JtaroČntna listu: ~
Celo teto . , K10*— Pol leta . . ,	, 5*—
Četrt leta , .	„ 2*50
Mesečno. . .	„ !•—
lunaj Avstrije:----
Celo leto . . n 15*— Posamezne številke —	10 vinarjev. — t
Neodvisen političen lisi ata slovensko ljudstvo. |
Uredništvo in upravnittvo: Maribor .«oroiKa allen. S. — Telefon St. 113.
Grčija sprejela četverosporazumove zahteve.
Busko ministrstvo Trepov odstopilo. — Knez Galiein sestavlja novo ministrstvo. — Malo upanja na skorajšen mir. — V sedmograškem gorovju in na moldavskem delu rumunskega bojišča prodiramo naprej. — Trdnjava Focsani padla — Zmaga ob Putni. — Ruse vrgli Čez Seret. — Obstreljevanje Galaea. — Na ostalih bojiščih nič znamenitega. — Važna politična in vojaška posvetovanja. — 4V* milijarde petega vojnega posojila
Zamolčan greh
Državnozborski skupini nemških naeionaleev ;n krščanskih socialcev sta se sporazumeli, da bosta, v gotovih vprašanjih skupno in neločljivo nastopali. Ta vprašanja so znana do sitega: nemški državni jezik, odcepitev Galicije, ureditev okrožij na Češkem tn vsilitev nemškega razpravljalnega jezika v državnem zboru. Vemo, da je v krščanskosocialni stranki nastala velika nevolja, ko se je zvedelo za ra sporazum. Kdor je imel priliko razgovarjati se z nezadovoljnimi elementi med krščanskosocialno stranko, je zvedel tudi za razlog: ker smo v tako važnih in načelnih vprašanjih izdali Lueger je-vo stališče. Toda Če si vprašal: Kaj ste storili? Ali s katero razglašenih točk ne soglašate? Ali ste prodali svoje versko stališče? Ali ste zapustili svoj gospodarski program? Ali ste se preveč vdinjali vsenemšld struji? Dobil si na vsako vprašanje odgovor: Ne:
Vitez Panto je- dete krščanskosocialne stranke. Ker tam ni našel, česar je iskal, je zapustil krščanskosocialno stranko ter si ustanovil svoj centrum Ker ta ni hotel naimščati. je presitopil k delovni skupnosti in obenem po. smrti dr. Poliauta prevzet tudi vodstvo nemškosocialne stranke na Nižje-Avstrijs-kem. Ta mož je videl, da si krščanskosocialna stranka ne upa z vsem svoji,m novim programom na< dan, za to je na zadnjem zborovanju nemškosocialne stranke javno razglasil naclaljno točko nenškormcio-nalno-krščanskosocialnegfi sporazuma:	Dim ližem je
sakrosankten!
Graška -..•Tagespost", s katero ima vitez Fant/ intimne zveze, je v članku z dne 9. t. m. to sporazumno točko izrazila z drugimi besedami, ki bodo za nemške nacionalce še bolj razumljive, a zn krščanske socialce še bolj žgoče: Vsleđ sporazuma so kr-š<^,fiski socialni opustili najvažnejše točke Franc Ferdinandovega programa za preureditev Avstrije.
Pantz ima svoje posebne namene, ‘ako govori
tako glasno o zamolčani (.očki novega sporazumu.- za ro tudi svoje besede bolj povdarja in podčrtava. Toda tudi drugi beraški politiki in vse nemško časopisje se s čudovito vnemo zadnji čas (odkar se je dosegel sporazum) ogreva za dualizem, Madžarsko časopisje in madžarski politiki registrirajo ta pree.hr .i-v nemški politiki z velikim zadovoljstvom ter ga i|. . najejo svojo naj večjo zmago v sedanji vojski.
Komur je bijta pri srcu močna, neodvisna in e-dinstvori» monarhija-. je bil pristaš Luegerjevega nazivanja, kateri v dualizmu ni videl viška politične modrosti Zdelo se te. da bo prehranjevalno vprašanje krščanske socialce zopet potisnilo na staro Lue-gerjevo pot. Slišali smo celo glasove, ki so nas spominjali na. svežost Luegerjevih časov. Toda motili smo se. ker nismo vedeli, da se je zamolčal v lemozini storjeni greh. Tako vidimo v sedanji vojski padati tudi velike ideale političnih strank.
Radi priznavamo, da jei dualizem za avstrijske Nemce nujno potreben;:Mkö hočejo uresničili svoj ve’ likonočni program ter preurediti monarhijo tako, da bi v eni državi gospodovali Nemci, v drugi Madžari. Mi, ki snio za ravnopravnost in ki vidimo \ zadovoljnosti vseh narodov največjo moč habsburške monarhije, smo glede dualizma drugega nazivanja.
Ureditev okrožij »a Češkem.
Med onimi točkami, ki jiti zahtevajo avstrijski Nemci, da sb uredijo, predrto se snide državni zbor. izvenparlameuiarniin porom, se nahaja tudi ureditev okrožij na Češkem. Ta zahteva ne pomeni nič dr u-gega. nego da se na Češkem, kjer so Cehi v večini in Nemci v manjšini, izvede taka ureditev vsega javnega organizma, da dobijo Nemci svojo popolno avtonomijo.
Nam ni znano, ali vlada, namerava res ugoditi
željam čeških Nemcev ter jim dati avtonomijo brez parlamenta. Nemci stavijo svoje upanje na dejstvo, daje sedanji kabinetni še! Clam-Martinie poklica.lv ministrstvo tudi dv a češka Nemca. dr. Urbana in dr Baernreitherja ter pravijo, cla to ne more imeti drugega pomena, nego da v sporazumu ž njimi reši stare preporne zadeve na (deškem. Tem nadam čeških Nemcev pa nasprotuje dejstvo, da C’lam-Martinic ni poklical nobenega Ceha, v kabinet, ki bi imel med Cehi isto veljavo in isti ugled, kakor dr. ITrban io dr. Raernreither med Nemci. Delavski minister baron. Trnka je sicer zasebno zaveden Ceh, toda za politiko se ni nikdar čez potrebo zanimal, osobito na za taka subtilna vprašanja, kakor so narodnopolitična vprašanja na Češkem. Naše mnenje je, da jfc privzel dr, Urbana in dr. BaernreTkerja, v kabinet ir iz razloga, da nemške stranke zaupajo, čeprav je v alpskih deželah velika nezadovoljnost, ker v kabinetu ni nobenega moža iz alpskih dežel.
Verjetnost, da vlada ne namerava čeških /.a uev urediti na lastno, roko brez parlamenta, ‘nam po-množuje tudi dejstvo, da se za ureditev narodnostnih razmer na jugu. Iq so vsaj ravno tako važna, kakor ona .na severu, vlada dosedaj še prav nič ne zanima. Na Štajerskem in Koroškem, da ne govorimo o drugih deželah, je ureditev okrožij v ločene narodne sfere še mnogo boli nujna nego na Češkem, Ker je ministrstvo za celo Avstrijo in ker se kabinetni šel imenuje kot prototip avstrijskega državnika. za m se nam zdi naravnost nemogoče, da bi se le za eno deželo storilo nekaj, kar je v drugih deželah tudi potrebno ir še zelo potrebno. Vsi smo Avstrijci in za to je izključeno, da bi se napram eni narodnosti drugače postopalo kakor napram drugim.
Sicer pa bomo rudi \ lem pogledu zadobili že kmalu jasnost. Ministrski predsednik je začel ta sedeli konferirati z voditelji različnih strank, Stopiti bo moral torej iz rezerve in povedati, kaj namerava v bližhi bodočnosti.
USTIH.
Sv. Adalbert in Pollaki.
Po „Nepujšagu" spisal Biernaiiov Peter.
Poljaki, ki so \ sedanjj vojski, lahko rečemo, največ trpeli, a na drugi strani tudi največ dobili, dobili svojo samostojnost, svoje kraljestvu in tako prišli do uresničenja svojih več kot stoletnih želi in teženj, so med slovanskimi narodi kot najzadiijj stopili na zgodovinsko pozorišče. Cas njihove naselitve v sedaj od njih zasedene kraje zamoremo le približno povzeti iz starih pripovedk. Izrecno se jih prvikrat imenuje v kroniki iz leta 963. ko je obmejni gro! Gero, zvan železni, poljskega kneza Mieška ali Mir «čislava podvrgel oblasti nemškega, cesarja Otona I. in ga prisilil plačevati vsakoletni davek. Miečislav je vladal med Vislo in Varto. Bil je sam pagan in tudi ljudstvu še ni zasvetila luč prave vere. Sicer so se misijonarji iz sosedne Moravske, veliko trudili, da pridobijo napol divje, v vojski skrajno neusmiljene Poljake za Kristusa. Češki duhovnik Bohovih je celo dobil vpliv na kneževem dv;oru in krstil 1. 966 Miečislava samega. Knez je odpustil svoje pogansko, žene. razbil malike in njih prali stresel v reko, u-
stanovil dve nadškofiji. v (inezmi in Poznu, in sedem škofij, toda upiranje posameznih rodov, zlasti Jadvingov. zoper iiiivn vero. izguba samostojnosti v-slecl podjarmljenia pod nemško obtest, vse to je iz-preobrnjenje zelo oviralo, nazadnje popolnoma onemogočilo. Upori in strankarstvo je povsod začelo prihajati na dnevni red
Zasedel je za Miečisiavom prestol Boleslav Hrabri in ž njim je mlada potiska kneževina stopila v novo dobo. Poljski junak je v drznih bitkah števno popravil, kar je prednik zagrešil. Otresel se je nemškega jarma in mesto podanika je postal nemškemu cesarju dober prijatelj, narodu je dal ustavo, in svoj rod uvrstil med evropske vladarske rodovine.
Cesar Oton III. je na nekem potovanju spoznal priprostoga, ponižnega Adalberta. Resen in pobožen. a še mlad duhovnik je še le nekaj lel poprej postal škof v Pragi. V svoji vnemi za dušni in časni blagor svojega ljudstva je vse svoje moči zastavil, da bi iz sam o n a v idežHfcr i st j an o v. pobožne, v veri utrjene vernike napravil. To4a zastonj: ni izdal njegov lastni, dober vzgled, zaman je bilo vse pri-digovanje, opominjevanje. napeljevanje k čednosti In krščanskemu življenju. Nemoralnost, mnogoženstvo, kupčija * sužnji, čarovanje se je povsod širilo med plemenitaši, kakor med priprostim ljudstvom.
V skrbi za svoje lastno zveličanje se je pobožni škof slednjič podal na spokorno potovanje v Je-
ruzalem. Prišel je samo do Rima. Od tam se je na papežev nasvet podal v samostan na Monte Casino, in tam osial pet dolgih let. v spokornosti, ponižnosti in pokorščini vzgled vsem drugim menihom. L. 993 se je na izrecno povelje papeža Janeza 16. vrnil v Prago domov. Cehi so ga slovesno, z vsemi mogočimi častmi sprejeli, a. na poboljšanje, ki so mu ga ob-liubili, so kmalu pozabili. Sveti škof je zato zopet zapustil Prago in šel v Rim. Tokrat se je sestal s cesarjem Otonom III.. ki še ga je kot prijatelja z vso ljubeznijo oklenil in ga prosil, da um spreobrne paganske Pruse.
Potovala sta potem skupno na Francosko, kamor je Adalbert dobil vest. da so mu doma v Pragi tri duhovnike umorili. Globoko užaljen vsled te novice. je sklenil prepustiti Cehe njihovi usodi ter se podal naravnost na Ogrsko (najbrž v spremstvu cesarja Otona) in začel tukaj pridigovati paganom. V Ostrogonu je krstil madžarskega prestolonaslednika Vajko-ta in je potem po več kot enoletnem bivanju med Madžari potoval proti severu k Prusom. Pot ga je peljala skozi Poljsko. Takoj v Krakovu ga je ljudstvo z navdušenjem sprejelo in z otroško pobožnostjo srkalo v se njegove besede in nauke. To ga je nagnilo. da se je tukaj dalje časa mudil, Od tukaj je vneti apostol Kristusov prehodil učeč skoro vso Bo-leslavovo kneževino in prišel slednjič v glavno mesto- samo. Boleslav ga. je poln veselja in hvaležnosti
Kmetsko
za dr
Banke.

tvo in
ršil tur. VsaKdo
ink
%:
V vojski, so zatemneli marsikateri1 ideali strank, p^ej visoko öislälij-°foakdo ^e spofiilijar kak šum je nastal, ko so prvi krščanskosocialni' 'fif?-'
vzMržanih -ed-Geßmanmr je* od jedlo1 največ popularnosti, ko se je izvedelo, da si ustanavlja svojo banko in pri volitvah, ki so zanj končale neugodno, so nasprotniki ravno to okolnost najbolj, in z največjim uspehom izrabljali. Ljudske stranke so vedno strogo gledale ha to, da njih vodilne osebe ostanejo neodvisne od velikega kapitala, ker so le v tem videle zadostno jamstvo, da jih branijo pred njih usužnojočo silo.
' Upliv.velikega kapitala hä ljudske maše* in’ nS gospodarstvene razmere slabejših ljudskih slojev se v sedanji -vojski nikakor ni zmanjšal, temveč povišal. Moč bank in velikega kapitala raste v neizmernost ter ustvarja vedno večje kroge okoli sebe. Prt nihče si ne upa prav, ustavljati se temu velikanu. Pridelkom majhnega kmeta so se hitro nastavile naj-višje cene, katere n. pr. pri poljskih pridelkih nikakor niso visoke. Izdelki industrialnih podjetij še nimajo najvišjih cen in zaman pričakujemo trenotka, da se razglasijo.
Po vojski se bo upliv velikega kapitala še povečal. Ker bo kmet po vojski moral začeti investirati, za to bo rabil v veliki meri prostega, razpoložljivega, neodvisnega in kar je glavno, cenega spitala. Vsled tega je nujno potrebno poskrbeti, da ne pride kmet v odvisnost dragih bank, ampak da ima njegovo zadružništvo samo za kmeta dovolj in cenega denarja na razpolago.
Cilji ubogih slojev in cilji velikega kapitala so si po svojem bistvu nasprotni. Za to je treba, da posebno krščanske ljudske stranke, ki imajo nalogo, Ščititi uboge in varovati njih interese, ne zabredejo na kriva pota ter postanejo hlapci velikega kapitala. Ljudske stranke morajo skrbeti za moč kmetskega zadružništva, razvoj i,n prospeh bank ne spada v njih delokrog,,
Kaj bo z mirom ?
Nemški mirovni pogoji.
Nemški narodni odbor je imel, kakor se poroča iz Berolina, pod predsedstvom kneza Wedel sejo, v kateri so glede na mirovne pogoje Nemčije sklenili slödGÖÖl
1.	" Mir naj ne bo samo nemški mir, marveč mir zaveznikov Nemčije, ki zagotavlja, da bodo države, ki so v zvezi z Nemčijo, tudi še po vojski držale skupaj.
2.	O ozemljih, ki so bila osvojena z orožjem, naj se odloči, upoštevajoč dejanski vojni položaj in pa nemške koristi. Pred vsem je treba p o -praviti mej ;e, kakor zahteva strategij a.
3.	Prostost morja naj ne bo zagotovljena samo za nas, marveč z a v s e n e angleške države.
4.	Naše celotno dosed a n j e o z e m -ije in naša kolonijalna posest naj se n a m v r n e.
5.	Vojni odškodnini, ki odtehta naše žrtve, se ne smemo odpoveda ti.
pogoji s^^Žnikov^ll
„Rusko Slövö“ poroča: ©dg#\or četverospopaz-a Wilsonu 'bo obsegal sledeče tri predpogoje:
1, Osrednji velesili morata vse svoje a r m a -A u m a Mä F t i i ‘§r\ s edi z a=s e d eai ijh s o v -a^n i h o že m el j.	/	m ,
S‘: ' 2. Srl r :ise m&č&r'šMenifi 'na t ft k i h t e m e 1 -1 Ul, ki zagotove resno in zanesi j i v o j a m, -st v o miru in spoštovanje novega reda.
S: Svöböäa i ii ne o d v Ls b o s t m ali h tl e1 ž ST a m o r a b iti z a g o t o v I a. Zahtevati se morajo taka jamstva, ki v bodoče onemogočijo tak napad, kakoršnega je izvedla Nemčija proti Belgiji in Avstrija proti Srbiji.
m a
mm

K odgovoru sovražnikov.
Kakor se je že poročalo, je dne 5. t. m. izročil ameriški poslanik našemu zunanjemu ministrstvu odgovor četverosporazumu na našo mirovno noto. Be-, sodilo odgovora smo že svoječasno priobčili razven enega odstavka, kojega besedilo je bilo takrat nejasno. Ta odstavek je po sedanji uradni objavi naslednji:	•
„Kar se tiče preteklosti; je nemška mirovna nota prezrla vsa dejstva, dejanja, številke, ki dokazujejo, da sta Nemčija in Avstrija vojsko hoteli, povzročili in napovedali. V Haagu je bil nemški zastopnik tisti, ki je zavrgel vsak predlog o razorožitvi.. V juliju 1914 je bila Avstrija tista, ki je, potem ko je Srbiji poslala brezprimeren ultimat, tej napovedala, vojsko kljub takoj doseženemu zadoščenju. 0-srednji sili sta nato zavrnili vsak poskus četvero-sporazuma, da se doseže mirna rešitev krajevnega spora. Ponudba konference od strani Anglije, francoski predlog mednarodnega odbora, prošnje ruskega carja do nemškega cesarja za razsodišče, med Rusijo in Avstrijo na predvečer sovražnosti dosežen sporazum — na vse te poskuse Nemčija ni odgo rila in se ni ozirala na nje.“
Novo rusko ministrstvo.
Trepov odstopil.
Knez Galicin ministrski predsednik.
Petrograd, &. januarja.
Ministrski predsednik in prometni minister Trepov ter naučni minister grof Ignatiev sta vpokojena.. Senator in član državnega sveta knez Galicin je i-menovan za ministrskega predsednika. Senator Kul-čitsky je dobil vodstvo naučnega ministrstva. Pomočnik v zunanjem ministrstvu Neratov je imenovan za člana državnega sveta. O Trepovem padcu krožijo različne vesti. Splošno se domneva, da je Trepov padel, pri carju v nemilost. Na čelu ruskega ministrstva je bil komaj 46 dni. Prvotno je bilo razmerje med T repo vom in dumo povsem zadovoljivo. Ko je v dumi imel svoj za vojno hujskajoči govor in je naznanil, da je četverosporazum zasigural Rusiji posest Carigrada, se je zdelo, da bo razmerje med p jim in dumo še bolj trdno. Toda ta vez se je iz raznih razlogov rahljala vedno bolj in bolj, dokler ni prišlo do resnega spora med ministrskim predsednikom in dumo, V zbornici so se dogajali razburljivi in hrupni prizori. Kar nenadoma se je duma odgodila. Vojaški in gospodarski položaj Rusije je postajal od časa do časa slabši. Ko se Je še poleg tega raznesla vest, da je bil carjev zaupnik menih Rasputin umorjen, se je položaj Trepovega ministrstva docela zmajal.
Javnost, posebno izvenpetrograjska. javnost, o pravih vzrokih Trepovega padca, še ni natančneje poučena. Toliko se more reči, da je moral Trepov iti zavoljo ruskih notranjepolitičnih zapletljajev.
Duma In Trspuv.
j v« t h la.	s
©t Meti dump in ruskim absolutizmom sc vrši'že več let huda^ tiha borba. Svobodomiselni elementi V ruski dum? sp z vsemi sredstvi borijfo proti absoltt-jizmu. a keivie dvorna, stranka še vedno premočna*. P bi jo mogli,■!pjpnianasprotnik.i; premagati,, za to..— vedno in neprestano navskrižje med dumo in vlado. V Rusiji so1 nameravali po nemškem vzorcu upeljati snlošno službeno -dolžnost. Trepov je zahteval od dumm pooblastilo, ,da sme ta načrt vlada po svoje izvesti. Večina dume je bila pa odločno proti temu. Poslanec Miljukov je izražil' Veni' žadTij^^sej^^^^VTada je pričela odkrit boj z dumo. Postopanje vlade z dumo je svetohlinsko. Vemo, da se bo duma kmalu poslala domov, A danes že lahko rečemo'. (|a duma ne stopi s svoje, pozicije. Syprinj pa Vlado..1 da naj nikar ne zamenja dume s poulično drukalšo , . .“
Notranjepolitični položaj je postajal v Rusiji vedno opasnejši in tako so morali Trepova zamenjati z drugim možem, ki bo imel na dvoru več zaslombe v boju z dumo.	- -
Tako se glase poročila nemških listov. Koliko je resnice na, tem, bo pokazala bližnja bodočnost.
N me spremembe.	'
Listi poročajo, da se domneva, da se bode na ruskih vodilnih mestih zgodilo še več važnih sprememb. Sirijo, se vesti, da pride zopet Sagenov do u-plivnega mesta v visoki ruski politiki iri da bo Stürmer imenovan za ministra notranjih zadev. Natančna lista novega ministrstva še danes, dne 11. januarja, ko to pišemo, ni znana.
Knez Galicin.
Novoimenovani ruski ministrski predsednik knez Galicin se še dosedaj ni mnogo pokazal na političnem pozorišču. Knez D, P. Galicin je član ruskega državnega sveta* Rodbina knezov Galicin o v se Šteje med carjevi rodbini enaicorodne, Knez Galicin pripada ruski dvorni stranki, kateri je pripadal tudi Trepov, Se nedavno je 35 ožjih Galicinovih pri-stašev izstopilo iz skupine parlamentarne desnice in je pod vodstvom kneza Galicina ustanovite' novo parlamentarno Skupino.
Najvisje cene za goveje in telečje meso.
Štajersko cesarsko namestništvo, je določilo za celo šlajersko deželo, izvzemši mesto Gradee, sledeče najvišje cene za goveje in telečje meso, Te ceno morajo biti javno nabito v vsaki mesnici in sploh povsod tam, kjer se prodaja goveje in telečje meso.
Goveje meso:	Za 1 kg govejega mesa,
izvzemši meso 3. kakovosti in sicer: ^ Meso prednjih, delov s privago 6 K, meso zadnjih delov 6 K 40 v. To meso se sme prodajati samo s privago, ki znaša, za meso prednjih delov 15%, za meso zadnjih delov 20%. Za 1 kg mesa za pečenko s kostmi vred, toda brez privage 7 K 20 v. Za 1 kg drugega, ne zgoraj navedenega govejega mesa 6 K. Za 1 kg govejega, mesa 3. kakovosti so cene za 1 K nižje.
Telečje meso: Za 1 kg telečjega mesa za zrezke brez kosti 7 K. Za 1 kg telečjega mesa zadnjih delov 5 K 40 v. Za 1 kg prednjega telečjega mesa 5 K. Za 1 kg telečje glave z jezikom in možgani 2 K 40 v.. Za 1 kg telečje glave brez jezika in možgan 2 K, Za 1 kg osnaženih telečjih1 nog 40 vin. Za 1 kg drugega, ne gori navedenega telečjega mesa 5 K.
Goveja drobovina: Za 1 kg pljuč It K 75 v. za 1 kg jeter, srca, slezene 2 K 40 v, zal'kg govejih možgan 2 K, za 1 kg ledvic 2 K 50 v, za 1 kg govejega jezika 4 K, za 1 kg kravjega vimena
sprejel in objel kot prijatelja svojega prijatelja cesarja Otona. Prosil ga je, naj zasede ravno takrat izpraznjeni1 nadškofijski sedež v Gneznu. Adalbert se ni obotavljal. Pred očmi je imel veliko in sveto nalogo, pridobiti to za vse dobro sprejemljivo In nadarjeno ljudstvo popolnoma za Kristusa. Sprejel je ponujani nadškofijski sedež, poklical iz Rima benediktince in za nje v Tymecu ustanovil opatijo, Z njihovo pomočjo in z lastno neumorno delavnostjo se je hitro bližal zaželjenemu cilju.
V kratkih treh letih se je spremenilo obličje poljske zemlje. S krščanstvom se je povsod širila o-lika in omika- med poldivjim, paganskim ljudstvom. Prej nomadski narod je zavzel stalna bivališča, zadovoljnost, priprostost, krščanska ljubezen in usmi-benje je kmalu izpodrinilo pagansko podivjanost in surovost. Po treh letih vnetega delovanja) je sveti škof smatral vero sv. Križa dovolj utrjeno, da lahko nadaljevanje na od njega položenem temelju prepust drugim, ter je kljub vsemu odsvetovanju in prošnjam Boleslava in drugih plemenitašev zapustil svoj nadškofijski sedež, se vkrcal na ladjo in jadral proti severnemu morju oznanjevat paganskim Prusakom
sveti evangelij,-	-	,xl
Pa kmalu se je njegov naslednik nadškof Gau-Hencij, ki ga je spremljal, vrnil z žalostno vestjo, da je neumorni, vneti apostol Kristusov postal žrtev zavratnega umora. Ravno je pristopil k oltarju, da bi
daroval sveto mašo, ko so ga divji paigani od zadaj napadli in njegovo plemenito srce prebodli s svojimi sulicami.
Kakor strela iz vedrega neba je ta vest pretresla Boleslava. Hotel je svojega in svojega ljudstva velikega apostola in dobrotnika imeti vsaj mrtvega, ako mu že ni bilo dano videti več živega. Poslal je zato k Prusom poslance, da sveto truplo odkupijo in prepeljejo domu. Po paganski navadi so zahtevali 'Prusi toliko zlata, kolikor je tehtalo njegovo telo. Poslanci so plačali in se s sv. truplom vrnili na Poljsko, V Gneznu so ga med splošno žalostjo vernega poljskega ljudstva slovesno položili k večnemu počitku v nadškofijski cerkvi.
Mislili bi, da je s tem končana uloga, ki jo je mučeniške smrti umrli sv. Adalbert igral v zgodovini poljskega naroda. Toda ne!
Bližalo se je leto 1000 p. Kr. Povsod je šla že čudna vest, da bo takrat konec sveta. Strah, pa tudi dobrodelni spokorni duh je zavladal med takrat živečimi. Tudi cesar Oton se ni mogel otresti nekega strahu in negotovosti vsled teh vesti. V globoki ponižnosti, bosonog je romal v Gneznu na grob sv. Adalberta, da mu kot nekdanjemu prijatelju izkaže spoštovanje in čast in si zagotovi njegovo pomoč in priprošnjo. Njemu na čast je nazadnje priredil slovesne viteške igre, med katerimi je junaškega kneza Boleslava kot zvestega zaveznika sv. rimsko-nem-
škega cesarstva odlikoval s kraljevsko častjo ia ga celo s svojo lastno dragoceno krono venčal za poljskega kralja.	.
S tem zgodovinsko važnim dogodkom^ j,e> tako-rekoč sv, Adalberta grob postal zibelka poljskega kraljestva in ustave. Le to je škoda, da so prihodnji viharni časi poljsko zemljo oropali dragocenih o-stankov velikega apostola Poljakov.
Češki knez Bratislav je leta 1039 vdrl na Polj’ sko, pridrl v Gnezen in vzel od tam visoko češčene kosti, ki jih je potem zakopal v Pragi v cerkvi sv. Vida
S, tem je poljski narod sicer bil oropan telesa svojega najslavnejšega apostola prave vere, a njegov plemeniti duh je živel naprej med ljudstvom — med knezi in škofi. Poljski narod pa,- ti je nekdaj s tako vnemo poslušal njegove evangeljske nauke, se je pretekle dni zopet otresel stoletnih suženjskih o-kov in kot krščanska, samostojna država stopil ob stran svojih osvoboditeljic. Še dandanes poiijski nar, rod ni pozabil svojega velikega Škofa, po katerem mu je došla luč prave vere, ob katerega grobu je bil kronan njegov prvi kralj. Še dandanes spoznava z isto ljubeznijo in neustrašenostjo sv. katoliško vero, v kateri ga ni mogla omajati ne rusko nasilno raz-kolništvo. ne stoletno trpljenje.
nekuhanega 1 K, kuhanega 1 K 40 v, za 1 kg ble-kov, osnaženih 70 v, osnaženih in kuhanih 1 K. ^ Telečja drobovina:	Za 1 kg telečjih
pljuč in srca 2 K, za 1 kg jeter 3 K, za 1 kg mož-gan 1 K 80 v, za 1 kg jezika 2 K in za 1 kg ostale drobovine 50 v.
Zoper tozadevne prestopke je določena denarna globa do 5000 K, ali pa kazen zapora do .šestih mesecev»	.....
..fnWr.o-tntmnil
Romansko bojišče.
Najnovejši dogodek zadnjih dni na rumunskem bojišču je padec rumunske trdnjave F o c s a n i. ki leži severno od mesta Rimnieul-Sarat, Dne 8. t.. m. so Falkenhaynove čete vkorakale v mesto. Naslednje dni so naši izvojevali, severovzhodno od mesta Foe-sani ob P u t n i lepo z m ago nad Rusi in Riu-muni Po večdnevni bitki so jih premagali in vrgli ob izlivu Putne na vzhodni breg reke Seiet. Tako so naše čete na dveh mestih dospele do Sereta.. V dolinah O j t o z, S u is; i t a, C a s i n u in T r jo t io s u 1sol dospele c e t ei n 'a d v o j v ol 'd e J ožela po neprestanih bojih in po zavzetju nekaterih opirališč, ki so jih Rusi trdovratno branili, že v bližino moldavske d o 1 i n e ob skednjem Seretu. Na rum unski ravnini južnovzhodno od mesta Focsani razen obstreljevan j a, mesta G a 1 a c nič posebnega..
Zavzetje mesta Focsani.
Dne 8. januarja so naše Čete zavzele rumun-sko trdnjavo Porisani. Z osvojitvijo trdnjave Focsani je boj za seretsko črto prekoračil svoj višek; sedaj ko je padlo to najvažnejše mostišče, ki je varovalo dohode k spodnjemu Seretu,- se naš napad lahko prenese tudi tu do seretskega odseka, ki je že po naravi zelo pripraven za obrambo med izlivomjTro-tosula in utrjenega prostora pri Namolozi.
Levo krilo celotne napadalne skupine je v dolini Oitoz, prišlo do Onesci; središče pa je stopilo po osvojitvi gorskega pobočja Magna ödobesci na o-beh straneh Bolotesti v dolino Putne in je dalje južno nadaljevalo zasledvanje proti ovinku Putne med Faurei in Restoaca proti koncu vzhodnega pasu trd’ njave Foscani; tu je zelo močvirnato ozemlje, katero bo treba deloma severno, deloma južno obiti. Dne 9. januarja je bil sovražnik med izlivom Putne in mestom Focsani vržen onstran Sereta, Tako je naša armada tudi na tem prostoru dosegla 'Seret. S tem, da je dosežen Seret, je dovršena prva strategična, zemljepisna in politična naloga v RumunijL
Petdnevna bitka pri Putmi-
O bojih od dne 4., do 8, januarja iavlja poveljstvo IX. armade: Sovražnika smo morali napasti v postojanki, ki je že po naravi močna, dobro utrjena, katere glavna dela sta tvorili mostišči, Fundeni in Focsani. Ko so bile končane napadalne naprave, smo dne 4. januarja vzeli predpostojanke in sprar vili naše divizije v mostišče Fundeni, Dne 6. januarja. se je izvršil v velikem osnovani, z močnimi silami izvedeni ruski protinapad v širini 25 km. Načrt Rusov je bil prebiti središče IX. armade. Izjalovil se je ob vstrajnem odporu naših Čet in napadalni sili preizkušenih bataljonov, ki so sovražnika ustavili in sklenili vrzel, ki jo je napravil sovražnik z začasnim uspehom. Tako se je mogel naš napad dne 7. januarja nadaljevati. Pod generalnima major-jen^Jjfcillerjem in Meinsom ter podmaršalom Göigin-g^PPPboreče se nemške in avstrijske čete so vdrle v postojanko pri Focsani in prodrle globoko čez drugo črto, med tem ko so istočasno nemške -gorske Čete vrgle sovražnika iz gorskih gozdov gore Odo-besti. S tem. je bila bitka odločena, S tem. je bila ta važna bitka odločena. Središča in levega krila postojanke ob Milcovu ni bilo več mogoče držati. Dne 8. januarja je padla trdnjava Focsani in ves desni breg Putne v naše roke. Poleg težkih krvavih izgub je žrtvoval sovražnik še 99 častnikov in 5400 mož na vjetnikih. kakor tudi 3 topove in 10 strojnih pušk.
Borba za Galac,
Listi poročajo: Galac obstreljujejo naši z najtežjimi topovi že 80 ur z juga in iz Dobruče. Izbruhnilo je že veliko požarov. Električna zveza je prekinjena. Pričakujejo, da bo trdnjava vsaj varpvala kriio ruske protiofenzive. Operacije vodi ruski general Brusilov sam in postajajo vedno obsežnejše. Ru-munska vojska postaja odločilna, ker mora Rusija že braniti del lastnega ozemlja. V Galacu poveljuje ruski general Saharov. Trdnjava je s strelivom In s topovi dobro preskrbljena.
Galae.
Zmagovite Mackensenove čete se bližajo vedno bolj Galacu,. Z vojaškem oziru je mesto Galac še važnejše kot Brajla ali Focsani, ki leži na kolenu Donave, predno se ta obrne proti vzhodu (blizu izliva Sereta v Donavo). Galac, ki šteje 75.000 prebivalcev, je vojno pristanišče rumunske donavske flotilje. Mesto je utrjeno; kralj Karel je namreč zgradil na se-
verozapadni strani 15 km dolgo 'črto permanentnih S utrdb, ki bi naj branile mesto proti ruskemu napadu. Te utrdbe so seveda za sedanje dogodke brez pomena, kajti sovražnik se bliža od juga in jugozapada. Pač pa so Rusi in Rhmuni Galac tudi v tej smeri utrdili in ker leži mesto na za obrambo jako ugodnem ozemlju, tvori največje in najmočnejše južno oporišče rusko-rumunske obrambne črte ob reki Seret.
Raslo bojišče.
Zadnji Čas se opaža živahnejše bojno delovanje na severu na črti, Naroško jezero—Dvinsk—-Mita-i va,. Rusi dan za dnevom brezuspešno napadajo tamošnje nemške postojanke. V sedmograškem obmejnem gorovju se vršijo kljub snegu in slabemu vremenu neprestani boji za posamezne postojanke» .
Iz italijanskih uradnih poročil posnamemo, da se vršijo na raznih južnotirolskih bojnih odsekih živahni artilerijski in infanterijski boji. Naši so dne 9. t, m. zavzeli prednjo italijansko postojanko na gori Cima d oro, pozneje pa smo jo zopet prepustili sovražniku, Tudi na Krasu je bilo artilerijsko delovanje od časa do Čalsa dokaj živahno.
Poročila iz Švice pravijo, da se Cadorna prav resno pripravlja na ofenzivo na Krasu, ki bi se naj začela še pred spomladjo. Italija se na bodoče boje zelo vstrajno pripravlja. iTe dni sta bila vpoklicana letnika 1874 in 1875.
Velika Cadornova ofenziva še pred spomladjo?
Iz Eugana se poroča, da se Cadorna pripravlja na veliko ofenzivo na naši fronti, katera bi se naj pričela še pred letošnjo spomladjo» Ko je nedavno bil Cadorna: v avdijenci pri ministrskem predsedniku, se je o tem govorilo. Nekateri poslanci, ki so bili navzoči, so stvar izblebetali in je tako cela reč prišla v javnost.
Pod orožje so vpoklicani oproščenci letnikov 1874 in 1875.
Padli Italijanski častniki.
Od izbruha vojske notri -do sedaj zmagajo italijanske izgube: Padlo je IT generalov, 121 polkovnikov In podpolkovnikov, 209 majorjev,, 1057 stotnikov, 938 nadporočnikov in 3405 poročnikov.
General Baldisera umrl.
četverosporazumovi ministri v Rimu sklenili novo noto ter jo odposlali v Aten©:, Natančni pogoji te note še niso znani. 'Smatra se pa, da zahteva takojšnjo izvršitev vseh prej formuliranih zahtev. Grška vlada mora tekom 48 ur naznaniti, da je pripravljena, te pogoje sprejeti.
Francoski glasovi.
Francoski listi izražajo veliko veselje, da je prva posledica rimskega vojnega posvetovanja skupni in krepki nastop proti grškemu kralju Konstantinu, ki hoče z dolgimi spomenicami preprečiti vse četverospomzumove načrte. Nadalje povdarjajo kot posebno važno, da se je Italija brez pridržka pridružila tem korakom ter na ta način podprla neob-nodno potrebno vlogo v dejanjih v četverosporazu-movih vrstah v diplomatičnem in vojaškem oziru. — Končno še listi povdarjajo, da bodo vse diplomatične zveze med četverosporazumom in Grčijo pretrgane, ako kralj Konstantin ne sprejme ultimata v danem roku. General Sarrail bo za varnost svojih čet v. vsakem oziru ukrenil potrebno.
Italijanski glasovi.
Iz Lugana se dne 10. jan. poroča: Italijansko časopisje ne zastopa glede četverosporazumovega ultimata, postopal vojaški zoper grškemu kralju vdane lišča, objavlja francoska in angleška poročila, ki pravijo, da se je na vojnem posvetovanju v Rimu 6. jan. sklenilo sporazumno postopati proti Grčiji.
Blokada Grčije poostrena?
„Times“ poročajo: Ni še določeno, ako bo cet-verosporazum v slučaju, Če bi Grčija ne sprejela ul-timatv, postopal vojaški zoper grškemu kralju udane čete, pač pa se namerava blokado Grčije še poostriti.
Cetverosporazumove čete zapustile Atene.
Iz Londona se dne 9» januarja poroča: Da se izogne novim težkočam, je francoski admiral danes zjutraj umaknil svoje mornariške Čete, ki so stražile mestno hišo v Pireju, nazaj na ladje, tako da je mesto sedaj brez četverosporazumovih čet. Zveza med Grčijo in četverosporazumovimi vojnimi ladjami je sedaj popolnoma pretrgana.
Proti Grčiji z orožjem.
Iz Rima poročajo:	Ententna konferenca je s-
klenila nastopiti proti Grški z orožjem. Italija se bo morda na tej akciji desinteresirala»
Mobilizacija grške armade, končana?
Italijanski list „Secolo“ zagotavlja, da je mobilizacija grške armade popolnoma končana.
V Florenci je dne 9, jan, umrl vpokojeni generalni poročnik Baldisera, znan iz italijanske vojske proti abesinskemu cesarju Meneliku, Ko so namreč Italijani v bitki, pri Adui od Menelika bili tepeni, je Baldisera kot naslednik generala B-aratierija rešil italijansko naselbino Eritreja za Italijane. Baldisera je bil sin avstrijskega uradnika in se je v letih 1859 in 1866 kot avstrijski častniki boril proti Italiji po miru leta 1866 pa je vstopil v italijansko armado.
Francosko bojišče.
V Flandriji in 'ob Mozi boji s topbvi in minami. Severno od Yperna je bil sovražni napad odbit, pri Beaumontu so Francozi zasedli sprednji, sovražniku izpostavljeni dei nemškega jarka.
Macedoflsko bojišče.
Razen spopadov ob Strumi nobenih bistvenih dogodkov. Cetverosporazumova posvetovanja v Rimu so baje macedonskemu bojišču prisodila večjo važnost ža razrešitev celega evropskega vojnega položaja, kakor se je zlasti od angleške strani sodilo do sedaj. Tudi Italija namerava 'bolj energično poseči v balkansko vojno ter se pripravlja v Valom za vojno podvzetje v Albaniji spomladi tega leta.
jtjgask -is#"«-#-
drena,
Ententne države: Francoska, Anglija, Rusija in Italija so izročile dne 9. januarja zjutraj grški vladi ultimat, v katerem zahtevajo, da tekom 48 ur sprejme v noti od dne 31. decembra stavljene skupne zahteve.
Angleški glasovi.
„(Times“ hoče vedeti, da so vsled zadržanja grške vlade in vsled njih izjav na zadnjo noto entente
Politične vesti.
Skupni ministrski svet. Na Dunaju se je dne 10, jan. vršil pod predsedstvom grofa Cernina skupni ministrski svet, Udeležili so se ga: vojni minister Krobatin, skupni finančni minister Burian, ogrski ministrski predsednik Tisza, ogrski poljedelski minister Uhi/ilany, ogrski finančni minister iTeleisk-ky, vodja ogrskega prehranjevalnega urada Kiirthy, avstrijski ministrski predsednik Clam-Martinic, avstrijski finančni minister Spitzmüller in prehranjevalni minister Höfer, Poleg važnih političnih vprašanj, se je pred vsem razpravljalo o vprašanju glede preskrbe z živili za celo državo.
Politična posvetovanja na Dunaju. Dne 11. t. m. je ministrski predsednik grof Clam-Martinic pričel posvetovanja s strankami radi ureditve ustavnega življenja v Avstriji. Prvi so prišli na vrsto zastopniki nemškega Nationalverbanda, Gross, Damm, in Wolf, kateri so mu oficijelno izročili znane nemške zahteve. Ministrski predsednik jjm je odgovoril, da je vlada odločena, osvoboditi pot za skorajšno in uspešno parlamentarno delovanje. Treba je še le izpolniti nekatere pogoje in dobiti jamstva za ugodno delovanje. Danes, dne 12, jan., j© grof Clam-Marti-nic sprejel zastopnike Cehov.
Nemški krščanski soeialci ln Nationalverband. Dne 9. jan. se je na Dunaju vršilo posvetovanje pododbora Nationalverbanda z zastopniki krščanskosocialne stranke. Razpravljalo se je o vprašanju državnozborskega predsedstva» Zastopniki Nationalverbanda so izjavili, da Verband sedaj, ko dr. Sylvester ponovno izvolitev odklanja, kandidira dr. Grossa, kateri bi izvolitev sprejel. Krščanskosocialni zastopniki, so izjavili, da je kandidatura za predsednika notranja Nationalverbandova zadeva in da bodo krščanski soeialci v tej| stvari podpirali Nationalverband. Glavni predmet posvetovanj pa so bile skupne zahteve. Besedilo teh zahtev se je radi spremenjenega političnega položaja moralo nanovo določiti. Točka 6 o državni upravi in preuredbi deželne avtonomije se je izpopolnila z oddelkom, ki določa ureditev okrožij na Češkem. Točka glede samostojnosti Galicije se je spremenila. Daljša debata se je razvila o nagodbi z Ogrsko. Podrobnosti o teh posvetovanjih se bodo naznanile pri razgovorih, ki se bodo vršili prihodnji teden.
Dr. Sylvester. „Salzburger Volksblatt“ poroča, da dr, Sylvester, kljub zaupanju, ki mu ga je izrazil nemški Nationalverband (drugi trdijo, da mu še j sploh niso izrekli zaupanja), ne bo umaknil svojega j odstopa. 'Sedaj objavljajo dunajski listi informacije, I iz katerih je razvidno, da je dr. Sylvester odklonil I zopetno izvolitev za predsednika državne zbornice, I ker je menil, da ga bo nemfški Nationalverband iz- | volil za načelnika. V Nationalverbandu je namreč I nastal odpor proti dosedanjemu načelniku dr. .Gros- | su, kateremu očitajo, da je v sedanjih važnih časih I vendarle preveč nespreten, vedno Ostrejši in zato so f nekateri napravili načrt, da se naj dr. Grossa Kar kratkomalo zamenja za dr. Sylvestra in tega zopet za dr, Grossa, ali z drugimi besedami:	dr. Sylve-
ster naj postane načelnik NationalVerbanda, a dr. Gross pa predsednik zbornice. Cim pa se je dr. Gro-ßovo ime pojavilo v javnosti kot ime kandidata za predsedniški stolec, so Nemci takoj spoznali, da je * stvar brezupna. O dr. Grossu niso hoteli slovanski listi nič slišati in tudi socialdemokrati so ga energično odklonili, kajti dr. Groß ne uživa v parlamentu prav nobenih simpatij. Tako ostane dr. Groß o-hranjen Nationalverbandu, dr, (Sylvester pa je ostal na cedilu. Sedaj mu nekateri listi svetujejo, da naj svojo odpoved kratkomalo prekliče.
Resnične besede. Praška „Union“ zaključuje svoj uvodnik pod naslovom „Na krivi poti“, v katerem govori o nevarnem narodnem šovinizmu, ki je zopet začel dvigati glavo nad avstrijskimi Nemci, z naslednjimi tehtnimi besedami: „Nasproti tem bojnim klicem moramo tem krepkejše povdarjati, da vodi le ena pot do rešitve narodnega miru v monarhiji i,n ta pot je najstrožja izvedba narodne enakopravnosti. Vsak poskus, da se prevrže § 19 državnih osnovnih zakonov, bo povzročil le nove spore. Ravno tekom vojne je podala Avstrijo, najprepričevalnejši dokaz moči kot država. Kljub temu pa označujejo posamezni politiki monarhijo Kot „težko bolno“ ter ji ponu- j jajo zdravila, ki bi mogla povzročiti, ravno nasprotno, nego jo utrditi. Upajmo, da ostanejo vsi ti načrti samo pobožne želje in da bodo imeli merodajni krogi pri vseh svojih korakih samo blagor vseh pred očmi ter se bodo varovali enostranosti, katero jim hočejo sugerirati.“
Nova avstrijska državna misel. Vsak dan doživimo nekaj novega. Graška »Tagespost* z dne
10.	jan. razglaša, da avstrijska državna misel zahteva izločitev Galicije iz tesnejše zveze Avstrije. Po našem nemerodajnem mnenju gre to že predaleč! Državna misel je za nas le to, kar je za obstoj in razvoj države absolutno potrebno, in vsakdo bi se moral kaznovati, ako ni za državno misel Da bi kaznovali in zaprli, ker nočem izločiti- gališkega kamna iz habsburške krone, ampak ker želim močno, nezmanjšano in kolikor mogoče enotno Avstrijo, to je bilo vendar le absurdno! Take reči bi se naj ne pripuščale, ker sicer bodo pojmi nazadnje strahovito zmešani in izgubljen bo jasen pogled :?a prave potrebe habsburške monarhije. Povdarjati je treba, da nas pri preureditvi Avstrije smejo voditi le avstrijski in nobeni dragi oziri.
Neprijetni spomini avstrijskih parlamentarcev na Budimpešto. »Narodni Politika« poroča: Poslanci, ki so s predsednikom avstrijskega državnega zbora, dr. Sylvestrom, prišli h kronanjskim slavnostim v Budimpešto, nikakor niso navdušeni po sprejemu, ki so ga doživeli v Budimpešti. Prito žujejo se, da se tam ni nihče brigal za nje in da tudi dr. Sylvester ni prišel v dotiko z nikomur, tako da ni mogel niti odpraviti svojega govora, s katerim je namerava! pozdraviti ogrske parlamentarce. Poslanci so morali stanovanje in hrano plačati zelo drago. Za prenočitev v hotelu se jim je, zaračunilo	po	105 kron,	za	vožnjo s kolodvora do
hotela ali	pa	od hotela	do	mosta pa po 100 do
200 kron.	O	cenah, ki	so	jih plačevali za obed
in večerjo	pa	se ne da niti	govoriti. — Madžarska
viteška prijaznost in vljudnost napram avstrijskim tovarišem!
Ogrski Nemci cesarju. Ogrski Nemci so po predsedstvu ogrske nemške ljudske stranke poslali cesarju Karlu spomenico, v kateri mu izražajo svojo udanost in zvestobo ter prosijo božjega blagoslova za njegovo vladanje. Med dragim povdarjajo, da je dva milijona Nemcev na Ogrskem izvzemši sedmograške Sakse, brez zastopstva v ogrskem državnem zboru in da vsled tega teh dveh milijonov državljanov pri kronanju ni bilo zastopanih
Odstop španskega ministrstva. Španski kabinet je vsled težkoč, ki so nastale kot posledica Wilso-nonove note, vsled parlamentarnih zapletljajev in vsled mednarodnih dogodkov, de misij oniral. Kabinet bo najbrže vendar še ostal ker je kralj izrekel vladi svoje polno zaupanje. Ministrski predsednik grof Romanones je izjavil, da bo celo ministrstvo ostalo v službi. — O španski ministrski krizi poroča »Berliner Tagb-att«, da je bil vzrok krize ne-
I ugoden položaj državnih financ. Kabinet je že pred kratkim nameraval odstopiti, ker ni mogel rešiti začasnega proračuna. Tedaj se je d e posrečilo doseči med strankami sporazum in tako tudi odstraniti pretečo krizo. Ministrski predsednik se je v zadnjem času moral opetovano braniti zoper napade radi svoje nevtralne politike. Grof Romano-nes ima glede te točke baje veiiko večino obeh zbornic za seboj.
Tedenske novice.
/ Cesar Karel in avstrijski Slovani. „Agramer Tngblatt'“ piše tako o stališču Slovanov v monarhiji napram novemu vladarju: ,„Cesar-kralj Karel je študiral kot mladenič v Pragi in bival kot častnik med Cehi in Poljaki. V vojni se je približal ljudski duši jugoslovanski.. Govori češki in poljski,; hrvatski in slovenski. Spoznal in ocenil je slovanske narode v monarhiji in ve, kako neobrabna moč so baš ti ne-obrabljeni narodi v njegovi državi, Ali bode cesar in kralj Karel hotel imeti ta skriti, veleporabni zaklad habsburške monarhije? Ali ga bode porabil državi v primerno korist? Slovani v monarhiji se tega nadejajo, Jugoslovani v državi in hrvatsko ljudstvo na Čelu jim verujejo v to. Kaj bo prinesla bodočnost vladarju in njegovim narodom? Samo dobrega ne, a samo slabega pa tudi ne. Cesarja-kralja čakajo težke skrbi, narode habsburške države tudi,. Mir še ni prisijal, ne čutimo še njegove bližine. In kadar se sklene, prično se stoprav skrbi: zanj in za narode v monarhiji. A naj prinese bodočnost že karkoli, do-J bro in slabo — le to kličejo Slovani habsburške dr- j žave, Jugoslovani v monarhiji, hrvatsko ljudstvo z j jasnim, ognjevitim navdušenjem: Tudi v bodočnosti I Ti bomo zvesta opora, kakor so bili zvesti naši očetje in mi Tvojim dedom. Blago in kri za cesarja in f kralja Karela!“
Nadvojvoda Maks v Cetinju. Nadvojvoda Maks je due 10. januarja s svojim spremstvom dospel v, Cetinje. Sprejel ga je avstrijski vojaški guverner Weber, črnogorski metropolit Mitrofan, občinski za-stop in številni črnogorski velikaši.
Peto vojno posojilo 4V2 milijarde. Iz Dunaja se poroča: Na peto vojno posojilo se je podpisalo v Avstriji, kolikor je dosedaj ugotovljeno, 4.412 milijonov, torej okrog 4 V2 milijarde kron. Končno-veljavna svota še pa ni znana
Vseučiliški profesor dr. Rajko Nachtigall je pozvan za člana komisije, ki naj določi Albancem enoten književni jezik. Tega Albanci doslej nimajo.
Socialdemokraški poslanec Hilari umrl Na Dunaju je dne 9. januarja po daljšem hiranju umrl štajerski socialdemokraški poslanec Julij Hilari, bivši tajnik zveze kovinskih delavcev na Štajerskem. Hilari je pri volitvah za deželni in državni zbor večkrat kandidiral v spodnještajerskih volilnih okrajih in v mestu Maribor.
Slovenskega imena ni maral. Inženirju Otonu Potschiwauschegg (Počivaušek), doma iz slovenske Dravske doline na Štajerskem, sedaj v dalmatinski državni službi, je nižjeavstrijsko cesarsko namestništvo dovolilo, da sme svoje slovensko ime spremeniti v Oton Schober.
Pod sneženim plazom. V gorovju Radstadtske-Ture je sneženi plaz zasul hčerko graškega vojaškega poveljnika generala Martinyja. Ponesrečeako so potegnili mrtvo izpod plaza. Bila je edini otrok »staršev, ki so vsled te nesreče zelo potrti.
Poroka. V baziliki Matere milosti v Mariboru se je v sredo, dne 10. januarja poročil c. in kr vojaški zdravnik, sanitetni šef in vitez Franc Jožefovega reda dr. Anton Heric, doma iz Vučje vesi na Murskem polju z gospodično Ludmilo Kula, učiteljico iz Dunaja. Poročil ju je ženinov brat o. Gracijan Heric. Župnik mariborske predmestne slovenske župnije o. Kalist Heric je ženinov stric. Novoporočencema: Bilo srečno!
Odlikovanje. Z bojišča se nam piše: Račun ski podčastnik I. razreda Albert Medvešek od 3/87. vojne stotnije je bil odlikovan za izredno hrabro-stno obnašanje pred sovražnikom s srebrno hra-brostno kolajno II. razreda.
Občni zbori naših društev. V mirnem času je zimska doba čas občnih zborov naših izobraževal nih društev. Vojska pa nam je vzela mnogo naj boljših moči in radi tega društveno življenje v ve čini naših društev in mladinskih zvez spi. Po na
šem mnenju to mrtvilo ni nikjer opravičeno. Gotovo se najde v vsaki župniji kaka oseba, ki bi poskrbela, da se društvo vsaj toliko oživi, da bi se sklical občni zbor, sp izvolil odbor, pobrala udni-na in da bi se doma ostali udje posluževali društvenih knjižnic in čitali časnike, ki jih ima društvo naročene. Ko bo prišlo do mira, bo na vseh koncih in krajih toliko dela, da je najboljše, ako se društva že sedaj oživi in si napravi načrt za bodoče delovanje. Zavedne mladenke zberite svoje tovarišice krog sebe in dajte se vpisati v izobraževalno ali bralno društvo. Starši, skrbite, da bodo šoleodrastli mladeniči vstopili v domačo društvo, da tako ne pozabijo na svojo nadaljno izobrazbo. Učitelji in kateheti bi naj že v šoli v zadnjem letniku navajali mladino za vštop v društva. Mojstri pa bi naj od svojih učencev naravnost zahtevali; da redno zahajajo v društvo.
Zadružna Zveza. V dopolnilo svojega poročila o glavni skupščini Zadružne Zveze omenjamo, da se je volilo na njej le nadzorstvo. Nadzorstvo 'je ostalo povečini staro, nanovo so se volili le koroški kanonik Žel, ekonom šentvidskih zavodov (duhovnik) Markež, ljubljanski katehet Zaplotnik in profesor dr. Janko Šarabon. Med onimi, ki niso bili več izvoljeni, se nahaja upravni svetnik Ilirske banke odvetnik dr, Pegan. S t‘o izvolitvijo so bili nekateri nezadovoljni, kojih govornik na skupščini je bil upravni svetnik Ilirske banke kanonik in deželni odbornik dr. Lampe. Kakor se čuje, je sedaj tudi nekaj članov načelstva in nadzorstva odložilo svoja mesta, med njimi upravni svetnik Ilirske banke ravnatelj Traven. — „Slovenec“ z dne 10, januarja 1. 1. opravičeno piše: „Naš list v interesu gospodarskega napredka našega naroda obžaluje ta spor pri naši centralni zadružni organizaciji, ki obsega vse slovenske pokrajine, in le želi, da se ta gospodarska zadeva po medsebojnih stvarnih dogovorih čimpreje poravna, ker v teh u-sodnih dneh, ko se tudi slovenskemu narodu gre za „biti in ne biti“, je' treba, da se Slovenci ne le politično, ampak tudi gospodarsko tesno združeni pripravimo ter da v imenu naroda ob dani uri vspešno branimo svoja prava.“
Slovensko-ogrske jiqviee. „Norino“ poročajo: Trije vagoni cukra so prišli, v Lendavo. Na karte ga razdelijo. — Rekviriran]e se je dokončalo. Zadnje dni se je samo 14 kil zrnja računalo na edno od-raščeno osebo na mesec, prle pa 16 kil. I kje se je 16 se moreta 2 kili še odračunati. — Vlomili so v D. Lendavi v vilo Fuss E. Ferdinanda, državnoga poslanika. Žganico i Šampanjo so .odnesli, obleke ne-so se dotikali. Sledovi kažejo na vojaške bočkore. — Pod oltar so skrili zrnje v Vratišancih ni Šterni kmeti. Do 4 metrov žita i pšenice so najšli tam orožniki. Krivci so ešče nej odkriti.
Nove določbe glede bolniškega zavarovanja.
Zbirka državnih zakonov prinaša dne 9. jan. 1917, nove določbe glede bolniške zavarovalne postave. Pričakovane dalekosežnejše preureditve posebno v organizatoričnem oziru in glede obsega zavarovalne dolžnosti, se bodo izvršile pozneje.. Zavarovalni prispevki se precej občutno razširijo in sicer: V interesu našega naraščaja nujno zvišanje varstva mater m dojenčkov, da se podaljša porodnicam podporni prispevek od štirih tednov na šest tednov, da se u-vedejjO obvezne tihe nagrade. Dalje se podaljša bol-nilško-zavarovalna doba najdalje od 20 tednovi'na 26 tednov. Istotako se zviša primerno pogrebni prispevek. Istočasno objavljena cesarska naredba v zadevi premembe §§ 94 in 121 obrtnega reda stoji v£«ri z reformo bolniškega zavarovanja. In siaer se 7. ozirom potom reforme bolniškega zavarovanja določenega podaljšanja podpore porodnic prepoved v-porabe porodnic pri dnevnem obrtnem zaposlenju od štirih do šestih tednov. Premembe § 121 obrtnega reda stavijo končno te za zadružne bolniške blagajne veljavne posebne predpise tudi formelno v skladje s preosnovo bolniškega zavarovanja.
Prijave za dohodninski m rentni davek. Štajersko deželno finančno ravnateljstvo razglaša, da se morajo prijave za dohodninski in za rentni davek, kakor tudi aszoanila službodajalca o izplačanih mezdah in plačah za davčno leto 1917 naznaniti pri pristojni davčni oblasti najpozneje do BI. januarja t. I. Dohodninski davek mora napovedati vsak. čegar letni dohodki znašajo več, kakor 2000 K, rentni davek pa vsak, čegar dohodki iz rent ( naloženi denar) znašajo več kakor 1600 kron, ako jih že ni leta 1916 pri davčni oblasti napovedal rentnemu davku podvržene zneske. SIuž-bodajateiji morajo prijaviti vse zneske, katere izplačujejo na leto svojim uslužbencem in ki znašajo letno več kakor 1600 K. bodisi v denarju ali v naturalijah Kdor tekom leta 1917 dobi plačo presegajočo 1600 K ali pa se s plačo nad 1600 K priseli v Avstrijo, mora to tekom 14 dni javiti in za ostali del leta napraviti prijavo dohodninskega davka. Tozadevne tiskovine se dobijo pri vseh davčnih oblastih.
Amundsenov polet na severni tečaj. Nizozem |
ski listi priobčujejo poročila o pripravah znanega s raziskovalca severnega tečaja, Amundsena za nameravani polet na severni tečaj. Amundsen ima namen, spraviti ladjo, na kateri bo plul, kolikor le mogoče, daleč proti severnemu tečaju. Nadalje bo zgradil posebno letalo, na katerem bo napravil polet od ladje proti severnemu tečaju. To letalo bo zgrajeno tako, da se bo moglo spustiti tudi na površino morja, bo torej nekako morsko letalo. Vodstvo letala bo izročeno kakemu norveškemu zrakoplove«, dočim'* bo Amundsen na letalu samo kot' opazovalec. Da bo pa tudi za vse slučaje sam zmožen voditi letalo, se že sedaj prav pridno uri v tej stroki. Nadalje bo letalo tako zgrajeno, da bo imelo na krovu veliko množino bencina za motor in dosti živil.
„Daničar“ umrl. Dne 6. januarja je preminul v celovški deželni bolnišnici Iv. Lakner, visokošo-lec in član slov. katol. dij. društva »Danica«, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Pokojnemu podeli Vsemogočni večni mir in obilno plačilo!
Sestra prof. Spinčiča umrla. Umrla je dne 9. jan. v Babiči Matulje posestnica Marija Babič, roj. Spinčič, sestra g. profesorja in narodnega zastopnika Vjek. Spinčiča v starosti 83 let.
„Veliki cesar“ je naslov 84 strani obsežni knjižici, ki mično in stvarno opisuje življenje ia delovanje cesarja Franca Jožefa. Knjižica, ki je opremljena z lepimi slikami ter ob koncu opisuje nastop vlade novega cesarja Karela, se dobiva pri Fr. Petriču, mestnem učitelju v Ljubljani, pošta Vič—Glince pri Ljubljani. Izvod stane 1 K 20 v.
Gospodarske botIm.
Minister Hofer o romunskem žitu. Novi minimster za ljudsko prehrano se je napram poročevalcu nekega lista o vprašanju, ali bo rumunsko žito odstranilo za spomlad 1917 pričakovano pič-lost živil, izjavil sledeče: Našli smo v Rumuniji žita in koruze in ni nobenega dvoma, da bomo deležni tega žita mi, Nemčija in druge naše zaveznice. Številke, ki so se dosedaj imenovale v javnosti, moram smatrati kot povsem neresnične. Vrhovno armadno poveljstvo bo koncem meseca januarja že imelo tozadevno končno vel javne številke. Ustvarila se je velika organizacija, da se žito zbira in spravi v skladišča. Glavna stvar pri tem je odvažanje žita v Avstrijo. Popravljene železnice niso take, kakor v mirnem času. Vseh opustošenj se ni moglo in se jih tudi ne more popraviti. Glavna pot za prevažanje romunskega žita je Donava. Ako ne bo do 14. januarja zamrznila — gre tukaj za staro izkušnjo — potem je upanje, da se bo moglo po Donavi doposlati velike množine žita. Po železnicah se žito že prevaža, čeprav še ni določeno, ali je žito namenjeno za Avstrijo ali Nemčijo.
Pritožbe iz ptujskega okraja. Iz ptujske oko-l^^se vedno pogosteje slišijo pritožbe kmetskega 4flBvalstva, da nekateri ptujski trgovci nečejo prodajati sladkorja, petroleja, soli, kave itd. drugače kakor če kupec prinese v zameno jajca, fižol, zabelo, surovo maslo itd. Tem neredno st im je vendar enkrat že treba narediti konec. Nikjer v državi še ni prišel denar tako ob vso veljavo, kakor ga hočejo spraviti ti le ptujski gospodje. Vsak trgovec, ki skriva bjago ali se iz kakoršnega si bodi vzroka brani prodajati vsakdanja potrebščina, zakrivi prestopek po § 482 kazenskega zakona in se kaznuje v prvem slučaju z globo od 20 do 100 K, drugič se denarna kazen podvoji, v tretjem slučaju pa zgubi trgovec pravičo do obrti. Zato naznanite vsakega trgovca, ki ima blago, a se vam ga brani prodati za denar, na c. kr. državno pravdništvo v Mariboru ter navedite tudi priče za to. Kako pridejo ubožnejši ljudje do tega, da si niti najneob-hodnejših potrebščin kakor soli, petroleja itd. za težko prisluženi denar ne morejo nabaviti, ker nimajo na razpolago jajc in zabele; fižol trgovcem prodajati pa je Mak strogo prepovedano.
Čemu so mi sladkorne karte?, Od Šmarje te ob Pesnici nam piše prijatelj:	Take in slične besede
kaj pogosto slišimo še sedaj med ljudstvom, osobito jih pa morajo poslušati osebe, večinoma učiteljstvo, kateremu je izročeno deljenje krušnih, sladkornih in drugih kart. Kakor znano, dobi vsaka družino toliko kart,, kolikor šteje oseb. V našem šolskem okolišu z-naša n. pr. število vsak mesec razdeljenih kart 1800, to se pravi, da rabimo mi mesečno 1800 kg sladkor-
ja, Res, da se je tukajšnjim trgovcem ža ta mesec (poprej ne!) nakazala omenjena množina sladkorja, a vendar še so težkoče in neredi tukaj, ki bodo povzročili brezkoristnost mnogih kart. Naj navedem k temu le dva primera: Trgovec P. biva v občini Pesnica, a spada v šmarješki šolski okoliš, za katerega edino je tudi sprejel 600 kg sladkorja. Za Pesnico, ki pa spada skoraj vsa v jareninski šolski okoliš, je pa dobil potrebno množino sladkorja trgovec L., kot nam je sporočil preživljalni urad za mariborsko okolico. Trgovec F. je bil sam mnenja, da ima on sladkor le za Pesničane., a ne za Šmarječane, tem bolj še, ker ga je o tem hotelo, seveda tudi pomotoma, prepričati županstvo občine Pesnica. Posledica tega je bila, da nam naš trgovec F, ni upal prodajati sladkorja. No, odkod pa naj kupimo manjkajočo tretjino nam določenega sladkorja? — Drugi primer: K trgovcem prihajajo po sladkor mimogredoče stranke bližnjih šolskih okolišev. Trgovec, ki biva ob kaki glavni stezi ali celo ob križišču večih stez, oddana tak način od svojega recimo 600 kg: znašajočega, sladkorja eno tretjino, t. j. 200 kg, tujcem. Posledica tega je dvojna:	1. Preostane trgovcem tujega šols-
kega okoliša 200 kg sladkorja, ker se je tamošnjih 200 oseb oskrbelo z našim sladkorjem. 2. Pri nas zapade 200 sladkornih kart in 200 oseb je brez sladkorja. — In komu se zategadelj mečejo polena pod noge? Trgovcem, ki nimajo nobenih natančno začrtanih in predpisanih poti, kam in komu sladkor oddati:	nadalje učiteljstvu, ki razpolaga le s suhimi
kartami. Gotovo je priznati, da si naš mariborski o-krajni preživljalni urad z vso vnemo prizadeva ugoditi ljudskim potrebam in je tudi oskrba ljudstva z raznimi živili tekom zadnjega meseca, odkar vodi ta urad g. komisar dr, Lajnšic, znatno zboljšana, Dale bi se pa odstraniti tudi tačasne težkoče s sledečo ukrenitvijo: 1, Vsak trgovec sme prodati sladkor e-dino-le strankam svojega šolskega okoliša, za kar se mu naj odkaže gotova skupina odjemalcev, bodisi po občinah ali po hišnih številkah. 2. Za vsak mesec se mu naj z enkratno pošiljatvijo nakaže vsa potrebna množina sladkorja, kajti pri večkratni pošiljatvi, kot v januarju, se nekateri že prvič preskrbi skoraj docela s sladkorjem, ostali pa morajo čakati prazni do druge pošiljatve. 8. Določi naj se v vsakem šolskem okolišu nadzorna komisija (ne le za sladkor, a temveč za vsa živila), ki bi nadzorovala, vodila, in na podlagi ljudskih želj ščitila vso oskrbo.
Svinjske kože. Letos imajo svinjske kože izredno lepo ceno. Mariborski usnjarji in prekupci jih plačujejo po 2 K 40 v do 3 K 1 kg. Na kmetih hodijo prekupci od hiše do hiše in ponujajo samo 1—2 K 'za kg in si'delajo velike dobičke.
Cenik za. sadno drevje in trte kmetijske šole na Grmu: 1. Sadno drevje: 1. Visoke jablane sledečih vrst: dolenjska voščenka, kanadka, rumeni bellefleur, landsberška reneta, ananasova reneta, mašaneger, Baumanova reneta, gdanski robač, bobovec. Darkerjev kosmač. celini, charlamowsky in šampanjska reneta. Cena za drevo 1,20 K, izbrana drevesa 1.50 K. 2. Visoke hruške sledečih vrst: Jo-sipina mechelnska, Dielovka, Hardyjeva (Gellertova) maslenka, williamovka, prezident Maas, Naghin in Weilerjeva moštnica. Cena za drevo 1,40 K, izbrana drevesa po 1.70 K, 3. Pritlične jablane sledečih vrst: kanadka, bellefleur, beli astrahan, beli poletni kal-vil, beli zimski kalvil, car Aleksander, gravenstei-nec. transparentovec, Cena pritličnim jablanam: 2-lefne piramide po 2 K, dveletne palmete (špalirji) po 2 K, 4. Pritlične hruške sledečih vrst:	Dielovka,
hardenpontovka, guyotovka, avranška, -williamovka, wienska. Cena pritličnim hruškam: dveletne piramide po 2 K, dveletne palmete (škalir) po 2 K. 5. Pritlične breskve sledečih vrst: kraljica Olga, zgodnja Luisa, kralj Humbert, surpass Amsden. Cena breskvam po 2 K, II. G r o z d j i č e (ribez): Visoka de-belca po 1.50 K. III. Vrtnice: Visoke vrtnice, v raznih vrstah in barvah po 1.50 K. IV. Trjte. 1. Bille, širokolistna riparia, riparia portalis (dvo- in enoletne) po 6 v, pri naročilu od 1000 komadov so bilfe po 4 v. 2. Cepljenke, dobro ukoreničene in dobro zarasle na riparia portalis, sledečih vrst:	tra-
minec, beli burgundec, silvanec, veltlinec (rdeči), ru-landec, kraljevina, bela žlahtnina (španjol), rdeča žlahtnina, portugalka, žametna črnina '(kavščina), rdeči vrh, pariška žlahtnina, Cena posameznim cepljenkam 30 v, cena od 1000 cepljenk dalje po 24 v. 3. Cepljenke na aramon rupestris: laški rizling po 30 vin.
Prijava kavinih zalog. Osrednjica za kavo javlja : Ker mnogi lastniki kavinih zalog še vedno nočejo prodati svojih kavimh zalog po sedaj določeni ceni. češ, cene za kavo bodo postale višje, se naznanja, da se ne namerava zvišati cen za kavo. Lastniki starejših kavinih zalog naj torej ponudijo svoje zaloge v vrečah od; 1 vreče naprej osrednji ci za kavo Dunaj I. Eiissbethstrasse 1. Tej ponudbi je tudi priložiti izvirno fakturo. Osrednjica za kavo ima pravico, tistemu, ki ji ponudi svoje ka-vine zaloge, plačati določeno ceno za kavo in tudi stroške, katere je imel.
Kako se kukajo počena: jajca. Počena jajca se pri kuhanju razlijejo; ako pa priliješ vodi, v kateri j nameravaš kuhati počena jajca, nekoliko jesiha, se ? vsebina počenih jajc ne razlije v vodi.
Kako postane zmrzel krompir zopet zavžiten.
I Zmrzel krompir, ki je dobil sladek.okus, postane zopet zavžiten, ako se ga dene za nekaj časa v. m:/..o vodo. se nato kuha v njej tako dolgo, da začne voda vreti; potem se vrela voda odcedi in se vlije na ta krompir druga vrela voda, v kateri se krompir o ■ cela skuha. Tak krompir je izgubil zopeni sladek okus in je postal popolnoma zavžiten.
Razne novice.
Roparske tatvine ok krvatski meji. V noči na 29. dec, 1916 so vdrli tatovi v hišo Terezije Pintarič v Gruškovcu in odnesli raznega blaga za 330 krön. Od tu so se podali roparji k viničarki Barbari Arbeiter in vdrli skozi okno v hišo ter s sekirami in revolverji grozili viničarki m njeni 171etni hčeri, ki sta se obe skrili pod posteljo. Materi se je posrečilo uteči na prosto, a dva roparja sta jo dohitela, jo povedla nazaj in zvezala na rokah in nogah. Nato so potegnili hčer izpod postelje, in jo z revolverji v roki silili, naj pove, kje imata denar. Ko je dekle zagotavljalo, da nimata denarja, so jo potegnili v vežo in jo onečastili. Nato so pokradli obleko in jestvine v vrednosti 400 K. Potem so hčer zvezali in jo odvedli s seboj, da bi jim pokazala, kje stanujejo tu premožnejši ljudje, ki imajo denar. Kmalu nato so tatovi, vdrli v hišo viničarke Ane Stumberger, privezali gospodinjo z žico na domači mlin in pokradli mesa, obleke in gotovine v vrednosti nad 300 kron». Proti 3. uri zjutraj so roparji Marijo Arbeiter privedli nazaj v domačo hišo in ji pod smrtjo prepovedali komu kaj ziniti o dogodkih te noči. Dne 1. jan. ■e orožništvo aretiralo posestnike Andreja in Blaža Bosil, Franca Haberko in viničarja Martina Rošker, vsi iz Budinšaka na Hrvatskem, in jih pripeljali v Gruškovec, kjer so jih prizadete osebe takoj spoznale kot roparje prejšnje noči. Dosedaj vsi taje vsako krivdo, Nadaljne roparje še iščejo 1 (vseh skupaj je bilo 9).
Neverjetna sleparstva in tatvine v Gradcu.
Menda v nobenem avstrijskem mestu se ne dogaja toliko najraznovrstnejših sleparstev in tatvin, kakor, ravno v Gradcu, Pred božičnimi prazniki je prišla v mesnico nekega graškega mesarja čedno oblečena gospa. V rokah je imela večjo ročno torbico, v njej pa lonec iz pločevine. Pri mesarju je kupila 3 kg raznovrstnega mesa. Vse meso je dala, češ, da si prihrani papir, v pločevinast lonec, katerega je pokrila z robcem. Ko je hotela plačati, je s prestrašenim obrazom rekla, da je denarnico doma pozabila. Prosila je mesarja, če sme položiti, lonec z mesom v stran, da skoči domu po denar, nakar plača meso in vzame lonec. Ročno torbico je pa nesla s seboj. Ker gospe ni bilo le predolgo od nobene strani, je mesar rekel svojemu učencu, naj vzame meso iz lonca. U-čenec pogleda v lonec, se glasno nasmeje in ga pokaže svojemu mojstru. Lonec je bil seveda prazen in brez dna ter samo navidezno z robcem pokrit. O go-spej, ki si je poceni za praznike privoščila dobro pečenko, ni bilo ne sluha ne duha.
Knjižnica za slepe. Največja knjižnica za slepe obstoji v Parizu, Rue Duroc. Obsega nad 45.000 del v takozvani pisavi za slepce „Braile.“ Te zvezke tudi izposojuiejo, Če treba tudi v druge dežele. Vrhu tega ima knjižnica mnogo podružnic v posameznih o-krajih. Sedaj se je poslužuje 2000 slepih. Ker je v vojski oslepelo mnogo vojakov, se bavi uprava z v-prašanjem, kako omogočiti vsem tem ubožcem pouk in zabavo s knjigami za slepe.
Psi požrli otroka. Okrajno glavarstvo v Ljutomeru poroča, da so 17. novembra 1916 v Gre-s«vč»hu, občina Slamnjak, v gozdu našli ostanke 3 do 4 tedne starega otroka, ki so ga požrli psi. Doslej se pa ni meglo ugotoviti, če je bil otrok umorjen ali če so ga psi živega raztrgali.
210 milijonov pisem za vojne vjetnike Švicarska poštna uprava naznanja, da je bilo od začetka vojske do konca lanskega leta vojnim vjetnikom odposlanih okrog 210 milijonov pisem in dopisnic, 42 milijonov poštnih zavojev, kojih posamezna teža je znašala do 5 kilogramov, nadalje 4 mdijone poštnih zavojev s kruhom, kojih teža je znašala čez 7 milijonov kilogramov in končno 6 milijonov po-štnih nakaznic v znesku 85 milijonov frankov. V enem samem dnevu in sicer dne 12. decembra 1916 je odposlala švicarska poštna uprava 1200 vreč s pismi in dopisnicami in 40.000 poštnih zavojev. Za prevažanje tega je potrebovala šestnajst I železniških vozov.
j	DopieL
Maribor. V kmetskih občinah mariborskega o-kraja se ie do srede, dne 10. jan., podpisalo nad 9 milijonov K petega vojnega posojila. Nimamo še sicer, natančnega izkaza pri, rokah, vendar lahko smelo trdimo, da je veliko večino te svote podpisalo slovensko kmetsko prebivalstvo. Slava slovenskemu domoljubju !
Maribor. Mariborski zdravniki so. sklenili, da z Novim letom zvišajo svoje zdravniške pristojbine \ ali tarife in sicer bodo zahtevali za obisk v zdrav-’ nikovem stanovanju 4 . K, za obisk bolnika po dnevu
7 K, ponoči 15 K in zvečer med 7. in 9. uro ali ob > edeljah in praznikih 8 K. Za revne osebe primerno znižane pristojbine.
Maribor. V letošnjem poletju dobi mesto Maribor električni tok iz Fale. Prebivalstvu bo na razpolago električna luč in sila. Mesto je za iz vršitev električnega načrta najelo pri mestni lira-; iliici 1.300.000 K posojila po 5% in bo odku ■lij poslancu Negerju njegovo električno napravo za 30.000 K.
St. D j v Slov. gor. Naše vrlodelujoče bralno društvo ima prihodnjo nedeljo, dne 14. t. m., popoldne po večernicah v Slovenskem Domu lepo prireditev v korist vojnim namenom. Predstavljala se bode lepa in vzpodbudna igra, deklamiralo se bo in prepevalo. Vabimo vse domačine in sosede, da gotovo pridejo v obilnem številu.
Sv. Trojica v Slov. gor. -Umrla je Ter. Cauš, trgovka in ziavedna Slovenka, Kljub svoji dolgottraj’ n’ bolezni je izborno vodila gospodarstvo in trgovir no. Stara je bila komaj 38 let. Zapustila je tri male otročiče. Previđena- je bila s sv. zakramenti. Pri pogrebu jo je spremljalo 5 čč. gg. duhovnikov-frančiš-kanov ter šolarji pod nadzorstvom hvalevrednega u-čiteljstva pri Sv. Trojici ter obilo ljudstva od blizu m daleč.
Sv. Križ pri Ljutomeru. Božičnica naše Dekliške Zveze se je zaradi sprevoda po rajni Mariji Slavič iz Ključarovec preložila na prihodnjo nedeljo, dne 14. t. m. Sosedi, ne zamerite!
Sv. Marko niže Ptuja. V nedeljo, dne 14. t.
m.	, popoldne po večernicah, se vrši v Posojilnici občni zbor Bralnega društva pri Sv. Marku n. Ptuja.
Središče. Za ubogo šolsko mladino v Središču se je na gostiji Žiger-Šalamun nabralo dne 7. ja nuarja t. 1. 23 K 54 v, za kateri znesek izreka p.
n.	darovalcem prisrčno zahvalo šolsko vodstvo v Središču.
Sv. Jurij o1o juž. žel. Piše se nam: Ob razpustitvi tukajšnjega doma Rdečega križa za vojaške okrevalce si dovoljujemo izraziti najtoplejšo zahvalo za velikodušno brezplačno pošiljale v Vašega cenjenega lista tukajšnjim vojnim okrevalcem. Ker Vas utegne zanimati, se Vam jporočajo v naslednjem kratki podatki o istem: Dom je bil ustanovljen dne 14. oktobra 1914 od podružnice Rdečega križa za kmetski okraj celjski na dež. kmetijski šoli in razpuščen dne 3. januarja 1917. Razpustil se je vsled daljčasnega preslabega izkoriščanja Na istem je bilo pripravljenih 56 postelj za vojne okrevalce, 4 za sanitejce in 3 za žensko strežno oso bje. Vsega skupaj se je sprčjelo 962 okrevalce v; svota dni prehrane znaša 33.389. — Umri je le eden. Okrevalci so bili v precej sorazmernem Ste vilu vseh avstrijskih narodnosti.
Sv. Jurij ob juž. žel. Tukajšne / »Katoliško bralno društvo« uprizori v nedeljo, dae 21. prosinca 1917 popoldne ob 724. uri v dvorani »Katoliškega doma« igro s petjem v 4 dejanjih »Fabiola in Neža«. Četrt ure pred prestavo se vrši na istem mestu občni zbor bralnega društva. — Ker je večjidel čistega dobička namenjen v dobro delne vojne namene, ste domačini in sosedje prijazno vabljeni k predstavi.
Celje. Pri tukajšnji podružnici ljubljanske kreditne banke so podpisali na V. avstrijsko vojno posojilo s posredovanjem preč. g. župnika Jos. Weixla, Križovei pri Ljutomeru: Jožefa Cagran, Vučja vas, 4000 K; Marija Ostre v Bunčanih 2000 K; Marija Peršak, Iljaševci, 1000 K; Martin Bohanec, Vučja ves, 1000 K; Matija Smolkovič, Bunčane, 1000 K; Frančiška Kosi, kmetica, Iljaševci, 300 K; Marija Bohanec, Stara Nova ves, 2000 K; Jernej Slana, Iljaševci, 1000 K; Jožef in Marija Rep, Logarovei, 1000 K; Jakob Šoštarič, kmet v Grabah, 2000 K; Marii a Šoštarič, Grabe, 1000 K; Anton m Alojzija Belec na Gerlavi, 4000 K; Marija Šoštarič na Grabah, 1000 K; Ahrz Osterc, Bunčane, 1000 K; Fran Nemec, Salinci, 100 K; Anton Černe, Sv. Martin, 1000 K. Nadalje so še podpisali: kn.-šk. župni urad Dobrna 3000 K, kn.-šk. župni urad St. Jošt na Kozjaku 2000 K.
Zadnja poročila došla v petek
im IZ. januarja.
airstrijsk®
Dunaj, 11. januarja.
Vzhodno bojišče.
Pri armadni skupini generala-feldmaršala pl. Macke n sena nobene spremembe.
Na južnem krilu čet, katerim poveljuje generalni polkovnik nadvojvoda Jožef, se nadaljujejo
gorski boji. V dolinah S u si 't a in Casinu so j napredovali naši napadi. Severno od ceste O j t o z 3 so avstro-ogrski in nemški bataljoni z naskokom zavzeli več ruskih postojank. Na številnih točkah si je sovražnik prizadeval zopet zavzeti izgubljeno ozemlje. Bilo je zaman. Naš dnevni plen je včeraj znašal na tem prostoru 800 vjetnikov in 6 strojnih pušk. Ob Bystriczi Solotvinski so naše poljske straže zavrnile ruske lovske čete.
Italijansko bojišče.
Nobene spremembe.
Balkansko bojišče.
Položaj se ni spremenil.
lfa|m#w©|še nemška uradna porodilo.
Berolin, 11. januarja.
Francosko bojišče.
Ob kolenu Y p e r n — W i t s cs h a e t e, ob Ancri, Sommi in ob obeh straneh Može je dosegel artilerijski boj in boj z minami ob posameznih dnevnih urah precejšnjo siku Severno od Yper-na je bil sovražni, napad pod težkimi sovražnikovimi izgubami odbit. Na ozkem mestu vdrli Angleži so bili s protisunkom odbiti. Tudi južno od Yperna so ostali sunki močnejših sovražnih patrulj brezuspešni. Pri Be a u m o n t u se je sovražniku posrečilo, zavzeti prednji del jarka naše postojanke.
Vzhodno bojišče.
Živahnejšemu artilerijskemu delovanju med Rigo in S m c r g o n o m je sledilo včeraj podne-vu, ponoči in danes zjutraj več ruskih napadov in sunkov močnejših oddelkov proti raznim postojankam te fronte, ki so pa bili vsi brez ostanka odbiti,
Macedonsko bojišče.
c o z i še ne ob Renu, ker A n g 1 i 'j a. še ni u,-ničila nemškega b r o d o v j a in angleške kolonije še nimajo garancij za izrabljanje svojih z-mag. Tudi še ni trdne podlage za uničenje pruskega militarizma, Cetverosporazum je spoznal, da se ne more pogajati za mir, marveč da ga mora narekovati!;
Premirje odklonjeno.
Iz vojnega Časnikarskega sitana poročajo: Nepristransko časopisje je pričelo v zvezi z mirovno akcijo razpravljati o možnosti premirja. Osrednje države odklanjajo premirje, ki bi bilo, izključno le v prilog našim sovražnikom.
Grčija sprejela eetverosporazumov ultimat.
J
Londonskemu Reuterju se poroča:
Atene, 10. jan,, 4.30 pop.
lOdgovor grške vlade na eetverosporazumov ultimat se je danes popoldne izročil. Grčija je c e tv er o s p o r a z u m o v e pogojev spre-j e"! a.
Knez Gali cin za nadaljevanje vojske.
Novi ruski ministrski predsednik knez Galicin se je v pogovoru z zastopniki ruskega časopisja izjavil, da velja zanj geslo: Nadaljevati vojsko do popolne končnei zmage.
V zunanji ruski politiki ne bo nobene spremembe, ker pripada tudi knez Galicin konservativni stranki in je baje velik prijatelj angleškega poslanika v Petrogradu. Iz Berolina se pa poroča, da je no\d ruski ministrski predsednik izrazit sovražnik osrednjih velesil in slepo orodje v cetverosporazumovih rokah.
Boji patrulj ob reki B trumi so bili za nas
uspešni. ____ _	^	_	-
Spomenica, Ayströ-Ogrske papežu in nepristranskim držsfam,
Naš zunanji minister grof Cernin je v četrtek, dne 11. t, m,, zastopnikom apostolske Stolice, Združenih držav Severne Amerike in drugih nevtralnih držav kot odgovor na odklonitev mirovne ponudbe četverozveznih držav od strani četverpsporazuma izročil spomenico, v kateri med drugim povdarja:
„Odgovor sovražnih vlad noče pretresati možnosti o zaključitvi vojske. Omejuje se na dogodke, ki so dali povod vojski. C. kr. vlada se noče zopet spustiti v besedno prasko o vzrokih vojske, ki so i,-tak vsemu svetu znani. Kar se posebej tiče avstro-ogrskega ultimata Srbiji, je 1 naša monarhija celo vrsto let kazala dovolj potrpežljivosti napram vedno bolj naraščajočim „sovražnim in napadalnim namenom Srbije do trenotka, ko je zločinski sarajevski u-mor preprečil nadaljno prijenljivost. Kar se tiče voj-skinih ciljev, Avstrija in njene zaveznice niso pod-vzele vojske za to, da bi pomnožile ozemlje, temveč v zgolj obrambne namene. Sovražniki pa imajo osvo-jevalne cilje; zrušiti in razdeliti hočejo avstro-ogrs-ko monarhijo, osvojiti Alzacijlol-Lotaringijo, razdeliti Turčijo, zmanjšati Bolgarijo. Naša mirovna ponudba je bila odkrita. Ob vstopu v mirovna pogajanja bi bili prijavili svoje mirovne pogoje. {Sovražniki ni,so samo odklonili mirovne ponudbe, marveč tudi niso objavili nobenih protipredlogov. 'Ce sovražniki pov-darjajo, da jim gre za obrambo pravic majhnih narodov, je treba samo na usodo irskega, finskega in burskega naroda in nit brezprimerno nasilstvo napram Grčiji misliti. C. kr. vlada, kakor tudi njene zaveznice povdarjajo, da so hotele v ustmenem dogovoru s sovražniki dokončati vojsko. C. kr. vlada odklanja pred Bogom in ljudmi odgovornost za nadaljevanje vojske,
Cetverosporazum • Wilsonu,
V sredo, dne 10, Januarja, popoldne je francoski ministrski predsednik Briand ameriškemu poslaniku izročil četverosporazumov odgovor na Wilsono-vo noto z dne 19. decembra, Odgovor bo objavljen 48 ur pozneje, ko se bo doznalo, da je Wilson sprejel odgovor.
Cetverosporaarani nože miru«
Preko Kodanja in Dunaja poročajo:
Veliko pozornost vzbujajo razkritja „Rječi“ 5,z petrograjskih diplomatičnih krogov, Glasom tega lista ho najvažnejši vojni cilji entente:	Likvida-
cija Turčije in_radikalna p r e u s t r o j i t e v A v s, t r o - O g r s k e, ki se mora pretvoriti v obrambni zid proti germanizmu. Cetverosporazum sedaj ne more pričeti z mirovnimi pogajanji, ker Italijan i še niso v Trstu in Fran-
Angleška ladja se potopila.
Reuter poroča: Dne 9, Januarja je v Sredozemskem morju potopil sovražni podmorski čoln vojno ladjo „Cornwallis,“ Kapitan in vsi častniki so rešeni.
..... . _____ .______ _______ .. .....
Naročnikom! Kdor še ni obnovil naročnine za „Stražo“, ga prosimo, da io takoj stori. „Straža“ stane za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta 2.50 K, Naslov: Upravništvo lista „Straža“, Maribor, Koroška cesta 5.
padli im vjetL
Domobranski pešpolk štev. 26:
Ranjeni častniki:
Dovrfciel Friderik, nadporočnik, Dunaj;
Gross Alfred, kadet, Novavas, Maribor;
Höhn V., kaidet, Radenci;
Kordik Karol, stotnik;
Malenšek Jožef, poročnik, Konjice; Mandler Friderik, poročnik;
Rode, Oton, poročnik ;
Streicher Emanuel, nadporočnik;;
Zunančič Karol, kadet, Ptuj.
Ujeto moštvo:
Dvoršak Janez, Ćigonca, Maribor (Italijaj); Jurko Simon, Maribor (Italija);
Kuder Andrej, Petrovče (Italija):
Sumer Janez, Kumen (Italija).
Pešpolk štev. 47:	,
Ranjeni častniki:
Dernovšek Julij, poročnik, Maribor;
Haileker Rudolf, praporščak, Studenci, Maribor;
Koroschetz' Hubert, praporščak, Maribor; ’ Sehimm Ivan, kadet, Maribor;
Watzke Hubert, poročnik..
Pešpolk štev. 87:
Ujeto moštvo:
Duh Mirko, Radenci (Rusija);
Ernecl Janez, Konjice (Rusija);
Flis Franc, Konjice (Rusija);
Hlebec Karol (Rusija)*
Jurkovič Simon, Ptuj (Rusija);
Klim Tomaž, Ptuj (Rusija); Kočevar Mihaiel, poddesetnik, Zavrče, Ptuj (Rusija),; Kaejančič Jan. (Rusija!); Kovat Anton, poddesetnik, Trofin, Slov.-Gradec (Rusija);	,
Labignano Jožef (Rusija);
Maretič Anton (Rusija); Mernik Anton, Ljutomer (Rusija);
Orga Jožef, Ptuj (Rusija);
Ranit
Ujeti častniki:
Sehager Franc, nadporočnik, 10. trdnjavski artilerijski bataljon, Maribor (Jenotajevsk, Astrahan, Rusija);
(Tjravnik Janez, kadet (Krasnojarsk, Rusija); Unser Maks, Središče (Kursk, Rusija).
Ranjeni častniki:
Domicelj Alojzij, praporščak;
IZundier Ernest, kadet.
''	* ■' -t’ -A ’ ■
Ujeto »ioSIto;
Kegel Alojzij, Maribor (Rusija);
Kocbek Mihael, poddesetnik, Maribor (Rusija); Kuhar Rudolf, Brežice (Rusija);
Obrovnik Janez, Konjice (Rusija);
Pahor Rudolf, (Rusija);
Peuschler Anton, Radgona (Rusija); Reissmann Karel, Selnica ob Muri (Rusija); Retuznik Janez (Rusija);
Rossbacher Aleksander, 'Sliovenjgradec (Ru
Sija);
»tare e»|M‘ b» cunje
kupuie po visok‘h cenah, vsaki množi no. Janko A rt man. Št. Jur ob juž. železnici	,M
Na Kalvarijo!
MUKI
Slov. zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta ltX Darujte zanj vse zgodovinsko važne predmete, osobito vojyae spomine
30 Križevih potov.	Ljudska izdaja
Spihat Fiunč. 8er Segala.	Mala «a. 840 »trauij.
Pregled vsebine:
1. Križer pot romarjev na Križevi cesti v Jeruzalem 2. Križev pot jeruzalemskih frančiškanov (I. 1876) — 3. Novejši jeruzalemskih frančiškanov. — 4. K. p., navadno Rimski imenovan. — 5. K. p. sv. Leonharda Porto-Mauriškega. — 6 K. p., Kv. Alfonza M. Liguori. - 7. K. p , kardinala Pavla Melchers-a. — 8. K. p., (splošni) župnika Fr. Ser. Bezjaka.
—	9. K. p., slov. amerik. škofa Friderika Barage. 10. Pred izpostavljenim sv. Rešnjim telesom. — 11. V Čast Srca Jezu sovega. — 12. Na dan sv. obhajil*. — 13. K. p., (stanovskii župnika Fr. Ser. Bezjaka — 14. Za društvo sv Jožefa krščan-kih mož. — 16. Za društvo sv. Ane krščanskih žen. — 16. Za delavce in služabnike. — 17. Za mladeniče (A. M. Slomšekov). — 18. Za dekleta (Slomšekov). — 19. Za Marijanske. kongregacijo deklet. — 20. Z* družbo Marijinih otrok.
—	Žl. Za šolarje (priprava na prvo sv. obhajilo). 22. Za redovnike in redovnice (obnovitev samostanske obljube), — 23. K. p., za adventni čas. — 24. Za predpepeln.ični čas, — 26. Za postni čas. — 26. K. p., na Veliki petek. 27. Za čas posebnih stisk in nadlog. 88. Za čas vojske. 29. Za verne duše. — 30. Memento mori 1 Bledi popoln molitvenik obsegajoč „mažo v čast trpljenja Jezusa Kristusa' vse litanije spovedne in obhajilne molitve, razne molitve in pobožnosti o
trpljenju Jezusovem, pesmi i. t- d.
Ko pridete v Maribor, dajte si je v prodajalni tiskarne sv. Cirila predložiti na ogled; ali pa jo na
Berger Tomaž, Sv. Vib Prič Franc;
Fidler Iva»
Daunik Viktor, Gornje Hoče, Maribor Drča Leopold, Kapele, Brežice;
Dušan Franc;
Gril Janezi
Slovenj grajdec;
Golob Stanislav, Celje;
Holbauer Jernej, Mozirje;
Haler Janez, 20. lovski bataljon;
Koren Franc, Maribor;
Kos Karol, Žusem;
Karničnik Franc, Sloven j grabeč;
Ljubeč Benon, črnovojnišM pešpolk štev. 20; Lorber Emil, Slov. Bistrica;
Motaln Jožef, Ložnica, Maribor,
Meh Alojzij, Topolšica;
Oven Anton, črnovojnilški maršbataljon št, 157 Planinšič Anton, Maribor;
januarja 1017 na prei
roditi takoj po pošti Dobi se knjiga v treh različnih vezaveh: 1. i rodečo obrezo za K 2 50. 2 z zlato obrezo za K 3 20. 3 krasna izdaja za K 3;50. Po pošti poslan stane vsak komad 20 vin. več. Kdor si knjigo po posti naroči, naj pošlje denar po na kazniei naprej in naj priloži za vsak komad 20 vin
preklica
Podsoršek Ludovik, Ptujskagora; Port Janez, Mozirje;
Rola Jožef, ptujska okolica; Slomšek Blaž, Topolšica;
Urbas Anton, 10. lovski bataljon Vengust Frane, Škofjavas, Celje.
Maribor, 27. novembra 1816.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Načelstvo
maršbatal
naznanja s tem, da je vsled izpremenjenih razmer na denarnem trgu primorana počenši s 1. januarjem 1917 znižati obrestno mero pri vlogah na
knjižice od 41/g% na
raznovrstne cerkvene oprave, kot oltarjev, kipov, vojnih spominskih plošč, kakor tudi preno vi je oje istih ohranite po končani vojski na lema slovenskemu umetniku-podobarju in pozlatarju
Ivanu Soje
Maribor, Reiserjeva ulica št. 26.
Tri glasna pesem
<: zlepiš naslovno sliko s s
se dobi pri nje skladatelju A. Koal-Jn šolak. ramateljn * Središču ii v vseh slov. knjigotržni-cah. Cena samo 16 v izvod
Pri večjem naročila znaten
ia sicer pri oentrali v Izubijani in njenih podružnicah v Splitu, Celovcu, Trstu* Sarajevu, Gorici, sedaj v Ljubljani ia Celja. Vlagatelji, ki bi jim znižanje obrestne mere ne ugajalo, lahko svoje vloge
popast.
do tega časa dvignejo
Ljubljana, dne 2. decembra 1916,
		
		■
reg. sad. -z neom. zav.

Hranilne vloge i.irmL&h l. joiijz^tlnf* žet*.
_ Hi. I B __________________________ w kaJWelhi
Za uaugiajt jsi peitš k« -rebas Vualls» ^^žeizlee (•7^5}	."aspsizge, Bentai davek plač*
Posojila se dafafo fölk
pnvau» pevejihuta , tmjp ‘nat	«träte*.
ssstä e ftvsjysft&iar
SE
Uradne ure ****** «d a. «• *&£■*». ispeu» t» ■»** *&**>
pa S*Uim aa vkajShe kv» vredne» ta ih si skBÜ&ho i*a
m S m frnakte ^4taaaKa*ÄA t»
Pojasnila se dajajo <■	m«»).
m» SepeUne a- se % £» i. vzg pipci»»
Posojilnica Sana fstdi aa mpolago doznače hranilne nablrauidke.
HBWHM
Stolna ulica 6 (med Glavnim trgom iti stolno cerkvijo.)
V veöjo dobro urojeno mešano trgovino želi 15 let staro, moćno in zdravo dekle, vešč slovenskega in nen škega jezika stopiti v uk. Iv. Selič pekarija Laški trg.
Cvetie
V veliki Siteiri In p© nizkih cenah«
iz vrtov sv. Frančiška
(glasilo 111. reda) izhaja v Kamniku na Kranjskem in stane za celo leto 2 K.
Z& vsako uro se jamčil
&ai3 5?. šop «, im sesti, sritoBiBi is ep nt\ i» Itaki etsl
Preemjske nre, Schafhaasor Sšsith, Omaga, Starns | vsaif: Za kratkovidne nova sboijšanrt stekla
Slovenci,
Naročajte
in razširjajte
Stražo!
raateaj. - Snu»oft»i 20—2ÖU i
VikUaH»	X	SIM»
Pri»«» srebra* tu«	K	T—
Orig»«! «s#«* ar» K U -knhisjska sera	K W-jj
Sedi&s. aikiasta	S	J
Persčaj 5>r»t»fi •	K	4"
Srebra* verižic*	K	fr
več Jet««
Nasi. DieUnger
Tked. Fetirmbach
3?ii» bi uSsiar
S9BII08, essposha sLU
Keimte» ziatefoe i* »refer*.
«'-sate Bureš
urar, zlatomer in očalar,
Tegettlafova cesta 39. Pni erar «I glav. kolodvora
Kaiiaatrna, ummtmlm® I« mtasffeifllie*
trgovina .s papiri«®, Pisalptm-i m risalnimi potrebščinami na. debelo in »teobno,- • priporni, trgovcem in preprodajale«» velikansko i*het*o dopialisr
XX po ra/mh ceuab XX Z« ■«stilnižarje:
Papirnate aavvijctr: vakm novih' predpisov nanieslhife v Gradcu, pa zelo nizkih cenah
se naznanja, da ima tiskarna sv. Cirila n Mariboru zopet na razpolago Prodaje jc Potrdila za klanje telet in mlade živine.
Ivan Ravnikar
trgovina špecerijskega, kolonijah m* nega blaga barv in zaloga mine* nnnmin t ralnih voda	MUdKU !
IE — Graška cesta štev. 21
tfautal #|fkA j« štirikrat cenejši kot pravi med tet bolj mad	9VI#M- redilen nego meso in., jajc«. Rabi s» kot ma*
i* n kruh, za pecivo in močnata jedila, pospešuje prebavo, lajša liri* parni, zapeko, zaalizeaost, obenem pa tod) krepi itd. Poskus Vas prepriča o isvrstaosti umetnega medu! Zavojček velja >5 vin. Naroča »e pri- Josip Berdajs, Izbijata Zeljarska nilea Hsv. 13,
kupuje po naj višji dnevni ceni vinski kamen kamna, jantž, pristno strd in vosek.
zavojčkov za 4 krone
Edina štajerska steklarska narodna irgovm
Na debelo ! '	f	Na 4iteIhm
XXXXX1XXXXX
FRANC
s:: tCLjc
ji
priporoča po najnlijih cenah svojo bofialo zalogo steklen« te »nar celanaste posode, svetilk, ogleda), vsakovrstnih iip in «kvkje« ao oodobg. — Prevzetje vseh steklarskih del prt cerkvah la snavteteh.
Najsoiidrtejša in točna postrežba.
kupi veletrgovina
Anton Kolenc, Celi«.
/\/N/IN/ZN/
v Mariboru
Tiskarna sv
Brzojavni naslov Čtrllova tiskarna Maribor
sprejema vsa c časnike knjige,
tiskarsko stroko spada joda dela kakor; brošure, stenske In drage koledarje.
Z« r .i župnij «k» urade «povedne in misijonske lizike « črni», rdečim sli modrim tiskom, uradne zavitke % natisom glave ter razne oznanilu e napise. Za slavne občinske, šolske in druge urade - uradne zavitke, oznanila, napis« -azglase, plačilne predpise, prejemu» potrdila itd. Za obrtnike in trgovce pisma, «vitke, okrožnice, račune, opomine, menice, cenike, dopisnice naslovnic*, letake in lepak* s črnim in drugobarvaim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila itd.
Trgovina tiskarne sv. Cirila
MARIBOR» v lastni hiSl Koroška cesta štev. 5
priporoča svojo veliko zalogo raznega papirja, peresnikov, peres, Orati)«-•ss peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tablic, črnil, zavitkov (bar ranih in belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, noticov, pisme»?*» papirja v mapah in ikatljah, razglednic, itd. — Svete podobe (male. «« tike in stenske),^ razpela vseh velikosti, molitveniki, moleki. svetinjice ikapulirji, — Štambilije za urade in dr. — Postrežba točna in solidna
•mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmvm n.i...
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju registrovana zadruga z neona, zavezo				
	m	sprejema Hranilne vloie od vsakega, in B obrestuje no Posojil« dale ^0|q članom na vknjižbo, na poroštvo in zabavo tJfSđlt« Za nalaganje denarja po pošti so na razpok gopo- Poc^ ze*° Ugodnimi pogoji. \ knjižbo i» dlU- ' , ložnice c. kr. poštne hranilnice na Dunajn št. 92.46f> go zemljeknjižno izpeljavo izvršuje posojil- vsaK delavnik od . ° ° Rentni davek plaeuie zadruga sama. niča sama brezplačno; stranka plača le koleke	ure 12 ure dopoldne. 15	1 V .
	■ K M			m m m,,
«	AT ..Hotel Beli vol“, Graška (cesarja Viljema) cesta št. 9. *W			
teizMatatf to založnik; Kuneorcil .Strata.“	dOgozanl «»inikli tskssl« »bspufc	t*iitk daka/'a. n. OLrfi. v !*wttomm» :