Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1’60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo je v Ljubljeni, F rsnčiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 3C0. — Upravništvo je ra Marijinem trgu —— štev. 8. Teleion štev. 44. 128. štev. Velja v Ljubljani in po pošti: telo leto . K 360'— pol leta . „ 180 — feiil leta . . „ 9G-— za niesec . . „ SO — Za inozemstvo: cclO leto . K 480'— pol leta . . . „ 240 — Eetrt lela . „ 120 — la mescc . ,, 40 — V Ljubljani, sreda 1. junija 1921. , g*"«,-. IV. leto. Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno . 4 dolarje četrtletno , . 2 dolarja Novi naročniki naj pošiljajo nar očnino po nakaznici. Oglasi se zaračunajo po porabllenem prostoru in sicer 1 mm visok let 55 mm širok prostoi za enkrat 2 K za večkrat popast. Debata o ustavnem načrtu. Beograd, 31. maja. Današnja seja konstituante sc je pričela ob 9.30. Po odobrenju zapisnika zadnje seje je zbornic- 1 JŠla na dnevni red. V imenu zemljoradniškega kluba je izjavil posl. Juraj Vreslovič. da stoji na stališču, da morajo biti vsi naši zakoni jasno stilizirani, ker se s tem onemogoči možnost dvoumnosti. Čl. 42 in 43 nista dovolj jasna. Nadalje je odgovarjal posl. Juraju Demetro-viču ter pobijal njegova izvajanja lgede Dalmacije. Zahteval je. naj se tretji oddelek ustave vrne ustavnemu odseku z nekaterimi izpremembami vred. Komunist Života Miloikovič je v svojem govoru nato izjavil, in sodi, da je bil 3. oddelek sprejet v ustavo pod pritiskoin opozicije. Nato je okrl-tikoval ta oddelek in polemiziral s predgovorniki Govoril je industrijsko—gospodarski krizi ter kritiko-val poslovanje ministra za promet. Narodni socialist Deržič je kritikoval v svojem govoru 3. oddelek in ves ustavni načrt ter je izjavil, da so gotovi paragrafi ustave uvršeni brez vsakega sistema. Glede dr. Gosarja je izjavil, da je v svojem govoru razvijam katoliški komunizem. Glasoval bo proti. Radikalec dr. Nomči-lo Ivanič je v svojem govoru nato zlasti kritikoval zemljoradnike ter je Izjavil, da tretji oddelek ne rešuje agrarnega vprašanja. Odškodnina mora biti upravičena. Radikalec Aleksa Zujeivč je odgovarjal na razne opaske predgovornikov in se izjavil za ustavo. Seja se je končala ob 13.30 ter se je nadaljevala ob 16. Seja ministrskega sveta. Beograd, 31. majn. (izv.) Danes se je vršila pod predsedstvom ministrskega predsednika Pašiča seja ministrskega sveta, na kateri je bila' sprejeta uredba o devizah in valutah. Razpravljalo se je nadalje na tej seji o vprašanju zamenjave denarja v novoosvobojenih krajih Dalmacije. Sklenjeno je. da se vzame pri zame- njavi čim ugodnejša relaclia in to z ozirom na ne preveliko število denarja, ki se ima zamenjati. — Končno je bil na predlog finančnega ministra sestavljen odbor za regulacijo stanarinskih in draginjskih doklad državnega uradnlštva v Srbiii in Čr-nigorl. — Nato se je seja zaključila. Štajerska za priključitev k Nemčiji. Glasovanje se vrši 3. julija. Bojazen pred vkorakanjem naše vojske na Koroško. Gradec. 31. maja. V današnji dopoldanski seji štajerskega deželnega zbora so se mogli odločiti o vprašanju izpremembe dne 7. aprila so-^ glasno odobrenega predloga, po katerem bi se izvršilo glasovanje za priključitev k Nemčiji dne 29. maja sočasno z glasovanjem na Salzburškem. Sklep deželnega zbora z dne 7. aprila se ni mogel izvesti, ker je bilo ljudsko glasovanje na Salzbur-škem nekaj časa dvomljivo in ker so obstajale še druge ovire. V današnji seji je stavil deželni svetnik dr. Hiibi ler v imenu velenemških poslancev deželne zbornice predlog, naj se določi termin za ljudsko glasovanje na tretji julij, ako se do tedai ne izvede glasovanje v vsej državi. Razpis ln priprave za glasovanje naj izvede avtonomna deželna vlada (ne deželna vlada kot zvezna oblast), glasovanje samo pa glasovalni odsek, sestavljen iz zastopnikov vseh strank. Ko je dr. Hfibler svoj predlog utemeljil. je izjavil namestnik deželnega glavarja dr. Ahrer, da se smatra krščansko - socialna stranka s sklepom deželnega zbora od 7. aprila Vezano in da bo vsled tega glasovala za predlog. Zastopnik svobodomiselne kmetske zveze je nato izjavil, da se tudi njegova stranka strinja s predlogom. Deželni svetnik Posvetovanja Dunaj. 31. maja. (Izv.) Tukajšnji zastopniki male antante so se danes posvetovali o skupnih korakih, ki bi jih bilo podvzeti, ako se glasovanje za priključitev k Nemčiji izvede. Posvetovanje je imelo namen, določiti Machold je izjavil, da stoji socialnodemokratski deželno - zborski klub na stališču zveznih zakonov ki ne predvideva glasovanja po deželi. Socialno - demokratska stranka, ki je pokazala veliko volje za brezpogojno priključitev k Nemčiji, meni, da predlagani sklep za glasovanje za priključitev k Nemčiji ni koristen in da ga tudi ne bo pospešil. Zato ne bo glasovala za predlog. Ako se predlog sprejme, se socialna demokracija glasovanju ne bo odtegnila. Nato je bil predlog dr. Hiiblerja sprejet z glasovi Velenemcev. kmetske zveze in krščanskih socialcev. (Dolgotrajno odobravanje pri Velenemcih in poslancih kmetske zveze.) Nato je bila seja zr’ ijučena. Dunaj, ol. maja. (Izv.) Današnji sklep štajerskega deželnega odbora, da se ima glasovanje za priključitev k Nemčiji izvesti dne 3. julija 1.1.. je v tukajšnjih krogih vzbudilo veliko nevoljo. Ta korak se od merodajnih krogov tem bolj obsoja, ker se z gotovostjo računa z vkorakanjem jugoslovanskih čet na Koroško. Dunaj, 31. mala. (Izv.) Izvedba glasovanja za priključitev tudi na Štajerskem, bi imela kot neizogibno posledico takojšnji odstop sedanje vlade dr. Mayerja, ker bi vlada kljub svojim odločnim ugovorom prod priključitvi ne hotela nositi posledic. male antante. stališče Češkoslovaške, Jugoslavije ?n Rumunije za slučaj nadaljevanja priklopitvenega gibanja, v katerem slučaju bi te države bile primorane tudi skupno nastopiti. Boji poljskih vstašev. Poljska vlada ne odstopi. Francija popušča. Berlin, 31. maja. (Izv.) Iz Brezslave se poroča, da ponavljajo Poljaki še vedno svoje napade, kljub temu, da je zapovedal I(ortanty splošni umik. Pri Janickovu so 6kušall Poljaki prebresti reko, a so bili odbiti. Na raznih krajih so ponovili Poljaki svoje napade po močnih predpripravah potom metalcev min in streljanja s 30.5 cm topovi, a so bili od nemških branih odbiti. V več kraiih so Poljaki tudi prisililo rekrutova!! civilno prebivalstvo. Oppcl, 31. maja. (Izv.) Včeraj je prišlo v notranjem delu mosta Beuthen do krvavih pouličnih bojev. Polici vstašl, ki so udrli v mesto, so napadli nekega angleškega častnika ter ga težko ranili. Varšava, 31. maja. Spričo sedanjega položaja se Je na včerajšnji seji ministrskega sveta sklenilo, umakniti predloženo prošnjo za odstop. London, 31. maja. Kakor se doznava iz diplomatskega vira, sta v sobotni seji poslanskega sveta predlagala angleški in italijanski poslanik, naj sc v nemških in poljskih okrajih Gornja šlezije vzpostavi red z regularnimi nemškimi oziroma poljskimi četami. Zastopnik francoske vlade ic ugovarjal. da Je vsled popustitve Korjantyja taka odredba nepotrebna. Poslaniški svet Je sklenil, ustvariti med nemškim in poljskim pasom nevtralno ozemlje. BOLGARSKI NOTRANJI MINISTER V BEOGRADU. Beograd, 31. maja. Včeraj popoldne je došel v Beograd bolgarski notranji minister Dimitrov, ki je tudi predsednik bolgarske kmetske stranke. Danes ga je sprejel ministrski predsednik Nikola Pašič. Dimitrov ostane v Beogradu nekoliko dni. Njegovemu prihodu se pripisuje velika važnost. JOVANOVIČ, ^OMOČNIK MINISTRA NOTRANJIH ZADEV. Beograd, 31. maja. Naš poslanik v Bernu, Mllutln Jovanovič, pride koncem tedna v Beograd. Kakor se govori, bo postal pomočnik ministra za zunanje stvari. ZVEZA NARODOV ZAPRTLJA DENAR. London, 31. maja. (Izv.) Strokovnjaška komisija je odposlala raznim državam spomenico, v kateri ugotavlja, da stane zveza narodov preveč denarja, da zapravlja Javno Imetje, daje svojemu uradnlStvu previsoke plače ter dopuSča, da njeni uradniki zlorabljajo svojo oblast. — Komisija predlaga ustanovitev skupne blagalne, lz katere naj bi se vzdrževala pisarna zveze narodov. FINANČNA POMOČ AVSTRIJI. London. 31. maja. (Izv.) Finančna komisija Zveze narodov, ki ima začasno tukaj svoj sedež, ie izdelala načrt za ureditev finančnega vprašanja Avstrije. Komisija predlaga, da se Avstriji odpomore z ustanovitvijo emisijske banke ter s pomočjo najetja notranjega posojila. Ta emisijska banka nai bi se takoj ustanovila ter bi bila nje prva naloga, da zboljša sedanji kurz krone. Kot garancija bi ji nai služili dohodki iz carin, državnih monopolov, tobačne režiie ijj posojil na nepremičnine. Po mnenju finančne komisije je napeti vse sile, da se nadaljno izdajanje papirnatih novčanic prepreči. Komisiia je že prejela zgotovilo. da se bo Avstriji pomagalo s potrebnimi krediti pod pogojem, da se izvedejo nove finančne reforme. RAZPRAVE PROTI VOJNIM ZLOČINCEM Lipsko, 31. maja. (Izv.) Danes dopoldne se je pričela 3. razprava proti vojnim krivcem. Obtožen je delavec Robert Neumann radi slabega ravnanja z vojnimi ujetniki. Senat je sestavljen kot pri prejšnjih 'razpravah. 15 nemškim pričam stoji nasproti 25 angleških prič. Bivši vojni ujetniki so bili v Londonu komi-sijonalno zaslišani ter se bodo njih Izjave med obravnavo prečitale. DEMONSTRACIJA ZDRAVNIKOV NA DUNAJU. Dunaj, 31. maja. Danes popoldne se je vršila napovedana peturna demonstracijska stavka avstrijskih zdravnikov. Istočasno se ie vršilo v dvorani glasbenega društva zborovanje zdravnikov, na katerem so bile soglasno sprejete predlagane resolucije. Govorniki so povdarjali izrečno enodušnost vseh zdravnikov, v neomajni volji, doseči izpolnitev svojih zahtev. Med demonstracijsko stavko zdravnikov so odpadle vse ordinacije, samo v bolnišnicah in porodniški kliniki^ se je vršila zasilna služba za neodložljive smrtnonevar-ne slučaje. KONGRES FRANCOSKIH NARODNIH ŽELEZNIČARJEV. ParU, 31. Danes dopoldne se olvorl kongres narodnih železničarjev. Bo. je se, da pride do hudih spopadov z reformisti In komunisti. — Prejeli snu: Loža V. M. X preklicuje svojo za o. junij sklicano ornejo, ker je priglasila za 15. junij . . . visok accc-sit. Ti^zadevno obvestilo po 10. juniju. k ' ' \ l&A Zelena internacionala. Te dni se je vršilo v Pragi tudi zborovanje zastopnikov agrarne stranke, kjer so bile od bolj znanih zastopane češka agrarna, bolgarska zemliedelska, Radičev-ska in Avramovičeva zcmljoradnička stranka. Kakor že na mnogih sličnih zborovanjih drngod sc ie razpravljalo o osnovanju mednarodne zveze poljedelcev, zelene internacionale. Kdor se malo zaglobl v javljajoče se smeri bodočega socialnopolitičnega razvoja in se zamisli v osnove nastopajočo social-iio-politlčne grupacije, ne bo mogel zaua-prej molče mimo sličnih pojavov. Očitno ie In niti najbolj zakrknjen starokopitnem ne more več zanikati, da Jo socializem v poslednji dobi napravil velikanske napredke. Nahajamo se nedvomno v dobi pred prvimi početki socializacije, ki se bo izvršila pač po načelu kolektivizma. O teni sl Je na Jasnem pač sleherni misleč človek, dasi Je treba priznati, da Imalo široke množice o vsetn tem še preveč meglene pojme, ker Jih vodi bolj negativni nagon po preobratu današnjega stroja, nego trezen prevdarck, zavest pozitivnega, konstruktivnega dela. Ravno vzprlčo te nejasnosti se Je nenadoma znašlo mnogo poljedelskega prebivalstva celo v vrstah komunistične struje, dasj se z nje socialnogospodarsklml težnjami prav gotovo ne vjemajo. Nastopa pa že Iztreznjcnje, nazor] se čistijo, politične vrste s© znova ločijo. Kmet vidi, da njegovo mesto vendarle ni med komunisti. NaJ-preje in natočitnelše se je to pokazalo v Rusiji. Problem Je v glavnem ta: Socializacija je mogoča tam, kjer je delo, kjer Je način produkcije kolektiven. Rudarstvo, Industri- ja, promet so glavni primeri te vrste pra* Izvodnje. Kjer pa je delo Individualno, za-htevajoče individualno človekovo udejstvovanje, tam pa s socializacijo ne bomo nič3-sar opravili. In tako delo Je delo poljedelca, Pr{ njem z normami delovnega reda po vzgledu Industrijskega delavca ne pridemo nikamor, ako ne želimo, da uničimo ali vs?) ogrozimo poljedelsko produkcijo, kakor se Je zgodilo ruskim komunistom. Šele kadar bi sc vse kmetsko delo vršilo mehanično, a brezizlemno s pomočjo strojev, šele tedaj bi bilo kolektivno delo mogoče. Ker nismo utopisti, tega osnovnega napredka še ne bomo pričakovali tako kmalu. S tem Je podana tudi slika položaja, ki nastopa za zemljedelski stan ali ako hočete, razred. Da se zavaruje pred presenečenji, se mora organizirati enotno, — ln zanj, ki 2Ivi raztreseno, je politično-parla-mentarno dolo edina možnost političnega udejstvovanja. Mimo tega Pa Ima še resnejše in trajnejše cilje; na koncu koncev bomo kneli v evropski družbi samo (Tv 9 vrsti soclalno-polltlčnih organizacij: socialistično raznlb struj In agrarno, predstavljajoči dve vrsti produkcije: delavsko ko, lektlvlstlčno in kmetsko individualno. Ti dve bosta med seboj delali pogodbe in sl zamenjavali proizvode, sestavljali države In kratkomalo gospodarili nad darovi zemlje. Kot socialistom nam torej ne more biti vseeno, kako se urejuje naš sodelavec, s katerim se nam bo na koncu kot z edinim še pogajati o razdelitvi dela ln sadov. Zulu T*i>uja ono vonja Talona Internacionale ,kl se nahala sicer šele v prvih početkrii, naše nemalo zanimanje. Ob mrtvaškem odru dr. Vesniča. Pariz, 30. maja. Danes je mnogo odličnih oseb obiskalo ln Izkazalo čast mrtvemu dr. Vesniču. Zvečer so se vršili strogo Intimno verski obredi, pri katerih Je bila navzočna samo družina dr. Vesniča lit osobje poslaništva. Nato se Je truplo preneslo v rusko cerkev, kjer Je bilo položeno na katafalk. Vsa cerkev Je bila črno draplrana in pripravljena za službo božjo, k{ se bo vršila Jutri ob desetih dopoldne, med katero bodo Izkazale mrtvemu truplu čast čete pariške garnizije. Beograd, 31. maja. Na brzojavko, v kateri Je irancosk) ministrski predsednik Briand izrazil min. predsedniku Nikoli Pa-šlču svoje sožalje povodom smrti našega pariškega poslanika dr. Milenka Vesniča, Je odgovoril min. predsednik Pašič z na- stopno brzojavko: »V imenu kraljevske vlade in v svojem Imenu se zahvaljujem Vaši ekscelcncl za topi« izraze sožalja v bolesti, ki nas ie zadela s smrtjo našega odličnega predstavnika v Pariza dr. Milenka Vesniča. Beograd, 31. maja. Povodom smrti našega poslanika v Parizu dr. Milenka Vesniča Je prejel ministrski predsednik Nikola Pašič od češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša nastopno brzojavko: »Ob prihodu v Pariz sem doznal za strašno Izgubo, k) ie zadela vlado kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev s smrtjo njenega glavnega predstavnika v Parizu. Radi uslug, ki Jih Je storil slovanstvu, bo njogo-va smrt povzročila enodušno žalost češkoslovaškega naroda.« VELIKA TATVINA OROŽJA. Inomost, 31. maja. (Izv.) Kakor por> ča »Volkszeltung«, je bilo iz artilerijskega skladišča avstrijske državne brambe pri Hallu ukradenih več Maitserjevlh pištol, 7 strojnic In vsi v skladišču se nahajajoči optični aparati. Vrednost ukradenega blaga se ceni na več milijonov kron. Tej tatvini se pripisuje velik politični pomen, ki pa dosedaj še ni poiasnien. JAPONSKI PRESTOLONASLEDNIK N 4 FRANCOSKEM. London, 31. maja. Včeraj sc Je odpeljal japonski prestolonaslednik Iz Anglije na krovu Japonske bojne ladje »Katorl«. Namenjen je v Francijo. Pred odhodom se Jo poslovil od angleškega naroda s posebno poslanico in se zahvalil za gostoljubnost, ki jo je vžlval v Angliji. ŽELEZNIŠKA ZVEZA Z DUNAJEM. Dunaj, 31. maja. (Izv.) Z jutrišnjim dnem stopi na vseli avstrijskih j>r6-gah poletni vozni red v veliavo ter se s tem dnem uvede tudi 24-urno časovno štetje. Po novem voznem redu bosta vozila D-vlaka 3 in 4 Dunaj—Gradec--Maribor—Ljubljana— Trst in obratno ter Dunai—Zagreb —Beograd in obratno dnevno in sicer odhaja iz Dunaja ob 7. uri 20 minul in prihajata na Dunai ob 21. uri 45 minut. BORZNA IN TRŽNA POROČILA;' 31. maja. Zagreb: Devize: Berlin 211—212. Budimpešta 51.10—51.30, Italija 692—691, London 512—5J4, Nsvvork kabel 130.50—0t ček 129.50—130.50, Pariz 1090—1091, Pra-ga 191.50—192.50, Švica 2280—2310, Dunaj 22.55—22.60. Valute: Dolarji 128—129, avstrijske krone 23—23.50, carski rublji 37 — 40, češkoslovaške krone 196—198, francoski Iranki 1085—1095, napoleodnori 440— 415, nemške marke 215—217, leji 0—224, souverelgn 492—0, lire 682.50—0. Beograd. Devize: London 128—128i 75, Pariz 267—268, Newyork 32.20—32.50, Ženeva 570—575, Solun 185—195, Rim 172.50—173, Praga 47—47.50, Dunai 5.60-5.65 in pol, Berlin 52—52.50. Valute: Francoski franki 265—270, dolarji 31.40—32, lire 169—170, rom. leji 55.50-56, bolgarski lovi 38.25—40, češkoslovaške krone 47— 47.50, nemške marke 54—54.50, avstrijska krone 5.85—5.95, napoleondorl 108.25—108, 75, 20 dinarjev v zlatu 22—22.40. Zagreb: Efekti: Banka za Primorje 0—850, jadranska banka 1950—1970| Jugoslovanska banka 421—425, Ljubljanska kreditna banka 0—900, Sloveska eskompt-Ua 580 —590, Praštcdiona 4980—5000, Rl-ječka pučka 365—370, Narodna banka 0— 900. Curlh: Devize: Berlin 905, Newyork 575, London 2223, Pariz 4733, Milan 2993, Praga 835, Budimpešta 245, Zagreb 430* Varšava 0.55, Dunaj 1.35. Dunai: Valute: dolarji 602—606t marke 957—963, funti 2320—2340, francoski Iranki 4930—4970, lire 312.50—314.50, dinarji 1784—1804, poljske marke 5725 — 5925, švicarski franki 10425—10475, če« škoslovaške krone 864—870. Praga: Volute: Marke 109.25, lire 356, francoski franki 365,50. luptl 265.50, dolarji <>8.12-201.50. Vojni zločinci pred sodiščem. b Ne predimo! V binkoštni »Prager Presse« je napisal naš stari, davni prijatelj Al-ried Jcnsen iz Stockholma članek, ki je prevažen, da bi ga smeli Drezreti. Važen za to. ker kaže. kako gledajo tujci-prijatclji na naše slovanske zadeve in kakšna čuvstva jih ori tem navdajajo. Med drugim pravi: »Najlepši dnevi mojih dolgih potovalnih let so združeni s slovanskimi kraii in spomini. Ni era večjega slovanskega kraja, ki bi ga ne bil obiskal. Slovansko gostoljubnost sem v obilni meri užival in med vsemi slovanskimi politiki — od Moskve do Cetinja, od Po/nanskega ah Budišina, do Zofije in Atosa — sem imel slovanske prijatelje, morda jih imam še vedno.« Kako bi pa danes izpadlo zame slovansko popotvanje? Ce bi prišel zoret v Zlato Prago, tedai vem. da bi na Češkem našel zopet kulturne prijatelje. Ravnotako med Hrvati, Slovenci in Bolgari. Če bi pa šel v Moskvo, bi me pa Trockii gotovo dal ustreliti ali deportirnti v knko boljševiško Sibirijo. Ce bi nastopil novo pot v Macedonijo, bi me morda kak srbski patrijot v bolgarskem mestu Ohrid »obglavil« (prispodoba).« »Ravnokar sem se vrnil s potovanja po Poljski, in je zelo vprašljivo. če bi se me na vseh straneh zopet tako prijazno sprejelo, ker sem si upal javno odkloniti poljsko-šlezko politiko. In če bi šel v Lvov ali na Dunaj, faktično glavno mesto brezdomovinske rusinske inteligence. bi me morda z mlačnimi občutki sprejeli. ker sem si upal večkrat javno dvomiti, če so-Ukrajinci v političnem in kulturnem oziru resnično že zreli, ker dasiravno jih le 35 milijonov. morejo vendarle pokazati le prav žalostne uspehe svojega delovanja in svojih teženi.« i ^ »Jaz sem še vedno prijatelj politične renesance slovanskih narodov in je samo posebi razumljivo, da sem z veseljem pozdravil nove državne tvorbe Čehov in Poljakov. V principu gorim tudi simpatije napram jugoslovanski Ideji. Imam pa vedno sum, da bodo Hrvati in Slovenci prej ali pozneje lepo zvezo raztrgali, če se bodo njihove skrivne btijaz.nl uresniči?«. da hočejo Srbi hegemonijo ali iz mističnih črk SHS celo napraviti Veliko Srbijo. Ravno tako me boli, da so Bolgari iz te jugoslovanske zveze bojkotirani.* i »Matička Rusija je sicer še vedno jjrcua, toda enkrat bo govorila, takrat ko bo Leninove drhalske diktature konec. Rusija je svet zase, konservativna dežela kmetov z ortodoksno mistiko in more sebi zadoščati, ‘Ca z/i^adnih Slovanov odvlsi, Če Ostanejo Rusi še vedno Evropejci, ali se pa zopet mongoliziraio in nato predstavljajo novo nevarnost za evropski kulturni svet. nevarnost, kateri bi bili izpostavljeni tudi ostali Slovani, če se ne priklopijo temu kulturnemu svetu.« Alfred Jensen je človek, nad čigar besedami sc že smemo zamisliti. O orzavnih pravicah in narodnih manjšinah. Govor poslanca Brandneria v konstituanti. (Konec.) Gospodje! Pridem k zadnjemu odstavku, ki določa pravice narodnih manjšin. Ta odstavek ie važen. Moram reči, da soglašam ž njim. O tem odstavku sta govorila dr. Gosar in dr. Korun, Gospod dr. Korun je pri tej priliki naglašal. da so Nemci v Sloveniji zatirani in preganjani kakor nikdo na svetu. Smatraj! za svojo dolžnost, da gospodu dr. Korunu odgovorim, da to ne odgovarja resnici. (Poslanec dr. Milan Korun: v V specialni debati bom navedel konkretne slučaje, iz katerih sc bo razvidelo. da je res. kar sem trdil.«) Naglašam, da imajo Nemci v Sloveniji svoje nemške šole. Nemci so zaposleni v raznih podjetjih, Nemci lahko govorijo nemški. Nemci imajo svoje nemške časopise, Nemci se lahko razvijajo nacionalno. (Medklic poslanca dr. Koruna: »Izganjajo jih iz države!«) Prosim Vas: resnica je, da uživajo pri nas Nemci ivse pravice in svoboščine. Pokazati Vam pa hočem, gospod dr. Korun. kako postopajo Nemci na Koroškem z našimi ljudmi. Tukaj imam proklamacijo, ki jo je izdala plebi-biscitna komisija po končanem pic-, biscitu. Tu so podpisani zastopnik Anglije, Francije, Italije. Nemške 'Avstrije in zastopnik kraljevine Sr- »Koncem našega dela želimo zdaj. ko oddajamo upravo avstrijski vladi, še posebno poudariti določbe mirovne pogodbe, sklenjene v St. Germainu. ki se tiče varstva manjšin. katero varstvo jamči tudi zveza narodov; obenem pa poudarjamo tudi določbe radi pripadnosti k državi in posebno pa člen 92. ki določa. da nikdo, ki stanuje v ozemlju bivše Avstro - Ogrske monarhije, radi političnega svojega zadržanja od izbruha svetovne vojske sem ne sme biti preganjan ali zasramovan. Avstrijska in koroška vlada ste tudi po svojih zastopnikih ori inter-aliirani plebiscitni komisiji v javnem razglasu izjavili, da se boste tega držali; avstrijski zastopnik pa Še tem potom ponavlja danes svojo besedo.« To je v smislu senžennenske mirovne pogodbe, kjer določa čl. 63.: »Avstrija se zaveže, da bo dala vsem svojim prebivalcem brez razlike rojstva, državne pripadnosti, jezika. narodnosti ali vere popolno in celo varnost za življenje In svobodo.« Dalje določa slen 66.: »Vsi avstrijski državljani so brez razlike rodu (narodnosti), jezika ali vere pred zakonom enaki in uživajo iste državljanske in politične pravice.« Dalje govori ta člen o pravicah, ki jih morajo imeti manjšine pred sodnijo, v uradih, v šoli Itd. Vse to določa mirovna pogodba in naglaša še posebej proklamacija plebiscitne komisije. Sedaj bom pa pokazaL kako se godi koroškim Slovencem. Tu imam list »Koroški Slovenec«, ki Izhaja na Dunaju, kajti na Koroškem Nemci ne dovolijo, da bi izhajal ta list. Zato ga morajo koroški Slovenci izdajati na Dunaju s pomočjo bratov Cehov. Tu stoji: »Danes se čutimo popolnoma zapuščene ...« Podpredsednik Cosič: Oospodl-ne noslaniče. po poslovniku nlje do-zvoljeno čitati. Poslanec Anton Brandner: Prosim. da mi dovolite to čitati. ker je > ižno. (Poslanec dr Laza Marko-\ič: »Neka čita, da čujemo!«) Poslanec Anton Brandner (čita): »... Danes se čutimo popolnoma zapuščene. brezpravne državljane, s katerimi sme vsaka nemsVa baraba postopati nekaznovano, kakorkoli se mu zljubi. Pri nobeni oblasti ne uživamo pravne zaščite. Vse oblasti nas smatrajo za helote. kot podjarnir Ijeni narod, ki ga je treba kot narod zatreti z vsemi mogočimi naravnimi In umetnimi sredstvi. Kakor divje zveri so Planili po plebiscitu najeti, seveda ne najboljši elementi nad naše ljudstvo, predvsem na tiste, ki so se za časa plebiscita izpostavili za Jugoslavijo. Avstrijska vlada peščice domačih sltT^ venskih inteligentov ni prevzela v službo in domače slovensko učiteljstvo je moralo zapustiti svoio domovino in iti s trebuhom za kruhom v Jugoslavijo. Ostalo je nekai slovenske duhovščine in še ta je morala po veliki večini zapustiti svoio rojstno deželo. Sistematično se ie hujskalo prebivalstvo proti slovenski duhovščini, da J! je ponekod ogrožalo življenje in je sama odšla vsled teh neznosnih razmer, duhovniki pa, ki so iz ljubezni do domače zemlie in do naroda prezirali grožnje, preganjanje In vse trpljenje, so bili s silo Izgnani ali prestavljeni in je nemška duhovščina zasedla njihove župniie, četudi nevešča slovenskega jezika.« Najvažnejše je pa tole: »Pod monarhistično Avstrijo smo koroški Slovenci imeli vsai dve svoji šoli, ki smo jih z lastnimi sredstvi zgradili in jih z lastnimi sredstvi vzdrževali, to je narodni šoli v Sv. Jakobu v Rožu in Št. Rupertu pri ^Velikovcu, Danes niti na teh dveh šolah ni dovoljen pouk slovenske de-ce v slovenskem jeziku in kliub vsem določbam senžermenske mirovne pogodbe ne moremo s sredstvi naših krvavih žuljev otvoriti teh dveh šol.« (Medklici: »To se zove republika!«) Da, demokratična renublika. Danes koroški Slovenci nimajo niti ene slovenske narodne šole. Vse slovensko učiteljstvo so izgnali s Koroškega v Jugoslavijo. Poleg tega na sodnijah ne smete govoriti slovenski. Slovenski ne smete govoriti niti privatno, kadar se vozite v tramvaju ali se nahajale v gostilni. Tudi ne smete brati slovenskih časopisov. (Dr. Milan Korun: »Podobno se godi pri nas Nemcem.«) Koroški Nemci naše ljudi tepejo, ropajo po naših posestvih, zastrupljajo našim ljudem živino, jih preganjajo in sploh postopajo ž njimi kakor bar- delali z Nemci v Jugoslaviji,«) Pri nas imajo Nemci svoje šole. imajo na trgovinah in drugod svoje napise, lahko govore neovirano povsod nemški, tudi tukaj v Belgradu po kafa-nah jih slišite nemško govoriti. Kajti mi smo kulturni ljudje in jili pustimo na miru. Zato tembolj protestiramo proti temu. da se z našimi ljudmi na Koroškem tako nečloveško postopa. G. dr. Korun je pa čutil potrebo, da je govoril v zaščito Nemcev, kako so zatirani; to bodo seveda Nemci proti nam izrabljali. Taki so naši so-cijalni demokrati, dočim nemški so-cijalni demokratje. gospoda moja. do danes niso izpregovorili v avstrijskem parlamentu niti besedice v zaščito koroških Slovencev! (Poslanec dr. Korun: »To jim mi tudi zelo zamerimo.«) Kaj pomaga, če iim Vi to zamerite! Ako obstoji internacionala. je dolžnost Vaših nemško-avstrij-skih sodrugov. na nastopijo za interese teptanih koroških Slovencev, ne da bi jih morali Vi onominjati. (Medklic: »To je germanska internacionala!«) Da, to ie germanska internacionala. tista internacionala, ki je 1. 1914,, glasovala za voisko, za imperialistično vojno, dočim so slovanski intemacionalci. ne izvzemši Vaših srbijanskih, nastopili proti vojni, dasi je bila Srbija napadena. Taka je slovanska internacionala, taka pa je nemška internacionala. Nemška internacionala je bila vedno nacionalistična. (Poslanec dr. Ko-Korun: »Vi ste ravno tak nacionalist?«) Jaz sem jugoslovanski soci-jalist. Mi nič drugega ne zahtevamo, nego zaščito našega narodnega elementa izven naše države, a na drugi strani dajemo tudi mi Nemcem in dnuum narodnostim v naši državi pravico do zaščite narodnih manjšin in bom za ta odstavek glasoval, ker priznarn. da imajo pravi Nemci (ne renegati!) pravico zahtevati, da se ščitijo v naši državi. Toda z isto pravico moramo mi to zahtevati od Nemške Avstrije in tudi od Italije. (Ploskanje.) Ako mi izpolnjujemo mirovno pogodbo, jo morajo izpolnjevati tudi oni. NI bilo umestno, gospod dr. Korun. da ste Nemce predstavljali kot velike mučenike v Jugoslaviji. To ni resnica! Oni so prosti in se jim pri nas dobro god!. Gospodje! V tem odstavku, o katerem sem govoril, je večina členov protivna narodno - sociialističnemu programu, ker ne daje ženski nikakih pravic, ker omejuje osebno svobc/ do. svobodo v stanovanju, tiskovno svobodo itd. Zato bi želel, da bi se ti členi popravili, da bi se II. oddelek. ki tvori nekako merilo, nekak barometer za razmere v Jugoslaviji, izboljšal. Zunanji svet. inostranstvo mora iz tega oddelka razvideti, kakšne so razmere pri nas. Ako mi tako omejujemo svobodo, kakor smo videli. morajo v inostranstvu imeti vtis, da je v Jugoslaviji vse polno hajdukov. To ne more biti v interesu naše države in zato bi želel, da bi se gotove določbe v II. oddelku podvrgle reviziji, osobito pa. da se črta odredba o žalitvi tujih vladarjev, da bomo veljali pred svetom kot svoboden narod. Želim, da izvršite to popravo, in je tudi potrebno, da jo izvršite, da se bo lahko sprejela ustava z ono večino glasov, kakor je želja nas vseh. Potrebno je. da gospod ie iz centra popuste. (Poslanec dr. Laza Markovič: »Saj popuštamo!«). Vem. gospod dr. Markovič, da ste v zadnjem času v nekaterih stvareh nekoliko popustili. To Vam radevolje Priznam. Toda v tem II. oddelku, ki je najvažnejši, se ni dosti popustilo. (Medklici.) Treba je to. gospodje, ker se je pri načelnem glasovanju pokazalo, da ste dobili 227 glasov samo na ta način, da je glasoval z Vami tudi del opozicije: zeinljorad-nička stranka. A ta opozicija (Poslanec Barič: »To ni nikakva opozicija!«) je izjavila, da bo pri sklepnem glasovanju glasovala proti, ako ne popravite gotovih členov v tej ustavi. Zato se mi zdi potrebno, apelirati na Vas. da popustite kolikor mogoče. da bo na koncu tista opozicija glasovala z Vami in da bodo tudi še drugi člani opozicije glasovali z Vami, Gospodje, to je moja želia. Jaz bom seveda glasoval proti večini členov II. oddelka. (Odobravanje in ploskanje). ira at.tr mu-mr* mor- ".jvaf "iJiT.wrr.*jr*t«a«j\isM * Moskovski humor. V Moskvi izhajalo listi: »Poročila«, »Resnica«, »Komunistov, sko delo*, »Siromaštvo«, »Gospodarsko Življenje«. Zveza teh Imen da dovtipen stavek: »Poročila« prinašajo »Resniico«, da »Komunista vsiko delo« vede »Qosqoda.rsIco 2ivrenje« Y »Siromaštvo«. Mirovna pogodba nalaga nemški vladi, da kaznuje vse zločince, ki so se tekom vojne pregrešili proti mednarodnemu pravu. Tudi naša država je predložila obširno listo vojnih zločincev in zahtevala, da se izrečejo obsodbe za zločine, ki so jih zakrivili naprarn našemu narodu. Pri tem | seveda ni prizadeta samo vlada v Berlinu, ampak tudi vlade v Budimpešti. Sofiji in na Dunaju. Prve obravnave proti vojnim zločincem se ravnokar vrše v Lip-skein. Obravnavajo se zločini, storjeni nad francoskimi in angleškimi vojnimi ujetniki v Nemčiji. Nemško časopisje se s huronskim upitjem spodtika nad temi obravnavami. Namen je prozoren. Z zavijanjem, z valenjem krivde na druge, poskuša javno mnenje izbrisati utis obravnav, ki'razkrivajo bestijalnost nemške soldateske nad brezmočnimi in brezpravnimi vojnimi ujetniki. Kot prvi je bil pred sodiščem v Lipskem sojen podčastnik Heynen. Tožencu se ie dokazalo, da je v 15 slučajih zagrešil nad vojnimi uejtniki najtežja nasilstva, ki tudi v takratni dobi ne morejo biti opravičljivi. Obsojen je bil na 10 mesecev leče. Vsekakor malenkostna obsodba. Drugi obtoženec je bil nemški stotnik, advokat dr. Emil Mflller iz Karlovih Var. Značilni so zločini, ki jih je zagrešil nemški inteligent nad ujetniki taborišča, kateremu ie poveljeval. Vsled okrutnega ravnanja dr. Miillerja je v taborišču umrlo vsaki dan do 10 ujetnikov. Dr. Mflller je ujetnike suval In pretepal. Nekega * NAŠE NOTRANJE DRŽAVNO POSOJILO. Včeraj smo objavili nekoliko podatkov o našem notranjem državnem posojilu. Naše dotično poročilo se Je naslanjalo na prve vesti, ki so došle v Ljubljano včeraj. Po današnjih vesteh, ki pa tudi še nimajo ofi-cijelnega značaja, nam je včerajšnje podatke nekoliko spremeniti oziroma dopolniti. Delež slovenskih denarnih zavodov, zdi se. da ne bo znašal 100 milijonov dinarjev (20%), marveč le 75 milijonov dinarjev (15%). katera vsota je še vedno percentuelno visoka, posebno če jo primerjamo z enako svoio za vso Srbijo. Od celega posojila, ki se ima uporabiti le za investicijske svrhe '.železnice, ceste, pristanišča) se uporabi primeren del za zgradbo železnice Ormož—Ljutomer in Ljutomer — Murska Sobota. Že ta okolnost bi morala vplivati na naše ljudi, ki imajo kaj prihrankov, da pridno podpisujejo na državno posojilo, ne le v lastnem interesu, o čemur smo razkladali včeraj, ampak tudi v interesu slovenskem in ne v zadnji vrsti v interesu državnega kredita in s tem države same. Ni zadosti, da je sindikat jugoslovanskih bank zagotovil finančni upravi posojilo, potrebno je, da se širša publika udeleži podpisovanja na isto tako. da ne bo bankam ostala niti ena zadolžnica. Po pogodbi s finančno upravo, so namreč denarni zavodi obvezani dati vsakemu državljanu toliko zadolžnic, kolikor jih bo podpisal. Ako bi pa privatniki Podpisali več zadolžnic, nego znaša na podpisovanje izloženo posojilo, se bo podpisnikom primerno znižal podpisan delež. S tem. da so banke dolžne izložiti zadolžnice na javni podpis ter jih dati vsakemu državljanu z ravno omenjeno omejitvijo, odpade vsak razlog za zabavljanje, češ, da se banke favorizira. Iste koristi. kakor banke, ima lahko vsak, ki podpiše posojilo in to v oni meri, v kateri bo podpisal. Ako sc bo oglasilo toliko privatnih podpisnikov, da bankam ne ostane nič. ne bodo imele banke druzega dobička, kot malo provizijo za prevzeto jamstvo uspeha posojila in za reklamo in razpečavanje zadolžnic, ako pa ne bo odziva med širokimi sloji, bo to pač dokaz, da se za sedaj ni moglo drugače. nego sc nasloniti na banke. Najlepše bi pa bilo, ako bi podpisovanje na posojilo preseglo. 500 milijonov dinarjev, kajti tak uspeh bi povzdignil ugled naše mlade države in zaupanja inozemstva v gospodarsko in politično konsolidacijo iste. V tem slučaju bi se moglo pristopiti v kratkem času k drugemu notranjemu in ©ventuelno zunanjemu posojilu; k zunanjemu pa le tedaj, ako bi nam bilo isto dano na podlagi naše gospodarske moči in našega kredita, ne pa, da se nas gospodarsko in tudi še politično zasužnji. Zunania ooso- _________________________ 128. štev. 1,1 * bolnega vojaka je pustil tri dni prk vezanega na kol. Vojne ujetnike j( tolkel po glavi, če so prosili kruha: bolnike je pretepal z bičem, da jih j( spravil s postelje. Vojnemu ujetni< ku. ki je bil težko bolan na difterijl je segel nasilno z roko v usta in gj pretepal. Vojne ujetnike je fotografi ral na Iatrinah. Vsekakor so Nemci izmed obto. žencev izbrali najprvo »nainedolž^ nejše«. ker zločini, ki sta iih prva dva obtoženca zakrivila, so pray »malenkostni« proti zločinom, ki sa jih zakrivile nemške podiviane tolpe nad našim narodom v Bosni id Srbiji. Te razprave čakamo in rado-vedni smo. če bodo Nemci potem ša plicali na pomoč zvezo narodov. ko( jo kličejo sedaj pri obravnavah v I ipskem. Beležke. čudno, čudno ... »Slovenec« je tudi pozabil na majniško deklaracijo. Voditelji so torej povsod zaspali. Znamenje, da je treba pri nas čisto nove orijentaciie. V toplo molitev priporočajo Na. drahovega Ceneta, ki ga ie nenado-* ma zadel mrtvoud med zobe, glo^ boko prestrašeni avtonomisti, g. Goi vekar in drugi prizadeti. Sila kola lomi. »Slov. Narod« po. roča v svoji sinočnji številki, da so se vršila zadnje dni med JDS in NSS1 »pogajanja« za ljubljanski obč. svet Pri tem Je pa pozabil povedati, da' je JDS vodila taka »pogajanja« tudi s SLS. In takrat »Slov. Naroda« ni bilo strah »srečne Ljubljane.« — No, hilt was helfen kannl :'Ja, ki bi se nam ponujala s poslednjim namenom, mora naša država odločno odklanjati, kakor ie menda to že storila. Naša država bi smela najemati le taka zunanja posojila, za katera ne bi prevzemala obvez, ne-, go plačevanje pogojenih, četudi ne-: kaj višjih obresti in to le v visoko stoječi inozemski valuti. V tem poslednjem slučaju bi namreč nekaj višje obresti več kot odvagale okolnost, da bi se povračilo z vso verjet-* nostjo vršilo, ko bi naša valuta bila zboljšana. Danes n. pr. je dolar 6 in pol krat dražji proti dinarju, nego ie bil normalno pred vojno. Ako bi se dolar znižal proti dinarju za polovico današnje cene. bi se zunanii državni dolg znižal v istem razmerju — t. j. na polovico, v našem denarju. Ako hočemo priti do zunanjega posojila ood sprejemljivimi pogoji, moramo vsi delati na to. da doseže prvo našo notranje državno posoiilo popoln uspeh, kakor smo že gori naglašali. Končno bodi še povedano, da bo Narodna banka dovoljevala posojila na državne zadolžnice novega posojila proti 6% obrestmi in proti včeraj navedenimi pogoji le za dobo 4 let. Ta ukrenitev je jako umestna, ker se s tem omejuje tudi inflacija bankovcev za to dobo. v kateri je upati, da se bodo gospodarske razmere pri nas toliko zbolišale. da bo lahko obdržati zadolžnice v prometu brez zakonito ustanovljenega lombardiranja pri Narodni banki. 'k .+ Carinjenje blaga ua brzovlaka Praga — Dunaj — Trst — Zagreb — Beograd. Generalno ravnateljstvo carin v Beogradu je odredilo, da imajo carinarnice pregleda« vati blago v vlaku. Južna železnica se io morala obvezati, da bodo jemali potniki tega braovlaka samo najpotrebnejše blago s seboj. Denarja In vrednostnih papirjev toliko, kolikor pač dovoljuje naredba o devizah in valutah. Potniki, ki se vozijo sko-'Zl našo državo, moraijo naznaniti carinskim organom, koliko valut in vrednostaili papirjev posedajo pri sebi, ker se jim v nasprotnem slučaju isti odvzamejo. Ravno tako se odvzame v vsakem slučaju nezdrava valuta' (avstroogrske nov čarni c e in levi). Kdor prispe iz inozemstva, sme izstopati samo na postaji, kjer se nahaja carinski urad. Tranzitna prtljaga se ne carini, temveč se označi samo s carinskim pečatom. Prtljaga, ki se izvozi iz naše držaive, se zacarinl pni rta&ih carinskih uradih. + Razvijanje industrije v Karlovcu. Malo je mest, kjer bi se tako lepo razvijala industrija, kakor ravno v Karlovcu. V zadnjih dneh se jc osnovalo novo podjeljfi, za eksploatiranje in Izkoriščanje šum * glavniico 4 milijone kron. To je že 33 industrijsko podjetje. Lep napredek! + Telefonska zveza DuuaJ-Trst. Zvezni prometni minister je z naredbo od !•!;• t. m. dovolil telefonski promet Dunaj-Trslj čez Jugoslavijo. Pristojbina za en pog<£; vor znaša 520 avstr, kron; ja nujni pogo-* vor pa trikrat toliko. bov, Hrvatov In Sloyencey. V te) proklainaciJJ stoji baru (Dr, Korun: »VI bi radi tako Gospodarstvo. Dnevne vesti. — f (ktseral Petar Mišič. 30. m. m. je tanri v sanatoriju na Dunaju poveljnik srbske donavske divizije, general Pelar Mišič, v 59. letu. Pokojnik je svojcčasno igral pri zaroti proti kralju Aleksandru vodilno vlogo. — Velike poneverbe Dri podružnici »Jadranske banke« v Sarajevu. Pri sarajevski podružnici »jadranske banke« je poduradnik Ambrožič ponarejal kreditna pisma, ki so se glasila na njegove sokrivce ter pre-varil banko za nekoliko milijonov kron. Policija je stvar odkrila in krivce aretirala. — Cenzura pisem v Italijo. Na razna vprašanja, ali se v Italijo namenjena pisma cenzurirajo, odgovarjamo, da se pri nas cenzura ne vrši ter tudi uradno ni znano, ali obstoji cenzura v Italiji. Vsekakor pa še priporočati previdnost, ker italijanske oblasti brezdvotnno pregledujejo pisma, ki prihajajo iz Jugoslavije v zasedeno ozemlje — Izplačevanje 20% bonov, ki so bili izdani pri zameni in kolkovauju starih bankovcev, se še ne izplačujejo. Kedaj se bo to zgodilo, objavimo pravočasno. — Urad Ljubljanskega velikega semnja naznanja vsem interesiranim krogom, da je rok za prijavo k udeležbi na željo interesentov podaljšan do 10. t. m. Od prijav, predloženih do tega roka se ne bo zahteval nlkak povišek na najemnini Izložbenega prostora. — Za begunce, S 1. junijem preneha begunski urad ter prevzame vse njegove posle poverjeništvo za socijalno skrb. S 30. junijem se ustavijo begunske podpore, izvzemši hlralce in sirote v zavodih. Državno gospodarstvo v Strnišču se opusti. Vsled tega se morajo begunci oprijeti kakršnega koli posla. 25 begunskih rodbin te preseli še ta teden v Prekmurje. V Strnišču ostanejo le še železničarske rodbine. — Za župana v Velenju je izvoljen Valentin Blažek, posestnik in strojevodja pri drž. premogovniku. Blažer, ki je pristaš JSDS Je bil vedno zaveden slovenski značaj, sotrudidk in podpornik vseh narodnih društev ter med redkimi družinskimi očeti, ki se ni uda! pritisku nesnškh uradnikov pod Avstrijo, da bi pošiljal svo- otroke v nemško šolo. — Novi vozni red južne železnice veljaven s 1. junijem je izšel ter se dobiva i:a vseh postajah j. ž. — Umrl Je včeraj po kratki, težki bolezni v ljubljanski drž. bolnici g. cand lur. Anton Sivka, edini sin nadučitelja v Št. jurju ob juž. železnici. Ranjki, kj je bil tz-vanredno nadarjen in simpatičen mladenič, st je mahoma pridobil srca vseh, ki so ga spoznati. Kruta usoda je hotela, da je moral umreti ravno tedaj, ko so se njegove študije bližale koncu ter bi bil moral stopiti v javio življenje, kjer bi s svojimi sposobnostmi lahko mnogo koristil naši domovini. Njegovo truplo prepeljejo danes v njegov rojstni kraj k večnemu počitku. — Bodi mu domača zemljica lahka! Težko vrizadeti rodbini naše sožalje. — Mlado voi!tove sta ujela 27. m. m. lovska čuvaja kneza Auersperga Lackuer in Schaffer v Glažuti pri Kočevju. Staro volkuljo sta ustrelila, mladičke pa prinesla žive v mesto. Mladičkov je 6 (3 samci, 3 samice) stare so približno 4 tedne, že sami jedo. »Odbor za pokončavanje volkov v Kočevskem sodnem okraju« je poslal volčičkc v Ljubljano »Slovenskemu lovskemu društvu«, da jih razstavi. Volčičke si lahko ogleda vsakdo na vrtu hotela Uniona. Vstopnina za osebo 1 dinar, za šole (pri skupnem obisku) po 1 K. Vstopnina je določena za sklad gori navedenega odbora, ki plačuje talije lovcem in sicer za vsakega volka, mladega ali starega po 1000 K. Občinstvu se priporoča, da si »gleda razstavo, ki se otvori 1. t. m. ob 10. lopoldne. — Okraden ruski dijak. 201etui gimnazijski dijak Aleks Mereznik iz Kišeneva jc potoval iz Sofije k svojim staršem v Ameriko. Dne 27. m. m. se je vozil iz Zagreba 'proti Ljubljani. Na tej progi mu je bila Ukradena listnica, v kateri je imel: plačan vozni list v Ameriko s sliko, 150 dolarjev, 2G00 Lir in 1500 nikdajevskih rubljev. Veiika tatvina manufakfuruega blaga. V Loki pri Zid. mostu je bilo v noči na 26. m. m. vlomljeno v trgovino Jos. Kranjca ter pokradeno različnega manufakturnega blaga za 28.580 K. — Za ravnatelja Kranjske deželne banko je imenovan Iv. Mikuš.. — Imenovanje. Za kanclista pri višjem šolskem svetu, ozir. pri poverjeništvu za uk in bogočastje sta imenovana Jos. Baje in Valentin Flis. Pristav Ant. Lavrič jo imenovan za pisarniškega ravnatelja pr! poverjeništvu za kmetijstvo. Računska praktikanta Viktor' Nahtigal in Jo«. Janežih sta imenovana za računska asistenta vrl knjigovodstvu deželne vlade. — Novoimenovani ravnatelj Rogaške Slatine Čefuta ve jc odpovedal službi še pred nastopom. Ravnateljska služba sc bo oddala v prihodnji seji deželne vlade. — Promocija. Gospod cand med. Lu-, dovik Zalar iz Ljubljane bo dne 3. junija na .dunajski univerz; promovirati za doktorla /medicine ' Ljubljana. — Tovariši In tovarišice I Pozivamo vas, da se v čim večjem številu udeležite pogreba tov. Sivke, cand. iur., ki se vrši danes t. j. v sredo iz mrtvašnice dež. bolnice ob 13. uri. Dragega tovariša spretmmo korporativno z društvenimi trakovi z žalnim znakom, — Odbor Jug. naprod. akad. društva »Jadran«. — Strelišče pod Rožnikom, nekdaj zbirališče ljubljanskih Nemcev in nemškutarjev za javne in tajne orgije, je prišlo vsled prisilne uprave v slovenske roke ter je restavracija na dobrem glasu. Zanimivo si je ogledati strelsko dvorano, kjer vise do 300 let stare slike predsednikov in častnih članov ter originalne strelske tarče. — Otvoritev Sokolskega doma na Viču se vrši v nedeljo dne 5. t. m. Ker je to ena izmed prvih enakih prireditev v združeni domovini, bodi dolžnost vsakemu zavednemu Slovencu, da se je udeleži. Glavne točke sporeda so: ob 8. zjutraj odhod br. društev izpred Narodnega doma v Ljubljani, ob 9. slavnostna otvoritev doma, popoldne ob pol 4. uri javna telovadba, po telovadbi vrtna veselica s srečolo-vom i. dr. Pri telovadbi in veselici svira vojaška godba. Torej v nedeljo vsi na Vič. — Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani priredi v najkrajši dobi neka) predavanj z diapositivi. Prvo predavanje se vrši v četrtek dne 2. junija točno ob 20. uri v Mestnem domu o temi: VII. vse-sokolski zlet v Pragi 1920 z 160 diapositivi. Predava g. prof. dr. P. Pestotnik. Vstopnine: sedež 2 D, stojišče 1 D. Čisti dobiček pripada v prid kulturnega fonda Češkoslovaško-Jugoslovanske lige. — Izgubljeno. Privesek k verižici, grb z napisom »Zorman* 1910« se je izugbil v pondeljek zvečer. Najditelj naj ga odda proti nagrad! v operi pri vratarju. — Izgubila se le na noč 30. V. črna listnica z važnimi dokumenti, od Jubilejnega mosta do justične palače. Poštenega najditelja se prosi, da jo odda v upravi Jugoslavije proti nagradi. Maribor. Iz našega gledališča. Nedeljsko gostovanje naše znane igralke ge. Danilove jc pokazalo njeno dovršeno umetnost v največji meri. Neznani so nant vzroki, da iti stavno občinstvo poselilo dobre predsta-ve v pričakovanem številu. Za sedaj samo toliko. Tajna posvetovanja nemškutarjev. Ob avstrijski jugoslovanski meji se shalijo mariborski nemčurji in njihovi somišljeniki iz Avstrije na tajnih sestankih. Obravnavajo se vse možne in nemožne stvari, tako: posledice v slučaju priključitve Avstrije k Nemčiji itd. Naše oblasti se opozarjajo, da te konference prcnapetežev takoj ukinejo. Divja promenada. V soboto se je splašilo 30 do 40 glav goveje živine, ki so jo 13 do 15 letni dečki gnali od glavnega kolodvora po Meljski cesti v Melje. Sele redarstvo je pomirilo zbesnelo živino in preprečilo mogoče nesreče. Želimo, da se ne goni po obljudenih ulicah živine! Vlom. V soboto so nezuanj tatovi vlomili v vilo kamnoseka Paieria in odnesli iz nje razne predmete v vrednosti več tisoč kron. Umrl je 27. t. m. v Mariboru vpokojenl nadrevident Ignac Prelog. Pogreb se vrši v nedeljo popoldne. Dečji dan v Celju. V nedeljo 5. t. m. se vrši vsled odredbe ministrstva po celi državi dečji dan. Pri nas v Celju se vrši zvečer dobrodelna prireditev v prid ubogim otrokom v Narodnem domu. Prieditev se vrši pri pogrnjenih mizah. Program je zelo zanimiv. Nastopa celjsko pevsko društvo ter sc predstavlja tudi igra enodejanka »Na letovišču«. Sodeluje sokolski orkester iz Laškega. Prireditev vodi »Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju*. Radi žaljenja Nj. Veličanstva je policija aretirala krojača v Razlagovi ulici 8, Viktor Reicha. Uboj. V Vitanju Pri Ceiju se je vršil pred nekaj dnevi semenj. Kakor običajno, se je tudi po tem semnju vršilo veliko pijančevanje, ki je žalostno končalo. V Kurnikovi gostlini je namreč sorodnik posestnika Ignaca Javornika ubil njegovo ženo z Ibersko steklenico. Nesrečnica je obležala na mestu mrtva. Ubijalca so izročili v zapor. Bivši celjski trgovski agent Peter Zajc o katerem se je svoj čas poročalo, da ie umrl v zaporih v Gradcu, je bil 28. maja pripeljan v Celje in oddan vzapore celjskega okrožnega sodišča. Dražba košnje bo 5. t. im. ob 9. uri dop, pred vrtnarsko lužico v mestnem parku. Zgubila se ic črna usnjata listnica vsebujoča razne listine in srednjo vsoto denarja dne 31. maja na potu Iz Petrovč v Celje v bližini Klrbiscliove trgovine. Najditelj sl naj obdrži ves denar, listnico pa naj blagovoli oddati v trafiki Kovač, Aleksandrova cesta 5. Burmcstrov koncert se vrši v Celju, dne 5. t .m. VOLITEV ŽUPANA V LJUBLJANI. Sinočnji »Slov. Narod« poroča, da se bo v torek 7. t. m. vršila prva seja novo izvoljenega občinskega sveta; na dnevnem redu bo volitev župana in podžupana. — Jugoslovanska demokratska stranka (JDS) Je vložila proti volitvam dva formetna protesta, ki je z njimi zavlačevala volitev župana in podžupana v upanju, da se bodo vsled volilne borbe razburjeni duhovi s časom pomirili in bi mogla s katerokoli stranko doseči sporazum. Ker JDS nima zadostne večine je iskala pri vseh strankah podporo. Sicer je že prod volitvami med dr. Žerjavom in Tone Kristanom bil sklenjen dogovor, po katerem naj bi socialni demokratje podpirali JDS v ljubljanskem občinskem svetu, toda izid volitev in oster odpor v socialno demokratskih vrstah samih proti vsaki zvezi z JDS je te račune prekrižal, Emisarji JDS so se nato začeli obračati na posameznike — pristaše NSS ter so jih nagovarjali za skupen nastop. Pribiti moramo, da se JDS na Narodno socialistično stranko kot tako dosedad ni obrnila, niti se niso med narodno socialistično stranko in JDS dose-daj vršili nikaki oficielni razgovori ter je tozadevna vest včerajšnjega »Slov. Naroda« napačna. V kolikor smo informirani, vlada v vrstah pristašev nar. soc. stranke odločen odpor zoper vsako sodelovanje z JDS. — V zagati v katero so s svojo gnusno volilno borbo spravili liberalni mladini JDS, je leta sondirala teren celo pri klerikalcih, če bi ne bilo možno, da bi se »podpirali obe meščanski stranki (JDS hi SLS) zoper socialističen blok«. Ker iz te moke ni bilo kruha, so se merodajni faktorji, ki vedre in oblaee kot je to JDS prav, končno vendrale odločili, da skličejo občinski svet v svrho izvolitve župana in podžupana. Kdo bo župan in kdo podžupan, o tem krožijo po Ljubljani razne kombinacije in se delajo celo velike stave, z gotovostjo se pa na to vprašanje ne da še ničesar reči. Novi vozni red na državnih železnicah. Proga Karlovac—Ljubljana gi. koL Osebni vlaki štev. 1010, 1014 in 1016 z odhodom: iz Karlovca ob 0 h 36 min, 8 h 4 min. in 14 h 1 min.; iz Novega mesta ob 3 h 33 min, 11 h 35 min in 17 h 36 min.; iz Trebnja ob 4 h 4 min., 12 b 12 min. in 18 h 13 min.; Iz Grosuplia ob 5 h 8 min., 13 h 32 min. in 19 h 36 min., ter prihodom v Ljubljano gi. kol. ob 5 h 41 min., 14 h 13 min in 20 h 20 min. V nasprotni smeri osebni vlaki štev. 1011, 1015 in 1019 z odhodom iz Ljubljane gl, kol. ob 23 h 18 min., 6 h 34 min. in 17 h 53 min.; IzGrosuplja ob 23 h 58 min., 7 h 26 min. in 18 h 44min.; iz Trebnja ob 0 h 56 inln., 8 h 38 min. in 19 h 59 miti.; iz Novega mesta ob 1 h 31 min., 9 h 18 min. in 20 h 40 min., ter prihodom v Karlovac ob 4 h 18 min., 12 h 22 min. in 23 h 55 min. Vlaka štev. 1010 in 1011 sta neposredna vlaka med Ljubljano In Zagrebom. Odhod iz Ljubljane ob 23 h 18 min., prihod v Zagreb ob 6 h 34 min. Odhod iz Zagreba ob 22 h 25 min., prihod v Ljubljano ob 5 h 41 min. Razven teh vozijo še med Novim mestom in Karlovcem osebna vlaka štev 1013 in 1018, odhod iz Novega mesta ob 4 h 16 min., prihod v Karlovac ob 7 h 38 min., odhod iz Karlovaca ob 18 h 35 min, prihod v Novo mesto ob 22 h 57 min, med Novim mestom in Ljubljano osebna vlaka štev. 1012 in 1017, odhod iz Novega mesta ob 5 h 15 min, prihod v Ljubljano ob s h 3 min. ter odhod iz Ljubljane ob 12 h 46 min, prihod v Novo mesto ob 15 h 32 min, ter med Trebnjem in Novim mestom mešani vlak štev. 1071, odhod iz Trebnja ob 5 h 58 min, prihod v Novo mesto ob 6 h 47 min. ter mešani vlak štev. 1052, odhod iz Novega mesta ob 7 h 43 min. ter prihod v Trebnje ob 8 h 37 min. Proga Grosuplje — Kočevje, Osebni vlak štev. 4512, 45] 4 in 4516; odhod iz Grosuplja ob 7 h 35 min, 13 h 55 min in 19 h 35 min, ter prihod v Kočevje ob 9 h 30 min, 15 h 45 min. in 21 h 30 min.; v nasprotni smeri osebni vlak štev. 4511, 4513 in 4515, odhod iz Kočevja ob 5 h 5 min, 11 h 22 min in 16 h 40 min.; prihod v Grosuplje ob 6 h 58 min, 13 h 16 min. in 18 h 35 min. Proga Trebnje — St. Janž na DoL Mešani vlaki štev. 4632, 4634, 4636 in 4638, odhod iz Trebnja ob 9 h, 12 h 27 min , 15 h 10 min in 20h 10 min.; prihod v Št. Janž na Dol. ob 10 h 11 min, 13 h 22 min, 16 h 8 min, 21 h 8 min. V nasprotni smeri mešani vlaki štev. 4631, 4633, 4635 in 46 37, odhod iz Št. Janža ob 4 h 44 min, 10 h 56 min, 13 h 51 min. in 16 h 53 min.; prihod v Trebnje ob 5 h 40 min, 12 h, 14 45 mm. In 17 h 55 min. Proga Novo mesto — Straža — Toplice. Mešani vlaki štev. 4732, 4734 in 4736, odhod iz Novega mesta ob 4 h 22 min, 9 h 40 min, 15 h 50 min.; prihod v Stražo -Toplice ob 4 h 40 min, 9 h 58 min. in 16 h 8 min.; v nasprotni smeri mešani vlaki št. 4731, 4733 in 4735, odhod iz Straže-Toplice ob 4 h 47 min, 10 h 23 min. in 16 h 42 min, prihod v Novo mesto ob 5 h 5 min, 10 h 41 min. in 17 h. Proga Ljubljana gl. kol. — Jesenice. Osebni vlaki štev 912, 914 in 918, odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 6 h 35 min, 13 h 40 min. in 18 h 34 min, prihod na Jesenice ob 8 h 40 min, 15 h 44 min. in 20 h 50 min.; v nasprotni smeri osebni vlaki št. 911, 913 in 917, odhod iz Jesenic ob 5 h 11 min, 8 h 44 min. in 18 h 40 min.; prihod v Ljubljano ob 7 h 10 min, 10 h 35 min. in 20 h 32 min. Med Jesenicami in Trbižem mešani vlak št. 912, odhod iz Jesenic ob 9 h 30 min. prihod v Trbiž ob 11 h 44 min. ter mešani vlak štev. 917, odhod iz Trbiža ob 15 h 21 min.; prihod na Jesenice ob 17 h 50 min. ter med Jesenicami in Planico osebni vlak štev. 918, odhod iz Jesenic ob 21 h 15 min, prihod v Planico ob 22 h 22 min, ter osebni vlak štev. 913, odhod iz Planice ob 6 h 39 min, prihod na Jesenice ob 8 h. Ob nedeljah in praznikih vozi ob 1. junija do 30. septembra med Ljubljano In Bohinjem direktni izletniški vlak, odhod iz Ljubljane ob 5 h 15 min, iz Jesenic ob 7 h 50 min, prihod v Bistrico B. J. ob 8 h 45 mta. ter se vrača iz Bistrice B. I. ob 19 h 31 min., iz Jesenic ob 21 h 1 min. ter prihaja v Ljubljano ob 22 h 53 min. Pri povratku iz Bistrice B. j. ima ta vlak na Jesenicah priključek na nedeljski vlak iz Planice, od koder odiiaja ob 19 h 48 min. in prihaja ob 20 h 40 min. na Jesenice. Ob sobotah, dnevih pred prazniki, ob nedeljah in praznikih vozi med Jesenicami in Pla-nico izletniški vlak z odhodom iz Jesenic ob 16 h 25 mn. ter prihodom v Planico ob 17 h 32 min. Ta vlak ima v Jesenicah zvezo na ljubljanski, popoldanski vlak — odhod iz Ljubljane ob 23 h 40 min. Na Koroško ima zvezo ljubljanski opoldanski (13 h 40 min.) vlak odhod iz Jesenic ob 17 h 15 min, prihod v Celovec ob 20 h — oziroma v Beljak M) 19 h 21 min — V nasprotni smeri vozi vlak Iz Celovca ob 13 h 20 min, ozir. iz Beljaka 13 h 20 min, prihaja v Jesenice ob 13 h 45 min. »er ima zvezo na ljubljanski rečeni vlak (odhod iz Jesenic 18 h 40 min.). Proga Jesenice — Bistrica B. J, Osebni vlaki štev. 4212, 4214 in 4218 odhod iz Jesenic ob 9 h 7 min, 16 b 10 min in 21 h 20 min, prihod v Bistrico B. j. ob 9 h 59 min, 16 h 59 min. in 22 h 10 min, v nasprotni smeri vlaki štev. 4213, 4283 in 4217, odhod iz Bistrice B. j. ob 7 h 17 min., 10 h 26 min. hi 17 h 16 min. — prihod na Jesenice ob s h 10 min., H h 51 min. n 18 h 10 min. Med Bistrico B. j. in Podbrdom vozi mešani vlak štev. 4284, odhod iz Bistrice B. j. ob 13 h 1 min, prihod v Podbrdo ob 13 h 17 min. ter nazaj vlak Štev. 4255, odhod iz Podbrda ob 14 h 3 min, prihod v Bistrico B. j. ob 14 h 20 min. Med Trstom in Dunajem, ozir. Motia-kovem vozi preko Jesenic po trikrat na teden brzovlak in sicer v smeri Trst—-Dunaj, ozir. Monakovo ob pondeljkih, sredah In petkih, odhod iz Trsta ob 5 h, lz Gorice 6 h 59 min, iz Podbrda ob 9 h 5 mta, lz Bistrice B. j. 9 h 20 min, lz Jesenic 10 h 10 min, prihod na Dunaj i. k. ob 21 h 25 min, oziroma v Salzburg ob 17 h 25 min. — V smeri Dunaj—Trst ob torkih, četrtkih in sobotah (prihod v Trst sredo, petek, nedeljo) odhod iz Dunaja ob 8 h 45 min, iz Salzburga 13 h, iz Jesenic 20 h 11 min, lz Bistrice B. j. 20 h 55 min, iz Podbrda 21 h 35 min, prihod v Gorico ob 22 h 57 min, v Trst ob 0 h 55 min. Brzoviaka se stavita šele pozneje v promet. Proga Ljubljana drž. koL—Kamnik. Mešani vlaki štev. 4032, 4036 in 4038, odhod iz Ljubljane drž. kol. ob 7 h 40 min, 14 h 10 min. In 18 h 50 min, prihod v Kamnik ob 8 h 51 min, 15 h 18 inln. In 20 h 1 min. — V nasprotni smeri mešani vlaki štev. 4031. 4033 in 40 35, odhod iz Kamnika ob 5 h 19 min, 11 h 50 min. in 16 h 22 min, prihod v Ljubljano drž. kol. ob 6 h 30 min, 13 h in 17 h 30 min. — Razven teh vozi >b nedeljah in praznikih izletniški vlak z odhodom iz Ljubljane ob 13 hlO min, prihodom v Kamnik ob 14 h 18 min. ter odhodom iz Kamnika ob 21 h 10 min in prihodom v Ljubljano 22 h 18 min. Proga Kranj—Tržič. Mešani vlaki štev. 4132, 4136 In 4138, odhod iz Kranja ob 7 h 40 min, 14 h 51 min. in 19 h 55 min.; prihod v Tržič ob 18 h 34 min, 15 h 46 min. in 20 h 49 min.; v nasprotni smeri pa vlaki štev. 4131, 4133 In 4137, odhod iz Tržiča ob 5 h 7 min, 8 h 50 min. in 18 h 28, ter prihod v Kranj ob 5 h 50 min, 9 h 36 min. in 19 h 15 inln. Proga Celje—Dravograd—Meža. Osebna vlaka štev. 4812 in 4814, odhod iz Celja ob h 10 min, 15 h 40 min, prihod v Velenje ob 9 h 41 min, 17 h 11 min, prihod v Dravograd ob 11 h 34 min. in 18 h 53 min.; v nasprotni smeri osebna vlaka štev. 4813 in 4315, odhod iz Dravograda ob 7 Ii 56 min, 15 h 9 min, odlnd iz Velenja ob 10 h, 17 h 13 min, prihod v Celje ob 18 h 37 min. — Razven teh vozijo med Velenjem In Celjem osebna vlaka štev. 4811 in 4816, odhod iz Velenja ob 5 h 51 min, prihod v Celje ob 7 h 17 min.; odhod iz Celja ob 20 h 20 m, prihod v Velenje ob 21 h 51 min. ter ob nedeljah in praznikih vlak štev. 3817, odhod iz Velenja ob 20 h 13 mta, prihod v Celje 21 h 44 min. Med Velenjem in Slovenj-Gradcem mešani vlak štev. 4852, odhod iz Velenja ob 6 h 20 mta, prihod v Slovenjgradec ob 8 h' 10 min. — Med Slovenjgradčani ta Dravogradom razven teh S« odobriš vlaka štev. 4816, 4819, odhod iz Slovenjgradca ob' 5 h 20 min, prihod v Dravograd ob 5 h' 48 min, odhod lz Dravograda ob 19 h 40 mm, prihod v Slovenjgradec ob 20 ti 9 mta. S 1. junijem se otvori med Dravogra«. dom in Ze!twegom preko Laboda celoten osebni in tovorni promet ter vozita v vsaki smeri po dva redna osebna vlaka s priho* dom v Dravograd ob 6 uri 42 min. In 16 h 20 min. ter odhodom iz Dravograda ob 11 h in 19 h 20 min. Šport in turistika. Izšla Je 22. številka »Športa« s sledečo vsebino: Slavija : Ilirija. Prvenstvene tek« me v Mariboru. Kolesarska dirka Ljubija« na-Logatec. Pomladanska dirka konj v M a« riboru. Propozicije za lahkoatletični miting srednješolcev za prvenstvo Jugoslavije. — Pravilnik zbora nog. sodnikov, končno po« ročila o nogometu, kolesarstvu, motocikli« stiki, atletiki ter razne notice ta službene obiave. — List prinaša tudi krasne slike iz športnega življenja iti ga vsem toplo priporočamo. G?e^iišče m glasba. Pevski zbor »Ljubljanskega Zvona«. Danes zvečer ob sedmih ženski, ob osmih moški zbor. Po vaji odborova seja, definitivno sklepanje o koncertih izven Ljubljane. IZJAVA. Ker — kakor slišiva — odbor »Narodne« galerije« razmišlja, da W kaj nakupi tudi od naju, spodaj podpisana izjavljava* da »Narodni galeriji« ne prodava ničesart dokler ji predseduje dosedanji odbor. Fran in Tone Kralj. Mali oglasi. Proda se: PRODA SE KOMPLETNA MODERNA SPALNICA Iz hrastovega lesa, zelo lepa. Cena nizka. Naslov v upravi. AVTOMAT na 2 valjčka v popolnoma dobrem stanju je na prodal. Cenjene ponudbe pod »Avtomat« na upravo lista. 943 PRODA SE V DRAVOGRADU: 1. Enonadstropna hiša z zemljiščem. 2. Posestvo veliko 70 oralov. 3. Hiša s hotelom, gostilno, trgovino ter gospodarstvom. Natančnejša pojasnila daje: 0. Orisonogo, Dravograd. 928 LEP PES volčje pasme se takoj proda. Mestni trg II, 1. nadstr, 93? VELIKA ZALOGA in po ceni: Dvokolesa, otročji vozički, šivalni stiojl, pneumatika In vsakovrstni deli. F. BatjeJ, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se: Dvokolesa, otročji vozički, šivalni stroji in razni stroji v popravo, Mehanična delavnica, Karlovška cesta 4, 781! SSaažfoe £ IZURJENO KNJIGOVODKINJO \ kt je zmožna tudi slovenske in nemške ko« respondeuce, sprejme trgovsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače je poslati na poštni predal 74 pod »Knjigovodkinja«. DEKLA za hišne in poljske posle se išče. Imeti mora dovolj lastne obleke ta držati na snago. Oskrba dobra, plača 400—500 K mesečno, nedelja prosta. Naslov pove anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. 945 UČENKO SPREJME M. Podkrajšek frizer za dame in gospode, Sv. Petra cesta, KUHARICA perfektna, dobra gospodinja, se takoj sprejme. Plača in oskrba prvovrstna. Istotam se sprejme tudi pridna sobarica. One, ki znajo vsaj nekaj šivati, imajo prednost. —< Ponudbe naj se naslove »Ljubljana, poštni predati št. 79«. 945. 1 BLAGAJNIČARKO IN 1 TRGOVSKO KORESPONDENTINJO veščo trgovskih poslov se sprejme. Pogoji poštenost, vestnost in natančnost. Pismena ponudbe z Izpričevali. Nastop takoj. Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo, Gosposvetska cesta 2. Ljubljana. 1ŠCE SE DRUŽABNIK z glavnico K 100.000—200.000 z ali bteS sodelovanja v tovarniškem podjetju. Ponudbe pod »Dobra bodočnost« na uprav« ništvo lista. ^ OPOZORILO I Dajem cenjenim trgovcem na znanje, da oddajam čevlje po naročilu. Domače delo, Cenik se na zahtevo upošlje. Vejrych F* čevljar, Lož. BOLJŠI GOSPOD išče dobre privatne hrane v abonementu in mesečno sobo. Ponudbe pod »Soba« na tmravo »Jugoslavije«, S Iran 4. »JUGOSLAVIJA« dne 1. junija 1921. 128. štev. Il v Hrastniku. Kristalna sotia Glauberjeva sol kale. In Kriat. SreKtoa sol, prosta Pralni prai&li Natrijev In kalijev soliter Zelena In modra gatiea Siiper?os?a• BHiof pri Kranju (Slov.) SklediJfe: Beograd. Sltladiile: Novissd. Proizvaja jedilno laneno olje, tehnično laneno olje, prima laneni firnež, lanene tropine in druge vrste oljnatih izdelkov. Brzojavil ZABRET, KRANJ. | B vsaka množina se dobi po K 31'— franco skladišče. — Naročila na PkOHil' telin. industr. podjetje d. z o. z. Ljubljana, Gradišče 9/1. Zapuščina pokojnega dr. 1. Zabukovca, odvetnika v Šmarju pri Jelšah proda zbirko jurl«ličnili knjig s krasno omaro ali brez njo. Istotam se dobi tudi nov diktafon; na prodaj je tudi lep otročji voziček in zložljiv stolček. Gadfe gnezdo jo najbolj Čvrsto slovensko leposlovno delo izza zadnjih let. Naročite ga lahko za malenkostno svoto 14 kron pri I LIPI. Strokovno izobraženi prosilci po možnosti z zadružno prakso naj v posije jo svoje ponudbe opremljene s prepisi spričeval in navedbo dosedanjega službovanja do 15. junija 1921 na poštni predal 138 v Ljubljani. — Plača po dogovoru. Priporoča se slav. potujočemu občinstvu „restavracija na k£j2lvoruU v Brež*cah» Jožeta Petričic, katera vodi po svojem umrlem možu z znatnimi spremembami na personalu gostilniško obrt v neomejenem obsegu dalje. Prvovrstna kuhinja, izvrstne pijače. — Posebno znižane cene za gg. železničarje. Ili ii, hi, in !0 iSC, kot lipovo cvetje, bezgovo cvetje, tršljikovo lubje, borovnice, i. t. d. KUPUJEMO PO NAJVIŠJIH DNEVNIH CENAH. Natančna navodila o ravnanju z zdravilnimi zelišči brezplačno na razpolago. Iščemo agilne zastopnike za vsaki večji kraj Slovenije. — Ponudbe na „KERBA“ zadruga za izkoriščanje zdravilnih zelišč z o. z. v Zagrebu, Palmotičeva ulica 10. KOKSA 2000 vagonov po zelo ugodni ceni franko Moravska Ostrava se takoj proda. Vprašanja pod šifro „Koks(! na upravo lista. najfinejše kakovosti nudi vsako množino tvornica keksov, prepečencev in vafeljnov V. Bizjak & drug RogaSka Slatina. Naznanilo. PREMOG Br. sokolskim društvom naznanjam, da imam v zalogi vse sokolske ! potrebščine po predpisih Jug. Sokol. Saveza, za člane, članice in ves naraščaj: : kroje, telovadne obleke, čevlje itd. — Cenik na zahtevo zastonj. 1 Prosim pa br. društva pri vseh naročilih poslati denar naprej. P. Capuder, Vidovdanska c. 2 (prej RacSeekega cesta), prvovrsten, spodnještajerski primeren za industrije in domačo porabo dobavlja na vagone, kosovec, orehovec ali zdrob, po dnevni ceni, vsako množino. Ponudbe pod „Premog" na upravo lista. Koristilo Vam bo, če se pri vprašanjih in naročilih sklicujete na oglase v »JUGOSLAVIJI*! T ratnke za poljsko železnico, notranja luč 60 cm kupim vsako množino. — Ponudbe pod »Tračnice* na upravo lista. glasi v „JugosIaviji“ imajo naj- ffi boljši uspeh, ker je zelo raz- f širjena in jo vsakdo rad čita ® O Tiskovine vseh vrst za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično. hitro in ceno „ Zvezna tiskarna v Ljubljani, Stari trg štev. 19. Naročila sprejema tudi upravništvo ^Jugoslavije" v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica. MM wm Zadružna gospodarska banka d. d. ¥ Ljubljani. Podružnice: DJakovo, Mariber, $©mib©r, Split. Ekspozitura: ESeeS. Vabili u ukikrintijo lili tulit misiji. Vsled sklepa občnega zbora, da se zviša delniška glavnica od 8,0000.000 na 24,000.000 kron z izdajo novih delnic v nominalni vrednosti 16,000.000 kron se daje na javno subskripcijo 40.000 (štiridesettisoe) delnic po 400 K nominalne vrednosti pod nastopnimi pogoji: 1. Dosedanji delničarji imajo predpravico, da prevzamejo vse delnice tretje emisije in zato se jim nudita za eno delnico prve ali druge emisije dve delnici tretje emisije po kurzu K 520'— tel quel. 2. Ev. ncoptirane delnice bo razdelil upravni svet med one podpisovalce, ki nimajo pravice opcije. 3. Subskripcijska mesta so: Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani, Dunajska cesta 38. Podružnica Zadružne gospodarske banke v Djakovem, Mariboru, Somboru in Splitu ter ekspozitura na Bledu. Sveop<5a zanatlijska banka d. d. v Zagrebu in njena podružnica v Karlovcu. 4. SubBkripcija traja od 1. junija do incl. 30 junija 1921. 5. Subskribent mora izkupilo za podpisane delnice pri prijavi polno v gotovini vplačati, sicer njegova prijava ne bi prihajala v ozir. 6. Dosedanji delničarji, ki hočejo uveljaviti svojo opcijsko pravico, morajo predložiti pri prijavi ali originalne delnice ali začasna potrdila o dodelitvi delnic 1. oz. 2. emisije. 7. Dodelitev delnic po končani subskribciji si popolnoma pridržuje upravni svet. 8. Nove delnice so deležne dividende od 1. julija 1921 in opremljene s kuponom za pol leta od 1. julija do 31. decembra 1921. 9. Vsakemu subskribentu bo izdala Zadružna gospodarska banka potrdilo o številu subskribiranih delnic i o celokupnem vplačanem znesku. Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil originalne delnice ali začasna potrdila o številu dodeljenih delnic. Začasna potrdila se kasneje zamenjajo za originalne delnice. 10. Subskribentom, katerim se niso mogle dodelili delnice ali no v subskribirani višini, se vrne tozadevni znesek, oz. pribitek 15. julija 1921. 11. Kolikor znaša izkupilo za novo izdane delnice več kakor njihova nominalna vrednost, pripade v smislu § 7 pravil po odbitku emisijskih eVroškov rezervnemu zakladu. V Ljubljani meseca maja 1921. ii »{ tero mMP lllte rt i © © Ih* žgy I Um lig il m* •Sl® G>® M*. Issg mn Up mA fSSzSi m •WV'. liltilSiiS m Odgovorni urednik Anion Pesek. Tiska »Učiteljska tiskarna« v. LlublianU