DRU©TVENE STRANIGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 99 Polemika, diskusijski prispevek/1.21 Alenka BartuloviË NOVI »ASI, STARE POLEMIKE, VE»NI RAZKOL(?) Kolokvij med znanostjo in stroko: poraz etske perspektive Ker priËujoËe besedilo ne bo zadostilo priËakovanjem mnogih potencialnih bralcev, saj se namenoma oddaljuje od uvelja- vljenih in uteËenih praks pisanja poroËil o razliËnih dogodkih (pa naj gre za konference, kolokvije, poletne πole in tabore, formalna in neformalna sreËanja in druæenja, slovestnosti ob podeljevanju nagrad in priznanj), si bom na zaËetku dovolila nekoliko daljπi uvod, pa Ëetudi ga bodo nekateri razumeli kot postmodernistiËno navdihnjen narcistiËni recital. A to ni. V resnici gre le za vpraπanje reflektivnosti in pozicijo (moteËe) subjektivnosti v etnoloπkih in antropoloπkih pripovedih, v katerih se zrcali naπe dojemanje sveta oz. okolja, kjer bivamo in raziskujemo, ter æivljenja, ki se tu odvija. Skratka, gre za epistemoloπke zagate, vrtince in brzice, v katere se ponavadi ne podajamo ob pisanju tovrstnih poroËilih, saj jih raje skrbno hranimo za znanstveno-raziskovalno sfero delovanja. Seveda pa se jim mnogi z veseljem odreËejo tudi takrat, ko to najmanj priËakujemo. Po dolgem premiπljevanju, Ëe naj se sploh lotim pisanja besedila o dogodku, ki se je odvijal 18. oktobra 2005 v preda- valnici Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo (v nadaljevanju OEIKA) in ki ga ni mogoËe kratkomalo oznaËiti za klasiËen kolokvij, ker se je razpravljalo zgolj o razmerju med znanostjo in stroko, sem se sprva odloËila, da je molk, ki sem ga izenaËila z bojkotom nadaljnjih neproduktivnih polemik, najboljπa moæna reπitev. Kolokvij je namreË ponudil platformo za, kot kaæe neizbeæno vnoviËno potapljanje v glo- bine nesoglasij, ki se vleËejo skozi precejπen del obstoja Slo- venskega etnoloπkega druπtva (v nadaljevanju SED), v Ëast katerega smo se tokrat sreËali in mu ob njegovi tridesetletnici delovanja (z nekoliko grenkobe) nazdravljali. Vendar molk lahko tolmaËimo tudi kot izraz ideoloπke konformnosti ali pa kot prikimavanje idejam, ki so podkrepljene z majavo in neprepriËljivo argumentacijo. Ker so etnologi in antropologi v neslavni preteklosti (in nekateri v tem zavzeto vztrajajo πe danes) nemalokrat molËali v trenutkih, ko je bilo treba, ne le spregovoriti, ampak tudi zavpiti in kaj ukreniti, se je tiπina pokazala kot izjemno nevarna in celo pogubna. Molk bi se torej v retrospektivi verjetno izkazal za napaËno potezo. A sprejeti odloËitev, da je o kolokviju vendarle treba kaj zapisati, ne razreπi tegob, kako se tovrstnega opravila lotiti, saj se je zaæeleno vijuganje in balansiranje med etsko in emsko dræo tokrat izkazalo za izjemno teæavno poËetje. Morebiti bi bilo najbolje in najenostavneje ponuditi v branje utrudljivo meglen in duhomoren zapisnik. S tovrstno, precej nepredelano obliko, katere odlika je majhna koncentracija (ne)namernih selek- tivnih posegov in subjektivnih odtisov piπoËega, bi sicer pri- Predavalnica Oddelka. Foto: Alenka »as, 18. 10. 2005 Študentska skupina KUL-TURA je za uvod zapela dve ljudski pesmi. Foto: Alenka »as, 18. 10. 2005 Rezultati poletne Video-delavnice in zmontirani posnetki s praznovanja 20-letnice SED. Foto: Alenka »as, 18. 10. 2005 DRU©TVENE STRANI Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 100 hranila kar nekaj dragocenega Ëasa vsem, ki bodo po prebi- ranju teh vrstic zaËutili potrebo, da svoje, drugaËno videnje ubesedijo in ga predstavijo tudi drugim. A ker moj namen ni povzdigovati subjektivno prepriËanje v Resnico, kajti v etnologijo in kulturno antropologijo sem vstopila v obdobju vznika in kraljevanja postmoderne antropologije, ki naËelno zavraËa avtoritativnost in diktaturo enoglasja, sem zavrgla zamisel o objavi zapisnika. Skratka, ne bom beæala pred zah- tevnim opravilom prevajanja kompleksnega dogajanja v vselej nekoliko popaËeno, a koherentno pripoved o njem. Moj pris- top bo torej nekoliko bolj osebnostno doæivljajsko obarvan, πe zlasti zato, ker dogajanja nisem uspela (Ëetudi sem si zaradi svojih raziskovalnih zanimanj to zelo æelela) opazovati z varne distance. Da ne morem ubeæati obËasnim komentarjem k izreËenemu, je prispevalo dejstvo, da se je razprava o odnosu med znanostjo in stroko kar kmalu, takoj po uvodnem nago- voru predstojnika OEIKA, dr. Rajka MurπiËa, ki je predstavil zbornika OEIKA (DediπËina v oËeh znanosti in DediπËina v rokah stroke) in izpostavil nepogreπljivost znanstvenega za- ledja za strokovno delovanje, sprevrgla v burno in na trenutke izjemno neprijetno razpravljanje o kakovosti πtudija etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti. Diskusijo je priËela dr. Mojca Ravnik, ki je po krajπem komentarju staliπË dr. Rajka MurπiËa omenila sreËanje in pogovor s πtudentko OEIKA. RazoËarano je ugotavljala, kako malo znanja je poka- zala absolventka etnologije in kulturne antropologije, saj je ta dr. Mojco Ravnik neprijetno presenetila z nepoznavanjem (starejπih) del slovenskih avtorjev. Skratka, s precej problema- tiËnim in v sodobni etnologiji in kulturni antropologiji æe desetletja zavraËanim pristopom ‡ nekritiËno generalizacijo oz. brezobzirnim posploπevanjem z izbranega ali nakljuËnega posameznika na celotno skupnost ‡ je govornica priπla do ugotovitve, da se na OEIKA predavatelji nedvomno ogibajo raziskavam naËina æivljenja Slovencev, ki jih spiπejo Slovenci na Slovenskem. Ob tem pa je seveda zanemarila dejstvo, da vrsta zaposlenih na OEIKA opravlja terenske raziskave na razliËnih koncih Slovenije in tudi pri slovenskih manjπinskih skupnostih, torej zunaj zaËrtanih nacionalnih meja. Kakorkoli æe, sporoËilo je jasno: problem je mogoËe opaziti v πtudijskih klopeh, vendar pa njegovo bistvo in izvor tiËita v preda- vateljskih katedrah. Zanimivo je, da je tisto, kar bi morali razumeti kot oËitek in je nedvomno bilo izreËeno z namenom grajanja, mogoËe razumeti tudi kot kompliment. Kajti vzeti v roke knjigo in jo prebirati zgolj ali predvsem zaradi ‘pravega’ ali ‘naπega’ imena in priimka avtorja, zapisanega na njenih platnicah, ni niË drugega kot diskriminacija, ki jo propagira in podpihuje nacionalistiËna ideologija. OEIKA tej ne æeli slepo sluæiti. In ker smo ravno pri nacionalizmu, ni odveË omeniti, da so etnoloπke in antropoloπke raziskave æe neπtetokrat doka- zale, da se ob zunanji groænji, pa naj bo ta realna ali namiπljena, okrepi obËutje pripadnosti izbrani entiteti. Takrat se s skupno moËjo gradijo obrambni zidovi, ki varujejo pred zunanjimi napadi in udarci. Tokrat so si s tem varovalnim ukrepom pomagali tudi prisotni πtudenti, saj se niso uspeli niti æeleli prepoznati v nasilno ustvarjeni in vsiljeni kategoriji ‘nevednih πtudentov’. David Pfeifer je zelo jasno poudaril, da se diplo- manti etnologije in kulturne antropologije po zakljuËenem πtudiju sreËujejo s travmatiËnim iskanjem zaposlitve, ki veliko πtudentov prisili na dodatno izobraæevanje, denimo vpisovanje v razliËne teËaje ali na druge πtudijske smeri. In Ëe bi se Predsednica SED dr. Breda »ebulj Sajko. Foto: Alenka »as, 18. 10. 2005 V ospredju prof. dr. Rajko MuršiË in dr. Jože Hudales. Foto: Alenka »as, 18. 10. 2005 Dekan FF prof. dr. Božidar Jezernik. Foto: Alenka »as, 18. 10. 2005 DRU©TVENE STRANIGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 101 raziskovalci naËina æivljenja Slovencev zanimali tudi za æiv- ljenje πtudentov in za specifiËen ter pogosto neprijeten obred prehoda iz πtudentskega obdobja v obdobje æivljenja, ko je treba poskrbeti za lastno eksistenco in postaviti temelje za bodoËnost, David Pfeifer ne bi bil prisiljen pojasnjevati, da znanje, ki ga kot nepogreπljivega predstavlja dr. Mojca Ravnik, diplomantom pri prepriËevanju delodajalcev pogosto ne koris- ti. Pa tudi tega ne, da je prav moænost zaposlitve tista, ki narekuje zanimanje πtudenta in hkrati usmerja program OEIKA. S tem je soglaπal tudi Urh Vidmar. Kot kaæe, pa besede πtudentov niso prepriËale dr. Aleπa GaËnika, saj si je vztrajno zastavljal vpraπanje, ali je znanje, ki ga pridobijo πtudenti na OEIKA, tisto znanje, ki ga druæba potrebuje. Na zastavljeno vpraπanje si je odgovoril kar sam, s tem, ko je poudaril, da OEIKA, ko gre za zagotavljanje zaposlitve diplo- mantov, stori premalo. Ob tem je razkril skrivni recept za uspeh: flznanje z razvojnim nabojem«, ki temelji na postavkah, kot so razvoj, partnerstvo in tradicija. Le to lahko odpravi zanj oËiten flhendikep humanistike«. »eprav je predstojnik OEIKA zaradi diskurzivne konsistentnosti oz. kopice izreËenih nasve- tov, pod katerim se je nespretno skrivala ostra kritika, zapustil kolokvij, se je diskusija o πtudiju nadaljevala z vpraπanjem dr. Slavka Kremenπka. Zanimalo ga je, ali je mogoËe govoriti o vidnejπih napredkih v zaposljivosti πtudentov po spremembi programa na OEIKA. Vpraπanje je zastavil dr. Boæidarju Je- zerniku, ob tem pa dodal, da se je ob ustanovitvi SED-a zgodil tudi nepriËakovan flboom« zaposlovanja etnologov. V svojem odgovoru je dr. Boæidar Jezernik izrazil trdno prepriËanje, da je kakovost znanja opazno viπja kot je bila pred desetimi leti, zasluge pa je po njegovem treba pripisati uspeπnemu vodenju OEIKA dr. Rajka MurπiËa in precej πtevilËnejπi kadrovski zasedbi. Ob tem pa je opozoril, da je danes poloæaj precej drugaËen kot je bil v sedemdesetih letih, saj je takrat πtudij etnologije in izbrane druge smeri zakljuËilo od 10 do 30 diplo- mantov letno, danes pa na OEIKA vsako leto diplomira okoli 40 πtudentov. Zato diplomanti ne morejo raËunati na zaposlitev v muzejih in inπtitutih. Tako so prisiljeni v iskanje novih priloænosti, pri Ëemer so tudi uspeπni. Tisto, kar je proble- matiËno, je dejstvo, da πe vedno ne prepoznavamo mnogih potencialnih delovnih mest za etnologe in kulturne antropo- loge, Ëemur je pritrdil tudi raziskovalec na OEIKA, Dan Pod- jed. K temu je dodal, da se ravno zaradi zviπevanja moænosti diplomantov za uspeπen preboj do delovnega mesta izvajajo πtevilne vaje, znotraj katerih se πtudente vztrajno spodbuja k iskanju zaposlitve v profitnem sektorju. Nemara bodo nekateri argumente πtudentov in zaposlenih na OEIKA razumeli kot bahavo hvalisavost in idealizacijo πtudija etnologije in kul- turne antropologije, ki se odvija na Zavetiπki 5, a vendar gre za æeljo po osvoboditvi OEIKA iz okovov negativne podobe, v katere so ga uklenili opazovalci, katerih profesionalna dolænost je ‘znati opazovati’ svet okoli sebe. Prispevek πtudentov h kolokviju je nedvomno pokazal, da πtudij etnologije in kul- turne antropologije ni slab. Prav nasprotno. In to ne dokazuje le zmoænost utemeljene argumentacije lastnih staliπË, ki so jo na kolokviju izkazali, temveË tudi njihova sposobnost dojeti in razumeti probleme sodobnega sveta. Ob tem pa ni mogoËe mimo dejstva, da se je kolokvij priËel z nastopom glasbene skupine KUL-TURA, ki je plod entuziazma in samoinicia- tivnosti πtudentov, ter z etnoloπkimi filmi πtudentov etnologije in antropologije, ki so se na igriv, inovativen, a obenem navduπujoËe profesionalen naËin lotili raziskovanja in prika- zovanja teme, v katero dolgo niso upali drezati niti naπi uvel- javljeni kolegi. Gre namreË za razkrivanje æivljenja etnologov in kulturnih antropologov, ki je, kot povedno izpriËuje kolok- vij, nedvomno vredno temeljite raziskave. Ne æeleti prepozna- ti in uvideti kakovosti in sposobnosti mnogih nadarjenih in prizadevnih πtudentov ter diplomantov etnologije in kulturne antropologije, in sicer zaradi osebnih zamer ter nepriprav- ljenosti tolerirati razliËne poglede in razmiπljanja, govori precej veË o ocenjevalcih in samooklicanih razsodnikih, kot pa o bodoËih etnologih in kulturnih antropologih ter njihovih profesorjih in mentorjih. Boji za koπËek premajhne pogaËe, ki jo na podlagi subjektivnih preferenc sebiËno in nepraviËno lomijo in delijo dræavne roke, pa nedvomno prispeva k bolj zavzetemu grajanju poËetja ‘Drugih’ in k razvrednotenju nji- hovega dela in doseækov. O tem priËa opomin dr. Mojce Ravnik na izjemno nepraviËne in zgreπene kriterije, ko gre za ocenjevanje prispevkov raziskovalcev. Suvereno je izrazila prepriËanje, da so prispevki o æivljenju Slovencev, objavljeni v slovenskih revijah, nemalokrat boljπi od tistih, ki najdejo svoj prostor na straneh tujih revij, s Ëimer se dr. Boæidar Je- zernik ni mogel strinjati. Takπno staliπËe seveda razvrednoti mednarodne objave prispevkov, ki so jih spisali etnologi in kulturni antropologi, delujoËi v Sloveniji. V vozliπËe mnenj se je nazadnje vpletla tudi diskusija o slav- ljencu ‡ SED-u. »eprav je predsednica druπtva, dr. Breda »ebulj Sajko poudarila, da je namen SED-a povezovanje vseh slovenskih etnologov in da druπtvo ne izkljuËuje zapos- lenih na OEIKA (kar je podkrepila z dejstvom, da so prviË pod njenim predsedovanjem na obËem zboru izbrali Ëlana izvrπnega odbora, ki ga je predlagal OEIKA, in z opozorilom na aktivno delovanje ©EG-a znotraj SED-a), se je izkazalo, da so izkuπnje prisotnih, denimo dr. Joæeta Hudalesa in dr. Boæidarja Jezernika, ki sta aktivno delovala znotraj druπtva, precej drugaËne. In Ëeprav je predsednica druπtva pozivala k sodelovanju in vljudno vabila zlasti πtudente, da se udeleæujejo dogodkov, ki se odvijajo v organizaciji SED-a, se je na koncu izkazalo, da so opozorila na netolerantnost in ekskluzivno naravo druπtva utemeljena. Kajti, ko je Peter SimoniË opozoril na dejstvo, da druπtvo ne odraæa dogajanja v sodobni etnologiji in kulturni antropologiji in ko je izpostavil izkljuËujoËe ime druπtva, je dr. Breda »ebulj Sajko odloËno pripomnila, da bo druπtvo ohranilo svoje ime, pa Ëeprav so med njegovimi Ëlani tudi elektroinæenirji. OËitno je, da je æelja po ohranjanju tradicije v SED-u, ne glede na to, kako visoko ceno je zanjo treba plaËevati, moËnejπa od æelje po pogovorih, sodelovanju in soæitju. Ker se ob omembi etnologije in kulturne antro- pologije v javnosti πe vedno sreËujemo z vpraπljivim pogle- dom in nadleænim vpraπanjem, kaj pravzaprav poËnemo, smo vsaj v nekaterih druæboslovnih in humanistiËnih krogih precej znani, a æal ne zaradi doseækov in rezultatov svojega dela, temveË nemalokrat prav zaradi sporov in konfliktov, ki jih æe desetletja skrbno negujemo. Res pa je, da ti marsikomu popestrijo dan in ponudijo material za Ëvek ob popoldanski kavi. Prijetna izmenjava mnenj pa ni rezervirana zgolj za pose- danje ob kavi. Nedvomno je mogoËa tudi v okvirih formalnega zdruæenja, ki lahko preseæe prisilne omejitve. Skrajni Ëas je torej, da izumimo novo tradicijo. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 19. 12. 2005