- U   -r-
"¦¦    Dva malopridneža.   '"'"'^5^'-
Živela sta pred nekaj leti v teržci na Dolenjskem dva pdglavca, ki sta bila vsem ljudem na poti. Starejši se je zval Jurij Pretepač a mlajši Mfk-ljevec Euvač. Ta dva sta se zaletavala v vsacega človeka ter nijsta nikomur mirovala. Koditelja sta ju pošiljala v učilnico, upaje, da se tam pobolj-šata. Često ju je učitelj opominjeval ter si mnogo prizadeval, da bi ju po-pravil ter zopet na pravi pot krenil, a zastonj je bilo vse; ostala sta paglavca,
hudobna in vsem ljudem v zapreko, kakor sta bila poprej, predno sta hodila v učilnico. Pravi pekel je učitelj imel ž njima, dokler nij malopridnežeT po-gnal za vselej iz učilnice. Mej soboj sta si bila velika prijatelja, kar veudar nij branilo, da bi se ne bila često spoprijela in do kervavega ruvala.
Mikljevec Buvdč obišče popdludne tovariša Jurija Pretepdča, da bi se na
- 12 —
„ dvoriSči malo poigrala.   A prijaznost nij trajala dolgo.   K malu se spopadeta .  ter jameta se ru?ati ia tergati, da je bilo joj!
Nesreča ju nanese blizu hudega psa, ki je bil priklenen dvorišču k vra-tom. Ta ju s početka mirno gleda, a videč, da se baš čversto bijeta, skoči ve8 serdit na Mikljevca Ruvača, zgrabi ga z ostrimi zobmi tako nesrečno za trebuh, da mu vseka veliko rano. Mikljevec je dolgo zeld ranjen ležal na postelji ia umerl bi bil, da mu nij pomogel umeteljen zdravnik.
Otroci, bodite miroljubivi in prijaznjivi vsacernu, posebno mej soboj, ter ysi ljudje vas bodo ljubili. X