladovati in pospeševati
Ce hočemo obrtnikom in njihovim delavcem ter malim gospodarstvom dobro, tedaj preučujmo njihove poslovne, gospodarske, izde-lavne, tehnične, davčne, dohodkovne težave, ovire in negotovosti. Ce jim pomagamo pri tem, tedaj bosta tudi varnost pri delu in skrb za zdravje dobila povsem drugačne vzmeti za napredek in utrditev.
Zato sodimo, da je pogodbeni akt o varstvu pri delu, ki sta ga pripravila repubhški odbor sindikatov obrtnih delavcev Slovenije in republiški odbor samostojnih obrtnikov Slovenije pomembna dokumenta nadaljnjega utrjevanja varstva pri delu.
sprašujete yidgovarjamo
Prosim za odgovor m naslednji vprašanji:
-	Pred tremi leti sem se upokojil in prejel kot nagrado za delo ob odhodu v pokoj ročno uro v vrednosti 800 din. Že naslednje leto pa je znašala nagrada dva do tri poprečne mesečne osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu - Ali sem upravičen zahtevati razliko?
-	Ali se lahko delavci v temeljnih organizacijah združenega dela dogovorijo, da delavci, ki se upokojijo s polno delovno dobo, prejmejo nagrado za delo ob odhodu v pokoj v višini treh poprečnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji za minulo leto, vsi drugi pa dva poprečna osebna dohodka.
A F. - Kočevje
Odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pojasnjuje:
V sindikalni listi za leto 1976 je določeno, da temeljne ali druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti določajo, katera delovna doba se upošteva pri določanju delovnega jubileja, in višino ter obliko nagrade. Nagrade se podeljujejo vsako leto na osnovi določil samoupravnega splošnega akta. Ta določila morajo biti v skladu s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke dejavnosti. Nagrade so možne tudi take, kot jih omenjate.
USPELO ŠPORTNO SREČANJE DELAVCEV GORENJA V GORNJI RADGONI
Lovorika Velenjčanom
Prijateljsko srečanje znova potrdilo trdno življenjsko povezanost SOZD Gorenje
Letošnja „Goreniada“ je znova za dva dni združila najboljše športnike Gorenja iz Velenja, Gornje Radgone, Subotice, Kikinde, Sombora, Slovenj' Gradca, Ruš pri Mariboru, Lendave, Mute na Koroškem in iz Šoštanja. Blizu 350 delavcev se je dva dni potegovalo za najvišje naslove v petih športnih panogah, poleg tega pa so se pomerili tudi na področju samoupravljanja. Tovariško srečanje, ki so ga delavci seveda izkoristili tudi za izmenjavo mnenj, izkušenj in svojih problemov pri opravljanju delovnih dolžnosti, so odlično organizirali predstavniki Elrada iz Gornje Radgone. Tako so si lahko številni mladi ljudje ogledali prelepe Slovenske gorice in Mursko polje. Seveda pa so priložnost izkoristili tudi za ogled proizvodnje Elrada.
Ko smo se pogovarjali z organizatorji, predvsem pa nastopajočimi, smo zvedeli, da „Go-reniada“ ne predstavlja le enkratnega merjenja moči. Poudarili so, da gre pri tem srečanju v bistvu za finale celoletnega načrtnega dela na področju športne rekreacije v posameznih organizacijah združenega dela Gorenja. Ne gre torej le za enkratno manifestacijo, temveč za pregjed opravljenega dela in obenem za tradicionalno prijateljsko srečanje na ravni SOZD Gorenje.
Športni park v Gornji Radgoni, ki nedvomno šteje med najlepše v Sloveniji, je bil dva dni tako živ, kot že dolgo ne. K veselemu razpoloženju je veliko pripomoglo tudi sončno vreme in odlične možnosti za tekmo-
vanje. Kljub soncu pa je bilo zelo sveže, česar so bili športniki še posebej veseli.
Moški so tekmovali v odbojki, namiznem tenisu, streljanju, malem nogometu in v rokometu, ženske pa le v streljanju. V skupni uvrstitvi so se po pričakovanju najbolje odrezali predstavniki Gorenja in Velenja, saj so osvojili kar 54 točk. Na drugem mestu pa so pristali" športniki Elrada z 42 točkami. S tem rezultatom so pustili za seboj za polnih 25 točk kolege iz Subotice, ki so se uvr-
zastavljenih vprašanj. Seveda pa pri dodatnih vprašanjih niso imeli vsi finalisti enake sreče. Od tekmovanja se je moral posloviti predstavnik iz Kikinde, prva tri mesta pa so zasedli tekmovalci iz Velenja, Slovenj Gradca in Lendave. Vsi prvo-uvrščeni so prejeli tudi spominsko darilo - klopotec, značilni etnografski predmet Slovenskih goric.
Po zaslugi prijaznih gostiteljev -delavcev Elrada je srečanje mladih delavcev Gorenja v celoti uspelo. To dokazujejo tudi izjave sodelujočih,
'? i
_ ? " X 4 il
I
Tudi v malem nogometu so si organizatoiji letošnjega srečanja -delavci Elrada — priborili drugo mesto ...
stili na tretje mesto. Slede: 4. Fecro Slovenj Gradec (15), 5. Varstroj Lendava (14),	6.
Muta—Muta ob Dravi (12), 7.-8. Metalplast Ruše in Inge-nering Sombor (4), 9. P. Dra-špin Kikinda (4) in 10. Lesna Šoštanj (1).
Kot rečeno, mladi delavci Gorenja niso tekmovali le na športnih igriščih. V finale so se prebili štiije tekmovalci, ki so pravilno odgovorili na vseh pet
V rokometu so se na GORENIADI ‘76 najbolje odrezali predstavniki Velenja, na drugo mesto pa so se uvrstili športniki Elrada iz Gornje Radgone.
ki so preživeli v Gornji Radgoni dva nepozabna dneva. Med drugim so nam povedali udeleženci letošnje Goreniade:
VLADISLAV KOTNIK - predstavnik Mute: „Z organizacijo prireditve sem zadovoljen. Poleg Gornje Radgone smo si ogledali še Radence in radgonski muzej NOB. Res, lep je ta kraj . . .“
SONJA CUŽE - vodič ekipe iz Subotice: „Organizacija srečanja je bila na izredno visoki ravni in delavci Subotice si še želimo podobnih prireditev. Pri vsem tem pa se mi zdi najpomembnejše to, da sodelujemo, da se pogovarjamo in da skupaj kujemo načrte za prihodnost. ..“
IVAN KOCBEK — predstavnik radgonskega Elrada: „Menim, da smo kot organizatoiji srečanja lahko upravičeno zadovoljni z opravljenim delom. Prireditev je množična in zato razumljivo tudi nekaj stane. Prepričan pa sem, da se bodo vložena sredstva bogato obrestovala ..
MILAN TOPOLOVEC - tekmovalec iz Ruš: „Kar je res, je res -organizatoiji so se izkazali! Radgona se upravičeno ponaša s čudovitim športnim parkom. Še več mladih bi morali privabiti na ta lep športni objekt...“
-a
Zastopstvo Jugobanke iz Ljubljane ... (Foto: J. Camplin)
SREČANJE DELAVCEV DELOVNIH SKUPNOSTI JUGOBANKE
Lep uspeh Ljubljančanov
Iger se je udeležilo 800 delavcev, organizatorji srečanja pa so bili pred' stavniki Jugobanke v Skopju	__________
Glede na razvejanost Jugobanke organizira sindikat delovnih skupnosti vsako leto srečanje delavcev delovnih skupnosti. Letošnje srečanje, tretje po vrsti, je bilo od 13. do 15. maja v Ohridu.
Tretje srečanje je glede na množičnost in tovariško vzdušje predstavljalo pravo manifestacijo bratstva in enotnosti delavcev Jugobanke. Potrdilo je tudi željo, da ostanejo taka sre-
čanja trajna oblika medsebojnega sodelovanja, ki ga je treba še krepiti.
Srečanje je obsegalo športna tekmovanja ter družbenopolitične in druge aktivnosti.
Športno-rekreativna dejavnost je zajemala tekmovanje v malem nogometu, odbojki, namiznem tenisu, streljanju, kegljanju in šahu za moške ter odbojki, namiznem tenisu, streljanju in kegljanju za ženske.
Predstavniki ljubljanske Ju' gobanke so v močni konkurent dosegli lepe uspehe, saj so želj' ske osvojile prvo mesto v od' bojki, moški tretje, v namiznen1 tenisu so bile Ljubljančan^ druge, moški tretji. Imeli pa s° tudi najboljše strelce, saj so v ekipni uvrstitvi osvojili prV° mesto.
Prihodnje leto bo organizaM1 * * srečanja delovna skupnost Ju' gobanke iz Ljubljane.
TRODNEVNE ŠPORTNE IGRE »ENERGOFIS 76«
V predtekmovanju sodelovalo 18.000 delavcev!
Glavno mesto Bosne in Hercegovine je bilo od 7. do 10. maja gostitelj športnikov — delavcev Energoinvesta iz sedemindvajsetih mest vseh republik in pokrajin naše države. Športne manifestacije z naslovom ,,Energofis 76“ seje udeležilo več kot 2000 delavcev — športnikov.
To je bila doslej največja tovrstna prireditev Energoinvesta, to je bila manifestacija bratstva in enotnosti ter delovne ustvarjalnosti. Udeleženci iger so znova pokazali veliko željo, da se z nenehnim športnim udejstvovanjem še bolj zbližajo delavci iz Skopja, Ljubljane, Rovinja, Prištine. S kolikšnim zanimanjem so sprejeli letošnje igre, zgovorno priča podatek,
da je v predtekmovanju sodelovalo kar 18.000 delavcev Energoinvesta iz Bosanske Krupe, Jajca, Subotice, Tesliča, Skopja, Ljubljane, Tuzle, Bihača, Prilepa, Črnuč pri Ljubljani in Prištine.
Delavci — športniki Energoinvesta so tekmovali v malem nogometu, streljanju, rokometu, odbojki, namiznem tenisu in šahu. Največje zanimanjeje je seveda veljalo malemu nogometu, saj je v tej panogi tekmovalo kar 56 ekip, v šahu 51, v streljanju pa 50 itd.
Najboljšo skupno uvrstitev je dosegla v moški konkurenci ekipa iz Tuzle, v ženski pa so imele največ uspeha delavke aluminijskega kombinata iz Mostarja. E. NJEMČEVIČ
CRIKVENICA
PODPREČANI NAJBOUSl V DRŽAVI
Na državnem prvenstvu v kegljanju za mladince, ki je bilo v Crikve-nici, je ekipa „Simon Jenko" iz Podrede pri Kranju osvojila prvo mesto s 3583 podrtimi keglji.
Za zmagovalno ekipo so nastopili (od leve proti desni): Branko Jurkovič, Janez Juvančič, Jože Jeraj in Franc Sajevec. Tako so skromni fantje iz Podreče naslovu republiškega prvaka dodali še naslov najboljše ekipe v državi. Med posamezniki pa je Juvančič osvojil drugo mesto, Sajevec tretje in Jeraj šesto mesto.
F. ROZMAN
KRANJ
POKAL JESENIŠKI ŽELEZARNI
V organizaciji tovarne Sava Kranj so bile športne igre železarjev, kemikov, steklarjev in gumarjev - „Pete-roboj 76“, ki se ga je udeležilo več kot 300 tekmovalcev in tekmovalk iz organizacij združenega dela Donit Medvode, Ferralit Žalec, Sava Kranj, Steklarne Hrastnik in Žele-
zarne Jesenice. Največ uspeha so imeli jeseniški tekmovalci, ki so ekipno osvojili prvo mesto že tretjič in tako prejeli prehodni pokal v trajno last, medtem ko je ekipa hrast-niške Steklarne prejela pokal za fair play.
Rezultati:
Namizni tenis: 1. Železarna 4, 2. Steklarna 3, 3. Sava 2 točki. Rokomet: 1. Donit 8, 2. Železarna 6, 3. Sava 4 točke. Šali: 1. Železarna 10, '2. Sava, 6,5, 3. Steklarna 4,5 točke; Odbojka: 1. Železarna 8, 2. Ferralit
6, 3. Sava 4 točke; Mali nogomet: 1.
Feralit 5, 2. Železarna 4, 3. Steklar-
na 4 točke: Streljanje - ekipno
moški: L Steklarna 681, 2. Železar-
na 676, 3. Sava 676 krogov; posamezno: 1. Lisec (Steklarna) 180, 2.
Delpin (Steklarna) 176, 3. Dobravec (Železarna) 174 krogov; ekipno žen-
ske: 1. Steklarna 435, 2. Železarna 432, 3. Ferralit 269 krogov; posamezno: 1. Šuštar 156, 2. Kranjc 148, 3. Eniko 144 (vse Železarna). Kegljanje - moški ekipno: L Železarna 2415, 2. Steklarna 2329, 3. Donit 2254; posamezno: L Tišov (Železarna) 467, Z Šuštaršič (Sava) 435 , 3. Pokrajac (Steklarna) 433; ekipno - ženske:	1. Železarna
1304, 2. Steklarna 1222, 3. Sava 1111, posamezno: 1. Čerin 342, 2. Mirtič 329, 3. Lotrič 326 (vse Železarna).
SKUPNI VRSTNI RED: L Železarna Jesenice 41, Z Steklarna Hrastnik 30, 3. Sava Kranj 23, 4. Ferralit Žalec 21, 5. Donit Medvode 17 točk.
F. R.
KRANJ
MNOŽIČNOST PRVA NALOGA
Športna dejavnost v Planiki je bila do leta 1973 usmerjena le v pripravo tekmovalnih ekip. V letu 1974 pa so na pobudo osnovne oragnizacije sindikata posvetili več pozornosti množičnosti v posameznih športnih panogah, kot denimo v nogometu, košarki, kegljanju, strelstvu, šahu, vaterpolu in smučanju. Delavci Planike imajo tudi svoj trim kabinet.
Možnosti športnih dejavnosti v Planiki je letos popestrila še planinska sekcija. V začetku bo organizirala v sodelovanju z matičnim društvom le krajše izlete. Člani sekcije, katerih sposobnosti bodo preraščale okvire te dejavnosti, pa se bodo lahko vključili v delo ene izmed osmih zahtevnejših sekcij.
Doseženi rezultati pri organizaciji športne dejavnosti so spodbudni. Člani sindikata in vodje posameznih sekcij pa so si na letni konferenci zadali nalogo, da bodo storili vse za še večjo množičnost na področju športa.
JOŽE KRISTAN
RADLJE OB DRAVI
ŠAHOVSKI TURNIR
Šahisti radeljske občine so se tudi letos pomerili na občinskem prvenstvu za leto 1976. Tekmovanje je bilo letos četrtič zapored. Prirejajo ga v spomin na preživelega borca prve pohorske čete Janka Vincenta-Harkova.
Letos se je turnirja udeležilo kar 47 tekmovalcev, škoda je le, da tokrat niso nastopile tudi ženske.
Pri mladincih je zmagal Rutni'5 6 * * * * pred Ramšakom in Strmčnike11^ Člani so bili razdeljeni v dve skU’ pini. V A skupini je zmagal Kokoši nek, dede Juvančič, Zupančič i«1-V B skupini je osvojil prvo mes*0 Tomažič, na drugo mesto se je uVl stil Jelenko, na tretje pa Korošec.
H-J'
VELENJE	____-
POHOD NA PAŠKI KOZJAK
V minulem letu so tudi velenjski občini začeli s trim akcijami. Tak so v Velenju organizirali trim kol šarjenje in trim plavanje ter v Šošta* nju trim kolesarjenje.
Ob praznovanju letošnjega delav skega praznika pa sta komisiji zafe kreacijo pri občinskem svetu ZSSn; občinski telesnokultumi skupno*1 Velenje organizirali trim pohod P® delu Šaleške poti od Šaleka o Paškega Kozjaka. Kljub slabemu vr^ menu se je pohoda udeležilo la občanov in delovnih ljudi iz ^ lenja. Še pred počitnicami Pa_ trim hojo organizirali še v Šoštanj in v Šmartnem ob Paki.	„,
^zgodovine prvomajskih proslav na slovenskem
(Vlil.)
Prvomajski listi, sredstvo agitacije
y Političnem boju 19. stoletja je predstavljala sedma sila vse večjo agi-J^ijsko moč in orožje
Piš,
e: Franc Rozman
d°lgotrajni NEUSPEHI SLOVENSKIH socialnih DEMOKRATOV
Nteb:
Ju;
nci
£fl-
od'
eiu
ilce
,so
o''
rvo
tor
Ju-
praznovanju prvega maja je Ha a no 0Poz°riti tudi na propa-j0 ■ 0 publicistično dejavnost, ki tJ® Uovenska socialna demokracija rač a v te^ petindvajsetih letih do ®tka prve svetovne vojne. tjj1 je znano, je v sodobnem poli-vJ!em boju 19. stoletja vedno . J0 agitacijsko moč in orožje la^stavtjala sedma sila - tisk. De-^sko gibanje na Slovenskem se je v l..511 obstoja avstro-ogrske monar-^ na tem področju srečevalo s vinv m* 'n vžasih kar nepremostlji-I . ovirami. Meščanske stranke so nnele takšno gospodarsko zaledje, Jf lahko imela vsaka stranka svoje list ° 'n cel° revije. Tudi delavskih °v v nemščini vsaj od ustanovitve je a^e v letu 1^89 ni manjkalo, saj ,. bUo na primer centralno stran-<Jno glasilo Arbeiter Zeitung. Na
lav utSlcem in na rockom je v de'
. ^ke roke prihajala Arbeitwille, ki ® bila od leta 1901 že dnevnik, po-j Us* slovenskih socialnih demokra-S°V’da bi ustanovili svoj časopis, pa bili dolgo brez uspeha. Izšlo je ekaj številk in že je list zaradi fi-ančnih težav ali šikaniranja oblasti °ral prenehati izhajati.
ZARJA -
PRVI PRAVI DNEVNIK
^ leta 1889 je izšla le ena šte-yuka Novega časa v Ljubljani, leto Trst, ,13 ^ovUk Delavskega lista v DelU’	leta j® začel izhajati
seliV^vr1 ^ P3 se je moral kar naprej Ji1 u' Nekaj časa je izhajal v Ljubija-Pa v Zagrebu, Trstu in na Dunaju.
Obdržal se je šele Rdeči prapor, ki je začel izhajati 1898. leta in nekaj tednov leta 1907 izhajal tudi kot dnevnik. Prvi pravi dnevnik pa je postala leta 1911 Zarja.
V takšnem položaju so pomembno vlogo odigrali tako imenovani majski listi, ki jih je slovenska socialna demokracija izdajala od leta 1893, ko je kot prvi izšel takšen list z naslovom Slovenski delavci in delavke. Majski listi sicer niso bili slovenska posebnost in jih srečamo nasploh pri delavskih strankah pa tudi različne meščanske skupine so izdajale svoje majske liste. Majski listi so od 1893 precej redno izhajali, čeprav ne vsako leto. Tiskali so jih v precejšnji nakladi in v obsegu od 4 do 8 strani, včasih tudi do 16 strani. Vanje so vodilni slovenski socialno demokratski politiki in napredni pisatelji pisali pesmi, črtice, krajše novele, priložnostne članke.
MED AVTORJI TUDI IVAN CANKAR
Majski listi so priobčili tudi nekaj fotografij in perorisb. Med avtorji člankov naj omenim voditelja slovenske socialne demokracije, pisatelja in publicista Etbina Kristana, ki je pri teh listih najbolj plodno sodeloval, Albina Prepeluha-Abditusa, ki se je ukvarjal v stranki z agrarnim vprašanjem in s problemom malega naroda, pa Karla Linharta, Henrika Tumo in Alojzijo Štebi. Uredniki so prevedli tudi nekaj krajših tekstov Manca, Kautskega in Vandenveldeja. Med pisatelji je sodelovala Zofka Kvedrova s črticami, njen mož Vladimir Jelovšek, Oton Župančič je objavil pesmi Kovaška ih Prebujenje, Ivan Cankar črtice O domovina, ti si kakor zdravje, Predmestje in Lepa naša domovina. Cvetko Golar pa
pesmi Delavec in Nagelj. Med tujimi pisatelji pa sta bila najpomembnejša Maksim Gorki in Tolstoj.
Z VOJNO JE POLITIČNO ŽIVLJENJE ZAMRLO
Na ta način so delavci dobili za svoj praznik zvezček dobre literature, socialno obarvane in ubrane na delavske probleme ter na delavski praznik. Z risbami in vinjetami je pri nekaterih prvomajskih listih sodeloval Ivan Vavpotič. Za ponazoritev bomo navedli pesem Etbina Kristana v prvomajskem listu 1909, ki je izšla na naslovni strani:
Delaj - počivaj ustvarjaj — uživaj stopaj navzgor iz meglenih nižin, išči svetlobo, ker sonca si sin. Brani pravico in. varuj pogum, slušaj resnico, spoštuj svoj razum. Človek si - nič več! Napuh zaničuj!
Človek si - nič manj! Pa glavo dviguj!
Z izbruhom prve svetovne vojne je politično življenje v državi zamrlo za polne tri leta. V letu 1917 spet lahko zasledimo majske liste, delavsko gibanje pa je tudi pri nas z oktobrsko revolucijo, z razbitjem Avstro-Ogrske v naslednjem letu in z ustanovitvijo kraljevine SHS stopilo v novo obdobje, kjer se je v spremenjenih razmerah moralo spet več kot 20 let boriti, da je lahko postal prvi maj resnični delavski praznik.
— Ta filter imamo zaradi čiste vesti
M. Alaševič
NAGRADNA
KRIŽANKA
Rešitve pošljite do 27. 5. 1976. na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. Nagrade 200,150 in 100 din.
SLoV-bASisT
PRaJAIL
dpeae.
/VHtP-uce.
5EIL
TtLE-PUoNE
NEUSMlLie-
kjost.uilu.-
TosT
&0dA HM)
&0KjO IfcDTo*-
sto vr©0D-eju rnmjE
NMB.1& V to-
UNi.snai-
S£tW«-5-
2t>A
SE$TWL:
t.N
ROBCA
fclNA
AMER1Š1CA
1IV7A
MASKA
nEmsLo iMe. Z.A HEVTO SLAVVPV
fCUSUMAU-sica cee-
»PElB/AfA-
lA&VtUMU
ter-LOlcAL
NOVO
SRECAO
OHiAfftN!)
MOŠ. IME
LITI7
sora v
SRCU 1,1)1-
vauscea-
FOUMMMMUl
LAT. IME ZA »MEi
ARHIV/ Tv LrcoV
ČASHLEC,
CtCŽBVJft-
LBC.
KAAVinA
TlZAMC.TBIO-TiVnč+JA oeCMUHcuA v ALivAU
REVA V
60R\ prjučMiizA
PREDUJEM,
psaftA&ai)
ToVAKHA
V CELJU
ODPAMJIUJ
Sol ClANOlO-»KOK
OURHŠMIO MOŠUO IME.
EV«,EN
VUR.IČ

VNETJE
Sluznice
SILoTSIZO Sirto wvo
REVA V sz, PR/TolC IIMBI SVEČA 1E1M
LESKOVAC
IZPIRAMK
MutstikA*
PRtpR BtSPRE' SVONI1MA
VRSTA
METLE
Preporod
(UM.SM6R)
TAUSOVA
tisvarsvo
sito
lamovezuica
TRNIH L
DK/vC.
IOVM&N
STR«.
SLOVAN
OlCRATŠ. ŠPAN sHO M.IMfc.
KotvicRM V ŠVICI
AVTOR MIME lALEjZAKOK)
AMERŠkA
TVLMSRA
UR.UI6A
ŠIBENIK
ANTiMON
KCNtc.RB/A
TRy&vE
Niicnj,
HRUSČOV
PRESoVoR
KARENINA
STo7al0,
Podstavek
STRM BNltC
vorjtvciol.
TURšlU
IlEMIČ
PERZI7A
SazMANSlU
OREL
zmikavt
ime IGRALKE MIRANDE
0ftSTO7 m-pRAKl coSKJ
vAn7E,to
PA neIcAO povuAMfr
jemLoiAfaat-vml
Krom
knjiIhniki
SLAbtO-
VoV)WA
riba
STARO&RŠtl
(o Par.
Tute mi ime
(»PRANISTS*
TCEALDO
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE:
PRIJATELJČEK, RADO SIMONITI, IZID, MARATON, SPLIT, NI, ASA, TRIREMA, PN, ROKA, MC, OKUN, ASANA, ISKALO, NT, JR, JER, SV, ORIENTALISTI, SAN, IL, OVSEC, TNT, KASTA, RA, JENA, TELO, MERA, MAJORAT, INN, KARP, ELO,
SOAREJA, OGIB, ASTIBO, ANODA, LT, MAR, KONAK.
Izžrebani reševalci iz prejšnje številke:
1. nagrada, 200 din: Milan Cvijič, Brunov drev. 19, Tolmin; 2. nagrada, 150 din: Poldka Kuk, Kolodvorska c. 8, Kočevje; 3. nagrada, 100 din: Mira Pandel, Javornik 48, Ravne na Koroškem.
Nagrade bomo poslali po pošti.
CJ
Avto prevoz Tolmin v 29. letu starosti
i_ V:

LLlULUitCL	trLQV.(i
du L liti Lil L’ Q	(Mil
.»To so pa Tolminci,“ nam je povedal šef gradbišča v Libiji, ko sta dva tovornjaka drug za drugim zavila s ceste. „Če drugi najboljši harede po dve vožnji (pristanišče - gradbišče 90 km), jih Tolminci narede po štiri..je pribil. To je bilo sicer pred dolgimi leti ali natanko marca 1969. leta, toda tolminski šoferji se niso veliko spremenili. Ostali so pošteni kmečki fantje, doma in za volanom vajeni trdega dela.
Medtem ko so prenekateri vajeni delati od 6. do 14. ure, to za šoferja ne velja. Marsikdaj je na poti od 4. ure zjutraj do polnoči, če ne še več. To so fantje in možje, ki imajo povsem drug odnos do dela kot marsikdo drug, toda oglejmo si raje podjetje Avtoprevoz Tolmin, ki ga ti in taki možje sestavljajo.
Avtoprevoz Tolmin ima tri TOZD, in sicer Prevoz Tolmin, TOZD Promet Idrija in TOZD Transport Cerkno. Kolektiv v celoti šteje 495 zaposlenih in 77 vajencev, sestavljajo pa ga šoferji in zaposleni v servisnih delavnicah. Tolminski avtoservis je kot eden najboljših že dobro desetletje znan po vsej domovini, saj niso redki lastniki Fiatovih in Zastavinih avtomobilov, ki tudi po sto in več kilometrov daleč redno zahajajo v Tolmin na servisne preglede. Avto prevozov servis je znan po doslednosti in solidnosti, saj se ne omejuje zgolj na najnujnejša popravila, temveč naredi na avtomobilu tudi vse, kar je potrebno, zato servis v Tolminu uživa velik ugled.
Ta trditev je nesporna tudi kar zadeva cene storitev, vendar pa se servis že dlje ubada s prostorsko stisko. Vsaj še enkrat več prostora bi moral imeti, da bi lahko zadihal, hkrati pa bi moral razširiti svojo dejavnost tudi na ličarska in kleparska dela, ki sodijo k celotni servisni storitvi.
In šoferji? Lani je Avtoprevoz Tolmin razpolagal s 157 tovornjaki s skupno nosilnostjo 2.757 ton, ki so prevozili več kot 11 milijonov kilometrov in prepeljali 150 milijonov tonskih kilometrov.
V skupnih službah tolminskega Avtoprevoza je zaposlenih 30 delavcev, v TOZD Tolmin 218, v TOZD Idrija 203, v TOZD Cerkno 36.
Kolektiv ima dokaj nov in specializiran vozni park znamke FIAT, in sicer 15 silosov — cistern za razsuti tovor, 21 cistern za bela in črna goriva, tovornjake za prevoz pohištva (15) ter kot edini prevoznik v Sloveniji specialna vozila za gozdno službo (22 vozil).
Doslej so tolminski šoferji opravljali številne prevoze v sosednji Italiji, lani pa so se zavoljo gospodarskih razmer usmerili na Iran, medtem ko v klasičnih prevozih sodelujejo domala po vsej Jugoslaviji, pa tudi v Evropi (ZR Nemčija, Francija in SZ).
V letu 1975 je Avtoprevoz Tolmin dosegel celotnega dohodka v višini 14 starih milijard, za letos pa predvidevajo 17 milijard. Poprečje šoferskih osebnih mesečnih dohodkov znaša 465 starih tisočakov.
In glavni problem ki teži ta tolminski kolektiv? Predvsem bi radi povečali servis v Tolminu, da bi v njem laže organizirali delo, saj je imel lani servis prav zaradi tega 17 starih milijonov izgube. Servis bi radi premestili niže k cesti. Pretesna pa sta tudi servis v Idriji in v Cerknem
Avtoprevoz Tolmin je dolga leta vse vlagal v modernizacijo voznega parka in se pri tem marsičemu odpovedoval, tako tudi širitvi in modernizaciji servisa, zato pa si je kolektiv omislil moderen in enoten vozni park. Servisni prostori pa so ostali v nekdanji vojašnici kot pač večina industrijskih objektov na Tolminskem. Toda prišel je čas, ko bo treba poskrbeti tudi za nove servisne delavnice.
Po srednjeročnem načrtu razvoja naj bi si Avtoservis Tolmin zgradil nove servisne delavnice v Tolminu, Idriji in Cerknem, ki bi po današnjih cenah in ne nazadnje po potrebah veljale 4,2 stare milijarde. Vozni park kolektiv tekoče obnavlja, hkrati pa išče posojilo za gradnjo nove delavnice, saj občina sodi med nerazvite.
In kaj največ prevažajo Tolminci? V prvi vrsti so specializirani za prevoze na gradbiščih in v gozdovih, prevažajo pa tudi tovore za cementarno Anhovo, Meblo, Petrol in druge večje delovne organizacije.
Letos planirajo za 2,4 stare milijarde realizacije iz izvdza, lani pa so je dosegli za 1,9 stare milijarde din. Samo amortizacije letno ustvarijo za 1,7 stare milijarde, lani pa so ustvarili v prometni dejavnosti 240 starih milijonov din dobička.
Kar zadeva družbeni standard, lahko rečemo, da je zanj v Avtoprevozu Tolmin kar dobro poskrbljeno. Prehrano za svoje delavce imajo organizirano v Tolminu, Idriji in Cerknem, le za šoferje na poti je to nekoliko teže. Poklicne bolezni in invalidnost rešujejo, kolikor je možno, s premeščanjem na lažja delovna mesta.
V preteklosti je Avtoprevoz namenil precej denarja za gradnjo individualnih stanovanj, za obnovo in adaptacijo starih in novih hiš. Kupujejo pa tudi najemniška stanovanja, vendar vseh stanovanjskih vprašanj še niso rešili.
Avtoprevoz Tolmin je bil ustanovljen 17. aprila 1947. leta, in sicer iz oddelka za promet pri okrajnem ljudskem odboru v Tolminu. Sprva je imelo podjetje šest tovornjakov z nosilnostjo 36 ton. Naslednje leto je podjetje dobilo še dva tovornjaka, celotni kolektiv pa je štel 34 zaposlenih. Po 1951. letu se je kolektiv odločil za tipizacijo vozil, kar se je pokazalo zelo gospodarno tako glede rezervnih delov, popravil kot servisnih del. Leta 1955 je kolektiv dosegel tipizacijo svojih vozil.
Leta 1948 se je Avtoprevoz preselil na Poljubinsko polje v sedanje delavniške prostore. Oprema je bila stara, le prostora je bilo za tiste čase na pretek. Tu se je učil in kalil najboljši mojstrski kader Avtoprevoza.
Poslovno tehnično sodelovanje s podjetjem Slovenija ceste je rodilo prve sadove in medsebojno zaupanje pri gradnji letališča Brnik. Ko je to podjetje leta 1967 prevzelo gradnjo ceste v Libiji, so tam sodelovali tudi Tolminci. Tako tudi leta 1969 v Iraku.
S kvalitetnim voznim parkom in z odličnimi šoferji je Avtoprevoz Tolmin zaslovel doma in po svetu, kar posebej dokazujejo dolgoročne pogodbe z velikimi partnerji v Jugoslaviji in tujini.

iMMmm
■
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČZP Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ. VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS
RUGELJ. BOJAN SAMARIN, (odgovorni urednik). JANEZ SEVER. IGO TRATNIK. ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554. Jlb-695 in 310-033; komerci-
ala: Ljubljana. Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubjif na, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki štj . . 620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, letna naročn1^. je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana v goto ni. Tiska »Ljudska pravica,« Ljubljana.