f- ŽALNA IZDAJA. LETO II. LJUBLJANA, 7. JUNIJA 1924. ŠTEV. 25. ESgSi^'WiW¥i^!BCTHnaEgMaB«T1ir^.rVIw^f»-^-^ *a^nina za ivoojla- ,^^6. jan, mam ■■ ■■ ■■ A VREDNI*TVO IN VPRAVA VlJO ČETRTLETNO DIN 15’ ■■■ ■■ ■ ■ im JNk V VČITELlSKI TliK&RNl/ CELOLETNO DIN 60/ZA im HI H H |S^|| M ROKOP.$.-$E™ RA- inozemvtvoiedodati gg i® Bi Jff gg gg gg ggngg Mmpk -cajo/anonimnibo- Mtnino/oolaji po iISL. JSJg BMf gg gg. Bg li^BI Jv ln pisi se-ne puiobčv- Ibnikv/ posamezna 'KMf »g gg ^feJI ieio/po}tninapla- »TEVILKA- PO- DIN • I 50, 11^^ M il W$Ss50&& XANA v-gotovini POŠT. ČEK. RAČ. 13.188 ^ ^ TELEFON ŠTEV. 906. V nesmrtnost... Poslednja pot nalili herojev. f France Šlajpah v mrtvašnici. zacije in narodno ženstvo, v sredi zastopniki civilnih oblasti, celokupni oficirski zbor ljubljanske posadke in drugi ugledniki. Ura je 17 in 3G minut... Še enkrat vas vidimo, ljubljeni bratje — in nikdar več!... Pokrovi zakrijejo krste, zamolklo se razlegajo udarci kladiva, duše se trgajo pd ihtenja, ki nastane v veži in se razširi na trg ... Očetje frančiškani opravljajo turobne obrede ... Nosilci dvignejo krste in jih preneso skozi špalir na vozove. Srca zamirajo; nastala je grobna tišina. Na pragu »Narodnega doma« se pojavi brat Vladimir Levstik in izpregovori z močnim, daleč slišnim glasom pretresljivo besedo slovesa in zaobljube: f Stanko Žnideršič neposredno, ko je izdihnil. t Žarko Boltavzar ob nastopitvi smrti. Z Vami v borbi ln smrti — Sa-vez dobrovoljcev; Žrtvama Nacije — Narodna Odbrana; Mrtvim junakom — F. Copelan-dova; Neumrlemu tovarišu — Oficirji in podoficirji avijatičarji eskadrile Ljubljana; Žrtvam narodne in državne ideje — Jugoslovansko Sokolstvo; Zadnji »Zdravo« —* Jeseniški Sokol; Nepozabnemu bratu — Sokol Bled; Svojemu bratu Boltavzerju —* Sokol Šiška; Žarku, svojemu voditelju — So-'kolice Šiška; Mučenikom za Nacijo — J. N. A. D. Jadran; Dijaško društvo Preporod. Narodnim žrtvam — Neodrešeni bratje; Padlim junakom — Neodrešeni bratje; Narodnim žrtvam — Načelstvo J. D. S.; Nacijonalnim borcem — Narod-no-radikalna stranka; Paloj brači — Dalmatinci; Svojemu stanovskemu tovarišu' — Sl. lekarniški gremij; Svojemu članu — Čitalnica v Šiški; Žarku na prezgodnji grob šišenski fantje; Značajnemu tovarišu in prijatelju *= Uradniki &m§£te posojilnice; Padlim borcem za narodno idejo — S. K. Primorje. Popoldne. Že davno pred napovedano uro se je jel polniti trg pred »Narodnim domom« z množicami nacijonalnega občinstva. Ves poln je trg ljudi in venomer dohajaiP nove trume. Na levi ki so sc razvrstile sokolske čete s starejšinstvom in prapori, za njimi Orjuna v kroju, na desni kulturna ln politična društva, razne organi- Tiho in ponosno ležite pred nami kot prvi iz vrst slovenskih Orjun, ki ste sprejeli zakrament viteške smrti v obrambi naših praporov, za slavo in srečo Nacije, za zmago naše neumrljive Ideje. Sveta so vaša mučeniška trupla, svete so vaše duše, ki zdaj plamene nad nami v sijaju vesoljne Luči, svet in svetal nam je vaš spomin. Zakaj boi ki ga bijemo jugosioven-* ski nacijonalisti, j|e boj Duha proti podli materiji, boj za rast iri harmonijo proti močeni razkroja, boj za zdravje proti nemoči, boj za svobodo in srečo proti robstvti in zlu. Barve naših praporov in žarki naših idealov odsevajo voljo, ki jo je večni Stvarnik vdelmil človeškim srcem kot prvobitno strast življenja, kot svoj neizpremenjeni zakon, po katerem se rodi in kateremu služi sleherna živa stvar. Njemu so dragi naši cilji, njemu so dragi vsi, ki se žrtvujejo zanje; njemu nad vsemi dragi ste vi. Vaša telesa bodo spala v težki zemlji tega nc-zdramnega naroda, vaše silne duše pa bodo sanjale tik ob srcu najvišjega Gospoda in Čelnika bojnih trum, dokler vas ne pozove na poslednji zbor, na zbor in na večno poveličanje vseh. ki so se prav. borili! Umrli ste za Nacijo, umrli ste za jugoslovensko stvar. Toda tvoja kri, brat Stanko, ni napojila neodrešeno zemlje tvojih očetov; tvoja brat France, ni ne zaznamovala ne širila naših pretesnih meja; tvoja, brat Žarko, se ni razlila v hotenem in dobrodošlem boju z rojenimi sovragi Nacije in vnanjimi nenavidniki države, ki nam je poroštvo Njenega življenja. Vaša smrt je bila delo zavratnega Kajna; pali ste od roke svojih' lastnih poblaznelih rojakov, od roke brezvestno zapeljanih de- Žrtve v mrtvašnici pri sv. Krištofu. »Triglava«. Ob znožju krst so po-* loženi venci Orjun in sorodnikov* ostali so zunaj na stojalu. Vseh vencev je 78 in preko 30 velikih šopkov. Več jih je prepletenih s trnjem; kako pretresljivi so v svoji bolestni pomembnosti! Napisi na trakovih se glase: Slava junakom — Direktoriuin Orjune; Svojoj junačkoj brači, žrtvama za Naciju — Šumadijske Orjune; Junacima koji su pali za Naciju — Oblastni odbor Orjune Zagreb; Padlim Junacima— Oblasni odbor Split; Padlim trem junakom — Zveza posavskih Orjun; Trboveljskim žrtvam — Triglavske Orjune; Padlim borcem — Četniki Zveze ljubljanskih Orjun; Našim borcem — Orjuna Železniki ; Trboveljskim žrtvam — Orjuna Kranj; < ••£ Padlim žrtvam — Orjuna Lesce; Padlim žrtvam — Akademski klub Orjuna v Ljubljani; Orjuna — Žiri; Nedolžnim žrtvam — Zenska sekcija Zveze ljubljanskih Orjun; Borcem Slobode — Orjuna Planina; Žrtvam komunističnega atentata Šlajpahu, Žnideršiču, Boltavzerju — Mestna Orjuna Krakovo-Trnovo; Trboveljskim žrtvam — Akcijo-na Radovljica; Orjuna — Moste; Hrabremu bojevniku za Naciju — Mestni odbor Šiška; Padlim junakom — Orjuna Vič; Trboveljskim žrtvam za Naciju — Mestna Orjuna Split; Žrtvam naše misli — Orjuna Maribor ; Orjuna — Zagorje ob Savi; Padlim bratom — Orjuna Celje; Trboveljskim žrtvam — Orjuna Mirna, Dolenjsko; Slava junakom — Orjuna Rakek; Svojemu predsedniku in žrtvi za Nacijo — Orjuna Bled; Orjuna in Sokol — Slovenska Bistrica; Žrtvam za Naciju — Orjuna Škofja Loka; Padlim borcem — Akcijona Ljubljana; Hrabrim padlim junakom — Orjuna Šoštanj; Našim borcem — Orjuna Trbovlje ; Junacima za Naciju — Uredništvo »Pobede«, Split; Nenadomestljivemu souredniku bratu Šlajpahu v slovo — Uredništvo in uprava »Orjune«. 3. junija 1924 ne bo pozabil nihče, kdor ga je doživel v Ljubljani, ^arko Boltavzar, France Šlajpah in Stanko Žnideršič so odhajali počivat na veke, tja k Sv. Križu na zeleno ljubljansko polje, kjer je soln-cni zahod in pokoj mrtvih mehak in °t°žnosladak kakor menda nikjer na syetu... Spremljali smo jih s solzami v cčeli in z neutešenim srdom Y duši, a tudi s ponosom in s sve-pano hvaležnostjo, zakaj videli smo |n vsak je videl, da že klije setev z njih prelite krvi, da se njih daritvena smrt že izpreminja v novo, Klijoče in obetajoče življenje. Izza trnih pogrebnih kopren se je širila zarja zmagujoče ideje. Desettisoči, 1 s° stopali za krstami, izkazujoč Painn borcem poslednjo ljubav, niso Prišli sanro iz sočutja in ne iz radovednosti; prišli so, kakor bi ho-eh povedati mrtvim junakom, da £ ta nenadni pogin trojice mladih ^vljenj obudil mnogo vere, ki je Pala, mnogo odločnosti, ki je oklevala, in da so streli trboveljskih komunistov zagrmeli v naše jadno življenje kakor klic na vzbuno ... V svetih ostankih naših pokojnikov je vsa poštena Ljubljana, vsa poštena Slovenija in Jugoslavija pozdravljala in priznavala idejo, ki je ozarjala njihovo življenje in njihovo smrt! In videli smo, da je ta javnost ogromna — da je odločujoča. Dan pogreba palih junakov je bil zgodovinski dan ... Na mrtvaškem odra. v Veža »Narodnega doma«, kjer so ležali Žarko Boltavzar, France Slajpah in Stanko Žnideršič na mrtvaškem odru, je bila podobna svetišču. Tisoči in tisoči občinstva iz Ljubljane in vseh bližnjih in daljnih krajev dežele so prihajali kropit žrtve trboveljskega napada. Negibno ‘eže junaki v svojih krstah; obličja s° pokrita s tenčico, prsi, pred tre-tti dnevi še tako silne in polne življa, so zdaj odete s prapori, za katere so pali. Šepet molitev se zliva z ihtenjem v genljivo harmonijo Poslednje ljubezni. Še kleni možje Se ne ubranijo solz. Vsi čutijo, da so nam in vsem, vsem ugrabljeni ki boljših še ni rodila domača Ze*nlja... Drhteče roke sipljejo pvetje na krste; slapovi cvetja li-Jeio nanje, venomer, venomer, brez Sestanka ; vsa veža je polna ven-. cev in cvctlic... V srednji krsti leži France Šlaj-Ppji. njemu na levi Stanko Žnideršič, na desni Žarko Boltavzer. Ob krstah stražijo akcionaši s puškami, Sokoli z golimi sabljami in člani akademskih društev »Jadrana« in Delniška glavnica: Din 50,000.000. Rezervni zakladi: ca. Din 10,000.000. 0« pdpsroJo za vse v bančno stroko spadajočo posla LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Centralat LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA. Podružnice: Brežice, Kranj, Ptuj, CeJJe, Psiarlfoor, Sarajevo, Črnomelj, Petkovič, SpSJt, Gorica, Nov! Sad, Trst. Brzojavni naslov; Ear>ka Ljubljana. Telefon Stev.: 261, 413, 502, 503 En 504. Iavcev. v strahopetni, mrzlo pripravljeni zasedi, s smrtjo poplačani za življenje,-ki ste jim ga hoteli dati, za ljubezen, katero ste jim prinašali, za brezskrbno zaupanje, ki ste jim ru izkazali... Stanko, Žarko, France! Vaš grob bo naša neporušna priča, da ljubimo, sami trpeči in zatajeni, poslednjega izmed trpinov kakor samega sebe ter smo pripravljeni, boriti se za njegovo pravico, tudi ako mu nejeverno srce ne da, da bi postal naš brat; vaš grob pa bo tudi pomnik naše prisege, da bomo brez strahu in brez usmiljenja pogazili vse. kar nam hoče ubraniti, da bi odrešili jugoslovenskega človeka v imenu Jugoslovenske Nacije, ki je naša edina možna in dostojna pot v vsečloveško bratstvo izmirjenih, enakopravnih in enakovrednih, duhovno in gmotno svobodnih Nacij tega sveta! Vaša kri, o bratje, vpise do neba! Kakor ogenj žge na srcu vaša kri. Vaša kri je naša kri in vaša osveta je naša osveta! Vaša imena, ubiti bratje, borno čuvali kot najsvetejša gesla, v katerih je izražena naša misel vsa; dediči vaše ljubezni in vašega gneva, bomo pisali ta imena z dobroto v življenje dobrih, s smrtjo na čela zlih, z zmagami v zgodovino! Čujte nas, mile duše teh vitezov in mučenikov! Čujte nas in znajte, da bomo umeli hoditi vašo pot. Vaša vera bo opravičena, vaše upanje bo izpolnjeno, vaša ljubezen bo nagrajena. Umeli bomo živeti za Nacijo, umeli bomo zanjo umreti, kakor ste umirali vi, s svincem v prsih, z očmi, uprtimi v bojni bar-jak, hlipaje s krvavimi ustnidami, presveto ime Ideje... Junači, zdravo! Žaluj sprevod. Govornik je utihnil. Po širnem trgu se razlegajo svečani glasovi Pavčičeve vNagrobnicc junakom«, ki jo pojo združeni pevski zbori pod vodstvom dirigenta g. Zorka Pre-lovca... O. kako brzo jaše smrt! Kako neučakani so mrtvi! Jedva je utihnil žalni spev, že se zagibljejo vrste in pogrebni izprevod se prične. Na čelu jezdi krasna sokolska konjenica s praporom, ki se zdi v svoji nepremični razprostrtosti, da je zamrl v skrivnostnem krču kakor naša srca v svoji bolečini, kakor naše duše v svoji neizprosni volji... Konjenici sledi starejšin-sivo JSS s starosto Ganglom in načelnikom Ambrožičem na čelu. Devetnajst sokolskih praporov: sa-vezni, ljubljanski, šišenski, vrhniški, ribniški, zagorski, kranjski, borovniški, radovljiški trboveljski, trži-ški, brežiški, mariborski, škofjeloški, jeseniški, koroškobelski. celjski, logaški, cerkniški; za prapori čila sokolska vojska, ki je prispela z vseh strani počastit svoje mrtve brate; okoli 600 mož in naraščaj, pred katerim svira jeseniška godba. >Z vami v borbi in smrti!« Do-brovoljski savez. Bojevniki s solunske in dobruške fronte, med njimi sivolasi Aleksander Toman, bojni drug Petra Mrkonjiča, našega Osvoboditelja in prvega kralja... Hvala, bratje; hvaležnost, ki vam jo dolgujemo za vašo kratko, a moško besedo, bodi zapečatena s krvjo naših mrtvih! Za dobrovoljci mi... Enajst praporščakov z nizko pobešenimi bar-jaki. za njimi čete v kroju. Junaške, drzne in ponosne postave z obrazi odetimi v mrko bol, a tudi v ne- m, ■DLBL® zlomno voljo do zmage... Članstvo v civilnem kroju, s prejšnjimi vred preko tisoč mož, ne vštevši ogromnega števila članov, ki gredo z drugimi skupinami... Ali ste nas videli, vi, ki pravite, da nam je treba streti glavo? Vojnik tukajšnje posadke nosi žalni križ; za žalno zastavo koraka oddelek vojske, njemu na čelu godba dravske divizije pod vodstvom kapelnika dr. Čerina. Nato ogromne množice narodnega ženstva, nacijo-nalistične omladine in narodnih društev. Zasedeno ozemlje. Kolo jugo-slovensldh sester, Klub Primork, Šentpeterska CMD, akademska društva »Jadran« in »Triglav«. »Slovenski Jug«, »Preporod««, »Zora«, društvo »Soča« itd.... Za temi zastave 4 pevskih društev in pevski zbor, za zborom venci. Narodno ženstvo v žalnih oblekah nosi pkoli 80 vencev nacionalističnih in drugih organizacij. Za venci vojske in Sokolstva koraka brat Josip Kukec, praporščak Orjur.e na Rakeku, z levo roko, ki mu je bila v Trbovljah ranjena po granati, v obvezi, v desni noseč blazinico, na kateri leže trije redovi Rdečega zmaja: posmrtna odlikovanja Stanka Žnideršiča. Franceta Žlajpaha in Žarka Boltavzerja... Srce vztrepeče: mrtvaški vozovi! Na prvem Žarko, na drugem Stanko, na tretjem France. Ob vsakem vozu počastni špalir: dva Vojnika, dva akcionaša s puškami, dva Sokola z golo sabljo, akademika Jadranaš in Triglavan. Najtežji pogled: svojci pokojnikov. Na vseh obrazih herojski krč, s katerim davijo svojo bol; toda v sleherno črto obličij je vtisnjena strašna muka te krvave ločitve. O vi, ki trepeče z vašimi srci vred vsako naše srce. bodite močni do konca! Ne tugujte, roditelji, vdova, bratje, sestre, zaročenki, ne plakaj, častitljiva majica našega Stanka: tvoj sin in njegova tiha drugova so živejši od živih, so sihiejši od zdravih. Iz sina, ki je pal, se vzpenja na zlatih perutih večera hči, krasnejša od vseh krasotic in vredna vseh najbridkejših žrtev; ime ji je zmaga Ideje! Veliki čelnik vseh akcijskih čet Orjune vojvoda Ilija Trifunovič-Birčanin z oblastnim odborom pod vodstvom predsednika brata Kranjca; brat Bera Angjelinovič, oblastni čelnik zagrebške Orjune in drugi odposlanci. Celokupni oficirski zbor ljubljanske posadke z generalom Živkovičem na čelu. Hvala vam, za stopniki junaške naše vojske; razumeli ste naše borce s tistim duhom, v katerem so pali! Za oficirskim zborom predstavništvo JDS, na čelu ljubljanski predsednik dr. Gregor Žerjav in mariborski dr. Franjo Lipold, za njima člani predsedstev in delegacija ljubljanskih občinskih svetni-kov-demokratov. Narodni poslanec g. Ivan Pucelj kot zastopnik SKS; dr. Vladimir Ravnihar, predsednik »Jugoslovenske Matice«; dr. Karel Triller, predsednik »Ljubljanske kreditne banke«. Častno in pomembno so zastopane civilne oblasti po svojih aktivnih in neaktivnih predstavnikih: veliki župan dr. Šporn, bivša velika župana dr, Baltič in dr. Lukan, češkoslovaški generalni konzul dr. Beneš, magistratni ravnatelj dr. Zarnik, poštni ravnatelj dr. Debeljak, delegat ministrstva financ dr. Savnik, upravitelj narodnega gledališča g. Matej Hubad — in še toliko drugih! ^ m m m. Za uglednild se pridružuje ostalo občinstvo. V nepreglednih vrstah se pomika žalni izprevod po ljubljanskih ulicah. Z vseh hiš se vijejo črne zastave, vsi pločniki so natlačeni z ljudmi. Tisoči in tisoči, nad desettisoč jih je... Že se vije turobno spremstvo po Ljubljanskem polju, že se bliža Sv. Križu, in še vedno ni konca teh množic. Ob straneh ceste ihte v nepretrganih vrstah in sklanjajo glave pred veličanstvom junaške smrti. Takega pogreba Ljubljana še ni videla. Ali ga tudi več ne bo, je manj gotovo... Pri Sv. Križu. Večer je tih in blag. Zarja zahajajočega solnca pozdravlja mrtve junake in razliva svojo mehko luč po njivi božji, kjer je še toliko prostora za grobove... Poln otožne poezije je ta večer, kakor bi se zlivale vse barve, oblike in občutja sočne junijske prirode s turobno svečanostjo v en sam mil in žalo-ben akord slovesa in pokoja... Pred pokopališčem sta razvrščeni na levi častna četa z godbo dravske divizije, na desni sokolska konjenica in naraščaj. Krasen je pogled na strnjeno vrsto stasitih jezdecev in na njihov slovesni prapor, ki se ne gane v svoji simbolični trdoti. Bodimo pripravljeni, bratje Sokoli; kri kliče na osveto, Domovina na pomoč! Izza noči, v katero se utrne otožna nocojšnja zarja, nam vstane vsem skupaj dan, ki bo ločil žive od mrtvih in zrnje od plev!... Turobno se glasi iz kapelice petje očetov frančiškanov, ki opravljajo mrtvaško molitev... Utihnilo je. Orjunaši dvignejo svojega četnika, tajnika in glavarja na ramena... Kakor povodenj se vlije množica na pokopališče ter ga zasede prekinprek. Le s težavo urejuje policija to človeško morje, ki je privrelo za tremi kristalnočistimi kapljami, da s svetotajstveno pobožnostjo doživi njih povratek v večni ocean Snovi... Zastave, sokolske čepice in or-junaški kalpaki zaznamujejo sred: ljudstva prostor, kjer so grobovi. In zaznamuje ga pretresljivo ihtenje. srce in dušo trgajoči plač zapuščenih svojcev, ki izbruhne zdajci na ves glas. kakor bi šele v teni trenutku razumeli, da jih ne bodo videli nikdar, nikdar, več... Jok se razširi po vsem pokopališču; samo Kajnove oči bi mogle ostati suhe v tej minuti... Pogrebne molitve so končane. Zavladala je tišina, ki jo prekinjajo le še poslednji jeki ubogih osirotelih src. Nad grobom se pojavi markantna postava oblastnega predsednika brata Kranjca. Izpregovoril je ... In to je morda najstrašnejši trenutek: poslušati glas trdega moža, kako se trga med krikom in ihtenjem, med gnevom in bolestjo za mrtvimi levi, ki so pali ob njegovi strani... NAROD JUGOSLOVENSKI! Danes mi je dana prežalostna naloga, da spregovorim nad temi odprtimi grobovi, kjer leže žrtve, ki so padle ob moji strani za sveto jugoslovensko idejo. Toda kje naj iščem besed, da vredno prikažem veličino žrtev, ko se mi krči srce od bolesti vsled strašnega udarca, ki nam ga je zadala zahrbtna morilčevo roka. — Oj Stanko! Mili moj druže, prvi med junaki, mogočen steber naši organizaciji 1 Kako veselo si prihitel v soboto, kakor vedno prvi, kjer je grozila nevarnost, da me podpreš v mojem vzvišenem delu. Toda že v nedeljo je ugašalo tvoje oko v mojih rokah in izdihnil si plemenito svojo dušo v naročju svoje neutolažljive neveste. Ni hotela duša iz silnega telesa, dasi je bilo prestreljeno ljubeče srce. ni hotela, ker si padel zadet od zapeljane bratske roke in ni bila prelita tvoja dragocena kri v osvobojenje zasužnjenih bratov tam preko provizornih meja, kakor si srčno želel. Kdo utolaži bol nesrečne neveste, in na smrt užaljenih tvojih dragih, kdo nadomesti meni osamljenemu Tvojo močno oporo? In Ti brat France, moja desna roka, nisi mislil niti na ženo niti na otroka, kot lev si se pognal naprej, ko si videl ogrožene naše svetinje. simbole naše ideje od zahrbtnih morilcev. Izdihnil si pošteno, idealov polno dušo svojo, zaman Te čaka žena in otrok. Kdo uteši našo bol, kdo je v stanu zamašiti nastalo vrzel v naših vrstah? Žarko! cvet naše organizacije, ponos naših bojnih čet ni Ti bilo treba povelja za obrano svetih naših praporov. Teda zahrbtna morilčeva krogla je predrla beli Tvoj vrat in prelil si svojo kri. da potrdiš naš evangelij. Poljubljajoč ohranjeni prapor si izdihnil plemenito svojo dušo. Kdo uteši bol Tvojih dragih, kdo bo vodil Tvoje hrabre čete na bodoče junaške pohode? Oj narode! Ali Ti je mogoče preceniti A^eličino teh žrtev, ki so položile mlada svoja življenja za idejo jugoslovenskega nacijonaliz-ma? Ali ti je mogoče razumeti vzvišenost ideala, ki za njega mladenič ob svoji smrtni uri pozabi na vse kar mu je sveto in drago, pa poljublja s svojo lastno krvjo oškropljen prapor, kakor je to storil naš nepozabni, plemeniti Žarko? Gorje narodu, ki Šele po smrti časti svoje idealiste. Gorje vam če ta dragocena kri ne bode maščevana. Gorje narodu, ki ne zna razlikovati čistega požrtvovalnega dela od proste nizkotne demagogije. Gorje Vam če iz teh dragocenih žrtev ne vzklije tista Jugoslavija, ki so jo one gledale ob svoji smrtni uri. Nepozabni bratje! naša organizacija Vam poklanja v znak priznanja svoje najvišje odlikovanje, odlikovanje »Rdečega zmaja«, ki ste ga zaslužili s svojo krvjo. Jaz pa, dragi moj Stanko, ki si me kril s svojim telesom pred kroglo meni namenjeno in vidva junaška brata, poslavljam se od Vas in Vam obljubljam, da bo Vaša dragocena kri maščevana. — Slava Vašemu spominu! S temi besedami spusti v grobove odlikovanja Rdečega Zmaja. Ihtenje množice, ki je prekinjalo bolestnostrastni govor brata predsednika, se prelije v vseobče burno vzklikanje: »Slava jim!... Kri bo maščevana!... Prisegamo!... Nato stopi pred grobove naš veliki čelnik, vojvoda Ilija Trifunovič-Bir-čanin: Govor velikega Čolnika: V naši državi so se našli ljudje, žejni slovenske krvi. Temni ljudje, klavrni ostanki razbite Avstrije, rovarijo in hujskajo proti naši težko priborjeni svobodi, misleč, da morejo zrušiti državo, ki je zgrajena na kosteh. Naša svoboda je napojena s krvjo junakov, ki so zanjo umrli! Idite vi, bratje, mirno v carstvo smrti, zakaj tam najdete celo vojsko starejših drugov, ki so se borili za veličastno idejo jugosloven* stva. Spita mirno! Jaz pa, kot ve-liki čelnik in vrhovni vodja vseh akcijon Orjuna, se svečano zaklinjam, da vas hočem osvetiti. ne meneč se za to, ali ravnam v skladu s pozitivnimi zakoni te države ali ne* Vzkliki žarkega pritrjevanja... Vsa Jugoslavija je z nami. od Triglava do Šumadije, in prevzema naš sveti dolg! Za vojvodo govori Starosta Engelbert GaagI v imen**1 Jugoslovanskega Sokolskega Savez a: Brat Žlajpah, ki si bil tudi član starešinstva JSS, brat Žnidaršič iz blejskega in brat Boltavzar iz šišenskega sokolskega društva — dospeli ste v objem ljubljene domače zemlje, ki ste jo za slovo od mladega, kipečega življenja pokropili in blagoslovili z lastno krvjo! Ta vaša kri je privrela iz kelih® svetosti domovinske ljubezni, ki 3® bil postavljen v vaša srca in ki je bil obdan z žarečim ognjem le ljubezni. V srcu živega človeka ni bilo in ne more biti lepšega oltarja! In ko je bila iztočena zadnja kaplja srčne krvi. je prenehalo vaše časovno življenje, da se v istem trenutku prelije in pretopi v večnost, ki bo z bolestjo in ponosom izročala in hranila vaša imena iz roda v rod po vsej naši zemlji — daleč tja na vse strani, koder še danes plahutajo črna krila trpljenja in robstva! Niste padli, bratje, v odkritem boju s sovražnikom, ki bi meril svoje moči z vašimi iz oči v oči — ne: v nasilju zahrbtnega razbojnika i® usahnil vir vašega življenja, stremečega k sokolskim idealom pravde. resnice in svobode! Ne preklinjam roke, ki je izpro-žila strel, saj je bila ta roka le slepo orodje v službi onih podlih, prodanih in zavrženih duš, ki mečejo v živa srca strup blaznega sovraštva do rodnega brata in ki s svojim izdajalskim delom izpodjedajo zdrave korenine komaj ustvarjenega našega svobodnega državnega življenja! Na te duše pada kletev nas vseh, ki smo ob vašem grobu navzoči iu ki z duhom prisostvujemo tej žalni svečanosti, pada kot ogromna peza v eno samo bolečino zlite in strnjene obsodbe narodove ogorčene in razjarjene nevolje, v katere vihat in besnost kriče vaša onemela usta: Maščujte nas! Da! Osvctili vas bomo! Osvetlil vas bomo z nikoli mirujočim, vekomaj živim sokolskim delom, ko bomo prenašali v življenje vsega našega naroda, v njem živo ohranjali, poglabljali in utrjali ideje, ki ste V nje izpričevanju zanjo padli, idejo, ki nam je na Vidov dan, leta 1919. ustvarila edinstveno jugoslovensko Sokolstvo, idejo narodnega in državnega edinstva! Tej ideji smo po vašem zgledu, bratje, pripravljeni žrtvovati vse, a pred vsem hočemo, da okuženi deli našega naroda ozdravijo, da se naša njiva očisti plevela, da bomo vsi, kar nas je iste krvi in istega jezika, združeni v delu za moč, veličino in slavo svoje domovine! Ali vidite bratje, kako je začel kipeti iz te gomile studenec žive vode, kako mrtvi bodre živeče, kako napoj iz njega hrabri omahujočega, kako se razpalja v nas vseh sveta vera v nesmrtnost vsega, kar je veliko in plemenito, kar je vredno žrtev, ker iz smrti vre novo, okrepljeno življenje! Vidite li troje plamenov, ki sijejo iz treh mrtvih src? Prvi pla- .VVAV.V.VVAV. GRADBENO PODJETJE §§' »OCC ING. DUKIČ & DRUG JU I H BH. Jffil i ii irai iama csrM-irMOK^CJV/A 1 II Irt;A OA m m LJUBLJANA, BOHORIČEVA ULICA 24 ■ ■ ’ V.1 m mljhb 1 B B B B 11 B mVAB i n m a l. ™ _ _ , m m m m m Mi H il m M _ A m ij m i b b 0 ga rt a Hii m »o R J U N A> stran 3. Stev. 25. men velja vam, živi bratje: značajno hotenje naše volje, ki ne pozna svojega dobička, ampak ki izčrpava sebe, da koristi narodu in domovini ! Drugi plamen sveti vam, se-; stre: krepost življenja, ki naj se od vas širi po vsej zemlji v obsevu lepote in požrtvovalnosti! Tretji plamen žari tebi. naš naraščaj in naša deca! Ti prihajaš in stopaš na naša mesta, in glej, da vsak iz tvojeg števila izpopolni in nadomesti vrzel, ki jo je' zasekala smrt v naše vrste s to gomilo! Ti Klej, da z lastnim delom in življenjem privabiš pod naše zastave vse °ne, ki danes še stoje v sovraštvu aH neumevanju izven našega krosa! Ti glej, da zraste iz tebe novo pokolenje mož in žena, ki bodo domovini v ponos, čast in srečo! Nad vami pa, umrli bratje, ki ste nam bili zvesti do zadnjega diha, se sklanjajo sokolski prapori v poča-sčenje vašega imena in spomina, a jaz. ki sem le slaboten glasnik razsoljenih in vznesenih sokolskih src, vam kličem v ta tihi dom na sredi Ljubljanskega polja zadnji iskreni, bratski sokolski pozdrav: Zdravo! Za starosto Jugoslovenskega Sokolstva govori Ernest Turk v imenu Saveza Ju-goslo venskih dobrovoJjcev: ki v kratkih, jedrnatih besedah po-^a izjavo, da so naši dobrovoijci Pripravljeni iti ramo ob rami z nacionalisti v boj in v smrt. Temelj Vegovega govora so tvorile točke resolucije, ki jih je Savez sprejel, na svojem ponedeljkovem zborovanju. Sledi prekrasno, iskreno slovo zastopnika naprednih akademikov Rimljanske univerze. Kot zadnji govori oblastni čelaik zagrebške Orlu ne brat Berisiav Angjellnovie: V treh etapah je »Slovenec« prišel do sape in do poguma, da s podvojeno silo napelje trboveljske krvave dogodke na svoj mlin in uvede najostudnejšo kampanjo klevete zoper našo ogranizacijo. V ponedeljek je na uvodnem mestu razmeroma objektivno orisal Potek dogodkov, v torek je ponovil izmišljotino o justifikaciji rudarja Fakina, v sredo pa je prekosil samega sebe in bruhnil v elementarni zlobi na nas vso množino svojega ffadjega strupa. V treh etapah je raslo naše ogorčenje do klerikalnih lažnikov, obre- Ne plakajmo, bratje! Na grobovih junakov se ne plakat Junači!, Naše geslo je: zmaga ali smrt. Sklonite se, prapori, palim junakom v pozdrav! A ti, akciona: Mirno! Pozdrav na desno! Osveta ie naša, pokojnikom večna slava! Ognjeviti, zares orjunaško borbeni govor dičnega čelnika bratske Orjune je dal duška čustvom, ki so kipela v srcih vse nepregledne množice, ki je do zadnjega vztrajala na grobovih. Grude bobne na krste, poslednje ihtenje se izgublja v večernem mraku in v šumu razhajajočih se trum. Misterij vrnitve je končan... In mi se vračamo v prebujeno Ljubljano. Še nam leži na dušah bol, še nam pali srca prelita kri; toda žarko in ponosno nas prešinja zavest, da je bila žrtev, ki smo jo pravkar položili v krilo jugoslovanske zemlje, žrtev za našo veliko zmago, za zmago, ki jo bomo izvo-jevali. pa da se pokrije z našimi grobovi vse širno ljubljansko polje... Kri Žnideršičeva, Šlajpahova in Boltavzarjeva je prelita: naši dru-govi, najboljši izmed nas, počivajo v svojih junaških gomilah. Nikoli več jih ne bo nazaj. Toda odšli niso zaman. Njihova kri bo obrodila veličastne sadove in jih že rodi. Kla-njaje se njihovemu viteštvu in zvestobi, se vzbuja Slovenija v znamenju Nacije. In zbudila se bo! Toda ne brez boja. Vi vsi, ki ste bili z nami na ta turobni in ponosni torkov večer, bodite pripravljeni. Strnimo se, pozabimo vse časne pomisleke in stojmo s trdo nogo na braniku za večno Idejo! Ideja bo kraljevala. Nacija bo živela večno, pa da gremo vsi za vami, Stanko, Žarko, France! kovalcev in natolcevalcev, dokler ni zraslo v globok, neugasljiv srd do ljudi, ki pod krinko čuvarjev res-j nice in pravice skušajo zastrupiti javno mnenje proti nam in mu vcepiti predsodke, ki bi se ne dali več izruvati. Mi smo molčali iz ozira na žrtve, kojih rane so zijale v beli svet in kričale po osveti. Stisnili smo zobe v srdu, trudili smo se. da srd ne nadvlada naše globoke žalosti in čakali uradnega poročila o dogodkih. Mi se ne skrivamo, mi samo čakamo, da nastopi uradovanje obla- sti, ki bo ugotovila po zaslišanju prič vse, kar se je zgodilo. Ni pa mogel strpeti »Slovenec«, da črne rane in blede obraze naših junakov pokrije zemlja, na mrtvaški oder je začel bruhati svoje laži in klevete, blatil in sramotil je organizacijo, ki so ji bili pokojniki duševni voditelji, blatil je idejo, ki so zanjo dali svojo plemenito srčno kri trije naši najboljši. S pravo pobožno hipokrizijo obžaluje 70-letnega starčka, ki je pal v metežu, ne omeni pa niti z eno besedico, da je ta »starček« med revolverskimi streli in pokanjem granat navalil na našega praporščaka z dolgim nabrušenim nožem, mu pulil zastavo iz rok in si hotel zaslužiti obljubljeno nagrado 5000 Dinarjev. Blagi starček! Komunistični napadalci, ki so jo izkupili po prvi salvi, ki nam je uči-nila neznosno gorje in neprecenljivo škodo, so »Slovenčevim« dopisnikom nedolžne žrtve, ki so prišle usodne nedelje v Trbovlje, da obiščejo svoje sorodnike. Samo to je bil palim napadalcem namen v Trbovljah! Iz vseh krajev Slovenije so se ta dan sešli komunisti, da obiščejo svoje sorodnike v Trbovljah. Da pa zvežejo prijetno s koristnim, so se oborožili z granatami, revolverji in puškami in zahrbtno streljali na mirno idoči sprevod. »Slovenec« hoče natvezti naši javnosti, da imamo v Sloveniji navado obiskovati svoje sorodnike oborožen! do zob in pri takih obiskih streljati na mirno idoče ljudi. Naj se nikomur ne smilijo 70-letni starčki, ki zapuščajo svoj zakoniti zapeček in z nožem napadajo mirne ljudi, hoteč jim oteti njihovo last, da si s tem zaslužijo razpisano nagrado! Takih »starčkov« zakoniti delež je usoda, ki je doletela dva razbojnika najzrelejših let in ki ju »Slovenec« naziva starčkoma, da bi s sočutjem do njih vzbudil srd do nas. Naša javnost bo tudi znala presoditi one sorodniške obiske, ki jih »Slovenec« podčrtava in ki so veljali samo našim članom. Kdor obiskuje svoje sorodnike v tujem kraju, sedi v nedeljo opoldne pri njih v prijaznem sorodniškem pomenku, ne hodi pa po ulicah in ne strelja na mimo idoče manifestante. »Starčki« in »sorodniški obiski«, dragi »Slovenec« stoje na slabili nogah in ta obdolžitev pade nazaj nate kot laž. ki bi te moral pod svojo težo uničiti, če bi ljudje, ki sede v tvojem uredništvu imeli samo še iskrico ljubezni do resnice in pra-viGe. Licemersko vprašuje uvodnik v »Slovencu« z dne 4. t. m.: »Ni-li značilno, kako so se vedle oblasti ob pogrebu žrtev v Ljubljani in v Trbovljah? Če jim je šlo zgolj za dolžno pijetcto do žrtev, zakaj neki potem ta strašna razlika pri pogrebih? Mar nista 70-letna starčka in štirileten otrok, ki so jih pokopal; v Trbovljah in ki niso bili naimanj udeleženi na krvavih izgredih, žrtve, kakor vsi drugi, še v toliko bolj obžalovanja vredne žrtve, ker so bile res žrtve v pravem pomenu besede?« Ugotovili smo že in ponavljamo: Naša draga brata Stanko in Žarko sta pala pri prvi salvi razbojnikov, brat France pa je planil na napadalce in tudi takoj izgubil življenje. »Vrla starčka« sta imela nalogo, oziroma sta si stavila za-dačo, da po prvih strelih kakor hijeni navalita na mrtve in jim' pobereta prapore. Že so bili ranjeni trije naši praporščaki, že so imeli napadalci v rokah en prapor, toda položaj naših ni zbegal, kakor je bil obupen, in ne verjamemo, da bi pod solncem dobili človeka, ki bi samo miroljubno svetoval starčkoma, da to ni njihov posel, starčka pa bi trgala prapore in suvala z dolgimi noži okoli sebe. Evo razlike, pobožni hinavec, zakaj oblasti delajo razlike med pogrebom razbojnikov in pogrebom junakov! Kar pa se tiče mrtvega dečka, je šel med krilatce božje z našimi junaki vred, kakor je ž njimi vred zašel v križni ogenj z brega in iz hiše. Obžalujemo nedolžno dete, kakor obžalujemo naše nedolžne junake. »Slovenec« od četrtka se seveda zopet toplo zavzema za trboveljske zahrbtne napadalce, ki jih slika kot žrtve orjunaškega izzivanja, obiskuje ranjence, ki jih slika kot naj-ncdolžnejše ljudi, ki so jih samo ve- sele koračnice divizijske godbe zvabile na mesto poboja. Ranjenci zdaj seveda nimajo več orožja, pušk, revolverje in bombe so odložili in govore kot najmlm-, ljubnejši ljudje, ki so šli v Trbovlje obiskat svoje neveste, svoje očete in druge sorodnike. Na shode so deloma hodili, deloma ne; tisti, . ki so hodili, pa niso čuli nikakega j hujskanja, opazili niso, da je na j shodu Lemežev hlapec Klinc pre-ikinil nenadoma svoj ščuvajoči nedeljski govor, pogledal na uro in (zaključil shod, kar v sredi govora. Tedaj so se bili Orjunaši avno odpravili na pohod s postaje in je bilo treba hiteti na odrejeno mesto v zasedo. »Nedolžni« ranjenci, o tem ne vedo ničesar, bili pa so čudovito točno na mestu. Zanimivo je, da niti eden ranjenec ne pove točno, kdo je začel prvi streljati. Kljub temu »Slovenec« trdi, da so prve strele oddali Orjunaši. Dvignjene repetirke to pa vsi videli, dasi naš predsednik sploh ni imel orožja, dasi se je pri pokojnih naših žrtvah našlo orožje še v žepu in dasi praporščaki med pohodom vsled težkih praporov sploh ne morejo nesti zastav z eno samo roko. Drugih Orjunaešv pa še ni bilo na mestu, ko so pali prvi streli. Kasneje se je pač lahko videlo dvignjene repetirke, ker gros naše čete ni mogel streljati v gnečo, ne da bi ogrožal svojih, zato se po salvi razbojnikov in po eksploziji bombe dvignil orožje v zrak, kdor ga je pač imel. Kako brez krivde so naši ljudje na pokolju priča dejstvo, da sta bila oblastni čelnik Stanko in oblastni predsednik Kranjec v Trbovljah že od sobote popoldne,, da poizvesta na licu mesta, se-li pripravlja kak napad. Dobila sta zagotovilo, da je vse absolutno varno, tako da je naš predsednik smatral odveč, da bi si bil preskrbel snloh kako orožje za obrambo. Resnica nad vse! Pobožni uredniki, kdo gre na organiziran pokolj brez orožja? Naš predsednik, ki je vodil sprevod, ni bil oborožen, dasi priznamo, da njegova pest zaleže za marsikak revolver, nasprotniki pa so imeli karabinke, kar je ugotovljeno uradno na enem izmed naših junakov, imeli so revolverje in bom-. r bo, ki njih pokov tudi pobožno zavijanje ne bo moglo utajiti. Očitek, da se naša organizacija da zlorabljati v interesu raznih političnih strank, smo zavračali že tolikokrat in tako utemeljeno, da se nam ne zdi vredno več ponavljati. Ako pa »Slovenčev« uvodnik smatra idejnim krivcem krvavih trboveljskih dogodkov politične stranke. se to nas ne tiče, same stranke naj obračunajo s »Slovencem«. Mi ponavljamo samo to: Izven vsake dvojbe je, da smo imeli mi v Trbovljah edini namen, razviti prapor organizacije, dognano je, da mi poboja nismo izzvali, jasno pa je tudi, da je bila naša reakcija na zahrbten napad upravičeni in dolžni silobran. Naj bo »Slovenec« In ž njim vsi obrekovalci uverjen, da bi se bila zadeva za napadalce iztekla malo huje, če bi bile naše čete le količkaj slutile, kaj se proti njim namerava. Kdor je poznal pale junake, njih osebni pogum, njih neustrašeno duševno in orjaško fizično silo, ta ve, da jih je bilo mogoče pobiti samo iz črne zasede. In v tem dejstvu leži glavni dokaz naše in njihove nedolžnosti: Pali so, ne da bi bili skrivili komurkoli niti lasu na razbojniški glavi. Preostalim ni ob strašnem trenutku kazalo drugega, nego da obranijo prapore pred onečašee-njem in ranjence pred masakrira-njem, česar obojega se je bila dru-hal že lotila, na čelu ji ona dva »starčka«, ki »Slovenec« plaka za njima. Preostali četniki so svojo dolžnost izvršil] dobro: Pomandrali so v prah zahrbtne morilce, očistili pot, zasledovali hajduke globoko v šumo in korakali v trg k razvitju, k edinemu smotru svojemu. Razvitje je bilo izvršeno v redu. Naši četniki so dokazali, da so redna vojska, dobro organizirana vojska, ki ruši vse pred seboj, samo da doseže svoj pravični in opravičeni cilj. Pod našimi okrvavljenimi prapori se zbira cvet jugoslovenskega nacijonalizma in »Sloven-čevci« so sami tisti slepci in naivneži, ki ne vedo, da je jugoslovansko narodno ujedinjehje in'enotnost države izvršen fakt. Kdor čaka še na federalizem, ga bo čakal do pozne starosti, če pa se mu bo zahotelo tedaj še doseči mučeniško glorijclo trboveljskih »starčkov«, naj poizkusi trgati orjunaške prapore, naši paporščaki in četniki bodo odslej vedno na oprezu. O justifikaciji razbojnika Fakina, ki si jo je »Slovenčev« dopisnik izmislil na celem, prinašamo na drugem mestu uradno izjavo, ki jo je po nesporni ugotovitvi dejstev izdal naš Oblastni odbor. Nepopolna bi bila naša replika na infamnosti katoliškega lista, ako se ne bi spomnili še izjave »Slovenčevega« uvodnika od srede, tičoče se moralne kakovosti Orjunašev. Uvodnik namreč pravi, da Orjunaši nimajo dovolj jasnih moralnih pojmov. To trdi »Slovenec«, ki je dobi' val denarno podporo, da je služil avstrijskim rabljem, ki je ob balkanski vojni pisal v prid Turkom, dokler ga ni poučil o boljšem pokojni dr. Žitnik, to trdi list. ki leta in leta že ne ve več, kaj je resnica, to trdi glasilo stranke, ki podira državo, izpodkopava nje temelje in koje poslanci vlečejo mastne dijeto za svoje nedelo. Nejasne moralne pojme očita »Slovenec« nam, ki o večini klerikalnih veljakov lahko rečemo: Evo tatu, ki si je pridobil milijone iz de-mobilizacijskega blaga, evo javnega prešuštnika. ki pred očmi celega sveta lomi sveti zakon, evo ostudnega pijanca, ki na svojih veseljaških pohodih uničuje vozila mestne občine, evo zvodnika, ki daje svojo ženo v pohoto drugim, da mu iz te obrti dežuje denar v hišo! Ali imajo pristaši vaše stranke, ki so obremenjeni s sedmimi poglavitnimi grehi, ki dan na dan prestopajo vseh deset božjih zapovedi, jasne pojme o morali? Za vsako trditev vam vržemo v lice ime. najdite vi podobne nemoralne pege na naših članih! Vsako sredstvo je »Slovencu« dobro, da opljuje in očrni Orjuno pred javnostjo. Še celo smrt nedolžnega dečka v Trbovljah je naprtil nam in to v času, ko v okolici Kostanjevice skušajo na vso moč zabašuriti onečaščenje dveh šolskih deklic, ki ga je zakrivila tenzuri-rana in maziljena oseba s svojimi posvečenimi tremi prsti, ki ž njimi še danes lomi telo našega Izveli-čarja na brezmejno pohujšanje naroda. O, morala, resnica in pravica, samo pod orjunaškimi prapori še najdete zavetje, hčerke božje! Priporočamo vsem rodbinam KOLINSKO CIKORIJO izvrsten orldateh za kavo. Sa* Portland cement sa Unfeflai*© Bn oH&Hse razpošilja Tovarna cementa Zidani most na vagone in tudi manjše količine po ceni od: Din 72’— za 100 kg franko sodi, Din 62'— za 100 kg brez embalaže, Din 66’—• za 100 kg franko papirne vreče in sicer franko postaja Zidani most. Za kakovost Portland cementa prevzame ravnateljstvo vsako odgovornost Cement je bil v mesecu januarju 1924 od strani komisije Gradbene direkcije iz sldadišča v svrho preizkušnje na Unl« verzitetu Beograd, Zavod za izpitavanje gradj. materljala vposlan in izkazuje 306 kg na cm2 pritiska. Osebna in pismena naročila, tudi izpod 1 vagona, sprejema Ravnateljstvo Tovarne cementa Zidani most. is Vsakovrstne tiskovine prevzema in lično izdeluje Josip Krmpotič kartonaža — tiskarna — knjigoveznica — raztrir-nica in papirna industrija Naslov za Ljubljano poštni predal 165 Vir-Domžale, pošta Dob. c $ m K** <% r* Vi.’C m V* m Kg m m ?v; Poziv nacionalistom Slovenije. Po trboveljskih dogodkih se ljudstvo zgrinja pod prapore naših organizacij. Že prvi dan po umoru naših Junakov, se Je zglasilo ogromno število novih članov. V torek so nam pošle tiskovine, dali smo tiskati nove, ki nam Jih organizacije odnašajo kar spreti izpod stroja. NACIJONALISTI! Strnimo se v tesno falango, kajti združeni separatizem in defetizem se pripravlja na energičen izpad! Streli v Trbovljah so nam vsem resen opomin, da se otresemo ukoreninjene letargije, ki daje veleizdajnikom pogum, silo in svobodo dejanja. Kri naših mučenikov naj nam kaže pot. njihovi ideali naj določajo pravec našemu delu! NARODE! Strni se pod naše mučeniške prapore, ki bodo nosili črne flore, dokler z osveto ne operemo ž ulili očmele krvi. NOBENE SLABOSTI! Pcdli napadalci so nam vsilili orožje, vr-sli so nam bojno rokavico, sprejemamo jo in Jamčimo, da odslej ne bo nihče več prvi streljal na Orjuno! NACIJONALISTI, NA VKUP! * Boj infamijif Neobhodno potreben priročnih, za tujce, potnike, izletnike in turiste je Badiure praktičen kaiipdt „SLOVENIJA“ Vodič kroz Jugoslovenske Alpe 1. del. Knjiga v priročnem formatu po vzorcu Bae-dekerievem vsebuje okrog 500 strani, 75 slik, 7 zemljevidnih kart, načrt Ljubljane. Točni in zanesljivi najnovejši podatki. Vsakdo jo mora imeti. Cena 100 Din; plačilo tudi v mesečnih obrokih v knjigarni IG. KLEINMAYR & FEB. BAMBERG, d. z o. z., LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 16. Prodaja se po vseh knjigarnah. Tvrdka ;; r jj |BESEDNIK & DRUG! z j ! Ljubljana, Prešernova ul. 5 j 1 priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst I i zdravstvenih aparatov in ban^až, kakor f š trebušne, želodčno pasove za dame in Š j gospode, pasove za noseče ter porod- s > vice, lastnega Izdelka lrigatorje, | : narr.ostne spccialno gume, srebrne pe- = H sarje in gumi-nogavice ter povoje proti i = krčnim žilam. Demanti. »Slovenec« je dne 1. t. m. priobčil kot »poročilo očividca« tendenci-jozno zavito vest o talcih, ki so jih naše čete vzele ob pohodu od mesta poboja do mesta razvitja zastave v Trbovljah. Kot dodatek k tej vesti, pa je »Slovenec« objavil in-famno laž, da je bil od teh talcev eden kasneje justificiran po naših četah. Oblastni Odbor je uvedel o stvari najpodrobnejšo preiskavo in po iaslišanju očividcev in prič dognal ■'Icdeče: Rudar Fakin je bil ujet istočasno s tremi razbojniškimi tovariši. Naši četniki so zalotili Fakina z orožjem v roki, ostali trije pa so bili zmetali orožje od sebe in so ga čete našle na tleh pri krivcih. Fakin je imel v rokah karabinko, pa je ni mogel rabiti, ker so ga četniki nenadoma tesno obkolili, mu vzeli puško in je moral leči na tla, kakor se je to odredilo z ostalimi tremi, ki so jih zalotili v hiši. Pri nadaljnem pohodu v trg so stopali ti štirje ujetniki z zvezanimi rokami na čelu sprevoda, kot zaščita zoper kak morebitni ponovni napad. Ujetniki so bili po razvitju izpuščeni vsi, razen Fakina, ki so o njem trdili očividci, da je on ubil s karabinko Žarka Boltavzerja. Da se ugotovi dejanski stan, je četa odvedla Fakina v gostilno, mu kupila obed in ga v mirnem razgovoru izpraševala po inicijatorih. Zanikal je odločno, da bi bil streljal iz karabinke, pač pa je priznal, da je bila na glave oblastnih odbornikov razpisana nagrada 10.000 Dinarjev, prapori pa so bili cenjeni vsak s 5000 Dinarji. Izpovedal je tudi, da je inicijativa prišla iz Ljubljane, da je napovedano enako gibanje v celi državi in da to ni zadnji pokolj. Med izpraševanjem so pregledali odvzeto mu karabinko in dognali, da je bila sicer nabasana, toda po zarjaveli cevi so sodili, da ni bil iz nje oddan noben strel. Četa je nato Fakina izpustila na svobodo, moral pa je pred odhodom kleče poljubiti or-junaški prapor in prositi odpuščanja. Neposredno po izpustitvi je planila v gostilno desetorica članov domačinov, izpraševala po Fakinu in izjavila, da se je storila usodepolna napaka, ker je bil Fakin glavni hujskač na komunističnem shodu ob 10. uri in so vsi ravno Fakina smatrali za onega, ki je vodil napad. Ogorčenje nad izpustitvijo je bilo splošno in težki očitki so padali na četo. Ugotovilo se je, da se Fakinu ni skrivil las na glavi, dokler ga je imela med seboj četa. Vsaka trditev o kaki justifikaciji je plod zlobe »Slovenčevega« dopisnika, je brez podlage in prosta izmišljotina. Ako pa so bili v gostilni navzoči med raznimi gosti tudi ogleduhi napadalcev, so gotovo slišali izpovedbe Fakinove in so imeli dosti vzroka, da se znebe predvoditelja, ki je po porazu postal izdajalec. Materi-jal, najden pri Fakinu imajo naši člani in ga bomo predložili oblasti na vpogled. Skrivati nimamo ničesar, mirno čakamo izida uradne preiskave. Oblastni Odbor Orjune za Slovenijo. VESELJE IN ZADOVOLJSTVO sije z obraza vsake gospodinje, ko vidi snežno-perilo perilo. Z lahkoto in malo denarja doseže to, ako kupuje vedr.o le milo GAZELA katerega se dobi v vsaki trgovini! Brzojavi m sožalja. Povodom trboveljskega atentata smo sprejeli sledeče žalne brzojavke : Split, 2. junija. Prežeti globoke žalosti ob gomilah .Velikih junakov, polagamo svečano zakletev, da hočemo osvetiti njih nrelito kri. Pooblaščamo brata Oalzinja, da nas zastopa pri sprevodu. Mestna Split. Split, 2. junija. Globoko presunjen nad izgubo najodličnejših dru-gov. pozdravljam padle z zakletvo moške borbe in obljubo, da hočemo po njih zgledu do zmage. Bartulovič. Pragersko, 2. junija. Globoko potrti se klanjamo manom padlih junakov. Orjuna Pragersko. Pragersko, 2. junija. Ob grobovih junakov ponavljamo prisego bratstva. Sokol Pragersko. Split, 2. junija. Izrekamo sožalje nad izgubo najboljših borcev za nacijo. Brzojavite točge podatke o dogodkih v Trbovljah. Oblastni Split. Dubrovnik, 3. junija. Palim bratom slava! Težko prizadetim družinam iskreno sožalje! Borbenim bataljonom divne Slovenije odušev-ljeni pozdrav bratske vernosti vseh Orjun, pripravljenih na vse, nedo-umevnih vsem nezavedjiim in brez podpore od strani onih, ki so v to pozvani! Orjuna dvigni visoko prapor jugoslovenskega pokreta v teh nejunaških časih in stoj neomahlji-vo v ognju do popolne zmage nad korupcijo od zgoraj in sabotažo od zdolej! Edinstvena fronta vseh Or-junašev v ravni liniji proti reakcio-narizmu separatizma in hegemonije, kakor tudi proti razruvajočemu anarhizmu naprej! Predsednik dr. Leontič. Beograd, 3. junija. Brez strahu, kakor v Trbovljah bodi Orjuna vsak moment pripravljena braniti vse to, kar nas je stalo morje krvi, makar tudi z morjem orjunaške krvi! Z vami smo v dobrem in zlu. Obečamo med nami svetel spomin padlim bratom in izrekamo iskreno sožalje družinam. Oblastni Beograd. Sušak, 3. iunija. Izrekamo svoje najglobokejše obžalovanje ob pre-tresujoči usodi treh najidealnejših bratov. Njih smrt naj postoteri energijo v nas vseh! Janko Prelovec, Marjan Boras in Sokoli. Beograd, 3. junija. Prejmite ob pokopu junaških žrtev padlih za ideale Jugoslavije, izraz globokega spoštovanja, t • Dr. Budislav Grgur AndjeHnovlč, - čl. Obl- gdboja, Beograd, r"1 Poljčane, 3. junija. Izražamo svoje sočustvovanje! Kri pobornikov naše ideje naj nas bodri k delavnosti. Poverjeništvo Poljčane. Hadžiči, 3. junija. Mestna Orjuna se pridružuje obči žalosti, globoko presunjena radi smrti svojih bratov v Trbovljah in kliče večna slava preminulim bratom. Smrt morilcem! i ; .k\; Kasikovič, predsednik'. Varaždin, 3. junija. Slava palim mučenikom Velike ideje. Orjuna Varaždin. Krško, 3. junija. Obžalujemo in globoko sočustvujemo. Orjuna Krško. Puič luku, 3. junija. Izrazite naše globoko sožalje rodbinam v Trbovljah padlih bratov. Bratje z Jadrana bodo osvetili nedolžne žrtve! Orjuna Puič luka. Železniki, 3. junija. Najiskrenejše sožalje povodom žrtev naših najboljših žrtev za nacijo. Orjuna Železniki. Sušak, 3. junija. Slava Šlajpahu, Žnideršiču in Boltavzarju. Pripravljeni smo na vsako žrtev, dokler ne pride do končne zmage vzvišenih idealov. . Orjuna Sušak. Boh. Bistrica, 3. junija. Ob odprtem grobu zavratno umorjenih naših najmilejših jugoslovenskih naciona-listov izreka Orjuna Bohinj najglobokejše sožalje. Miroslav Iskra, predsednik'. Beograd, 3. junija. Izrekam svoje iskreno sožalje družinam padlih in Orjuni. Skupno z vami delim bol za padlimi drugi, ki so postali žrtev roke neprijateljev naše države. Ristič. Zagreb, 3. junija. Zgražajoči se nad barbarskim zločinom, delimo z vami bol za herojsko padlimi brati. Slava mučenikom! Sokolska župa kralja Petra 'ž Svačiča, Zagreb. Crkvenica. 3. junija. Globoko ganjeni radi izgube treh naših herojskih bratov, Franceta Žlajpaha, Stanka Žnideršiča in Žarka Boltav-zarja, se pridružujemo vaši tugi in kličemo smrt neprijateljem Orjune! Orjuna Crkvenica. Žužemberk, 3. junija. Ob nenadomestljivi izgubi prvoborcev za nacijo izrekamo naše najiskrenejše sožalje. Orjuna Žužemberk. Zagreb, 3. junija. J. a. d. Triglav, Zagreb, izreka Orjuni svoje najiskrenejše sožalje. Teržan, tajnik. Gruž, 3. junija. Naše bratsko sožalje za padlimi brati. Orjuna Gruž. Dobrna, 3. junija. Slava padiim junakom za veliko idejo Nacije. Več-naja jim pamjat! Prisegam na njih gomilah maščevanje. Kožman. Dubrovnik, 3. junija. Oplakujoči preminule brate v borbi z zavratnimi komunističnimi bandami, utrjujemo vero v našo končno zmago. Izrekamo težko prizadetim rodbinam naše spoštovanje in želimo ranjenim čimprejšnjega ozdravljenja. Položite za nas na grob padlih junakov venec. Akciona Dubrovnik. Murska Sobota, 3. junija. Junaškim bratom padlim za nacijo slava! Orjuna Murska Sobota. Laško, 4. junija. Orjunaši zbrani na žalnem zborovanju, kličejo nacionalnim žrtvam večna slava! Prisegamo na osveto. i Orjuna Laško. Komiža, 5. junija. Osudjujuči raz-bojničlci napadaj zlikovaca naše ne-razdijelive Nacije izrazujemo naše iskreno saučesče uz poticaj na ustrajnost do konačne pobede naše svete ideje. — Orjuna Komiža. Kumanova, 5. junija. Dirnut smrči! dragog brata Žlajpaha i ostale brače bratski oplakujemo. — Soba jič •• . i Mokronog. 3. junija. Orjunaši zbrani na žalni protestni seji v Mokronogu poživljamo energično Oblastni odbor, da prisili oblasti k ostrem nastopu proti vsem državnim sovražnikom. Geslo naj bo teror s terorjem. Računajte z nami. Orjuna Mokronog. , 8v. Lenart v Slov. Goricah, 3. junija. Obmejna nacionalistična trdnjava nestrpno čaka na osvete dan ter kliče padlim junakom slava. Orjuna Sv. Lenart. Čakovae, 3. junija. Slava padlim, pozdrav živim nacionalnim borcima. Za Orjuno dr. Franetovič. Baška, 3. junija Sa hridinaste obale plavog još besnečeg Jadrana prigodom usmrčenja naše herojske brače Orjuna ostrva Krka pripravna osvetiti palu braču kliče i vam bez zdvajanja ali krvavim srcem napred brez krzmanja za osvarenje naše svetle i svete ideje. Slava Šlajpahu, Žnidaršiču, Bol-tavzeru. Orjuna. Pančevo, 3. junija. U krvavoj borbi palim junacima za narodno i državno jedinstvo neka je večna slava. Naše iskreno saučešče. Živela Orjuna. Pančevska Orjuna. Makarska, 3. junija. Klanjamo se pred mrtvim lješinama naših drugo-va ogorčena mučkim napadajem u Trbovlju. Ovdašnja Organizacija kliče napred do potpunog uništenja dušmanskih plačenika. Predsednik Latič. Krk, 3. junija. Zgražajuči se nad nečovječnim ispadom komunista u Trbovlju, duboku kosnuti smrču naše brače Žlajpaha, Žnideršiča, Bol-tavzara, izrazujem odboru i porodi-cama palih junaka naše iskreno sa-žaljenje. Naprijed za Jugoslaviji! i kralja. : h ■.. r- 'f '■' Orjuna Krk. Sarajevo, 3. junija. Nad preranim grobom naše brače kličem slava. , . Marija Buzolič. Povodom izdajničkog napadaja na našu braču žalimo prerani gubitak vrijednih drugova osobito poznate-ga nam Frana Žlajpaha pridružujemo se žalosti skupa oplakujemo pa-le drugove i uz zavjet dobro proti sili naših neprijatelja. Slava palim! Orjuna Rab. Naše najiskrenejše bratsko saučešče nad poginulom nikad nezabo-ravljenom bračom. Pokop im vječni. vječni. n Orjuna Gruž. Kri vaših dičnih članova koia se uli u zemlje svete Jugoslavije dokaz je da Orjuna nastupa pravičnim putem, zato i ovoj prilici kličemo sa Vami otadžbina iznad svega i nepre-zamo od svake žrtve. Oblastni Beograd. Bračo u spremu položit živote za uništenja separatista, komunista i koruptivnog elementa žalimo gubitak poginule brače. Večna im slava i uspomena kod nas a njihovo hrabro držanje ostače nam na ugled i saučešče njihovim obiteljima. Orjuna Dubrovnik. Jesenice, 3. junija. Mestna Orjuna Jesenice izraža rodbinam padlih žrtev svojo najglobokejše sožalje in obljubuje zavratnim morilcem krvavo maščevanje, kri za kri. Odbor Orjune Jesenice. Split, 3. junija. Oplakujemo mrtvil, sačestvujemo ranjenoj brači žrtvama divljeg zločinačkog komunizma u toni znaku neminovne konačne pobede. Neka je mrtvima večna uspomena i slava. Brata Kranjca molimo da nas zastupa i u naše ime položi venac. Oblastna Orjuna Split. Split, 3. junija. Manifestujte direk-torijev zadnji pozdrav, poklon neu-mrloj uspomeni pale brače. Naredili vojvodi Birčaninu, putovanje u Ljubljanu. Delegat direktoriuma pu-tuje u Beograd. Direktorium. Slovenska Bistrica, 3. junija. Globoko užaloščeni nad smrtjo naših najboljših bratov Žlajpaha, Žniderši-šiča in Boltavzarja se klanjamo njihovemu spominu. Orjuna Slovenska Bistrica. Brežice, 3. junija. Sožalje odboru, padlim trem junakom slava. Zveza petih Posavskih Orjun. Slov. Bistrica, 3. junija. Slava junakom, ki so padli v borbi za iste ideje kakor jih imamo i mi. Sokol Slovenska Bistrica. Novi Sad, 3. junija. Revoltirani kukavnim napadom črnih i ervenih izdajnika na naše junake kličemo palim žrtvama herojima orjunaške ideje, smrt njenim protivnicima. Oblasni Novi Sad. Rakek, 3. junija. Sočustvujemo ob nenajjomestljiyi izgubi prvftboyi- teljev za osvobojenje in ujedinjenje naše, gotovi, da iz njihove krvi vz* klijejo pomnožene vrste borcev s ciljem »za nacijo«. Orjuna. Tučepi, 4. junija. Prigodom mu* čeničke tragične smrti naših drugova lcoji su pali žrtvom neobuzdane tiranije primite naše iskreno sa-f učešče izjavljujuci da če nevino pre^ livena krv biti osvečena. Orjuna Tučepi, Dalmacija. Oblastni odbor »Orjune« v Ljubljani. Povodom izgube borcev za Jugoslovensko nacijonalno idejo izraža Izvršilni odbor Udruženja voj* nih invalidov v Ljubljani svoje iskreno sožalje. — Za izvršini odbor: (Podpis nečitljiv). Oblastnemu Odboru »Orjuna« za Slovenijo, Ljubljana. Povodom junaške smrti gosp. Stanka Žnideršiča, Žarka Boltav* zarja in Franceta Žlajpaha izreka »Slovensko izobraževalno društvo Št. Jakob« v Rožu, Koroško, naj* iskrenejše sožalje. Za društvo Kobenter Josip. Draga bračo i sestre! Na velikom gubitku i bolu koji je zadesio sav mili naš Jugoslavenski rod a naročito vas, molim da izvolite primite moje najdublje souče-šče. Bogu se Alilostivom molim za rajski život naših nigda nezaborav* ljenih boraca za sreču, veličinu i napredak mile nam domovine. Večna im pamjat i sveta uspomena. U tuzi i bolu Vašem učestvujuči prota Dimitrije Sv. Jankovič, prav« vojni sveštenik Drav. Div. obl. Načelstvo Orjune, (oblastni odbor). Ljubljana. Dovolite, da Vam izražam svoje najiskrenejše sožalje na težki izgubi, katera je zadela ne samo visoko-cenjeno društvo, ampak nas vse nacionaliste. Vzvišeni in težki boj za neodvis* nost našega naroda in jedinstvo naše države divja naprej. Čimbolj se bliža koncu, tem več novih sovražnikov stopa na plan. Internacionala, moralno in mate-* rialno podprta od raznih, temnih in izvendržavnih sil, skuša kolikor mogoče oslabiti našo sveto narodno državno idejo in zopet podjarmiti vsaj en del našega naroda v ta na--men, da bi služil drugim. Da so morale pasti tri tako odlične žrtve in da mora trpeti radi tega toliko rodbin, navdaja vsakega dobromislečega Jugoslovena z globoko žalostjo. S ponosom pa zre vsak nacijonalist v Vaše hrabre vrste. Želim, da bi dne 1. junija 1924 prelita jugoslovenska kri rodila ne-broj lepih sadov; želim, da bi ta krvni krst ojačil in podkrepil vaše bojne vrste in da bi zastava, katero je poljubil umirajoči vaš brat, končno zinagonosno zaplapolala nad vsemi našimi sovražniki! Maribor. Vaš vdani: M. Miiller. Oblastnemu odboru »Orjune« v Ljubljani. Povodom prebridke izgube najodličnejših članov oblastne* ga odbora »Orjune« v Ljubljani, izrekam tem potom moje najiskreneje sožalje. Z velespoštovanjem Josip Jug, sobo-črkoslikar in pleskar, Ljubljana-. Moste. ■■ Oblastnemu odboru Orjune ;*>' v Ljubljani. Podpisani Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa SHS kar najodločneje obsoja grozni zločin,-ki se je včeraj dogodil v Trbovljah in iz* reka Vam zaradi težke izgube, ki Vas je zadela, svoje najglobokejše sožalje. Ljubljana, 2. junija 1924. Dr. Viljem Reich, predsednik Ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa SHS v Ljubljani. M ki Vas naredi elegantnega, ne da bi plačevali dragega krojača, pri DRAGO iCHHI LJUBLJANA. KARO-tevUI Maribor* KoroSka 19. JAM FlilLH ^avamor in icstuvrater. sorodniki snaifeBega Za vse izraze sožalja, kakor tudi vsem tistim, ki so spremljali našega dragega nepozabnega PcdpisaiM sorodniki umorjenega ŽARKA rarasteSJa tevsrne farm. izdeSkofp Efllsr, L tajstka cl>l. odbora Orjune Vam izrekalo tem potem prisrčno Ea» hvalo es sožalje. V I/jehljar.i, ds« 4. junija 1024. Meta Štejpah, soproga. Nežke, hčerka. Franc m Marija Šiajpsfe, stari! — BcdbiBa Viiisar asi ostali sorodniki, * Vam aarekajo tem potom prisrčno zaliva)© za sožalje. V Ljubljani, dne 4. junija 1924. Žarko Bottauzer, višji davčni upravitelj, ©ee. — F fini Boliauztr, mati. — Roman Branke, Nads, Zora, Silva, Drega, Fr&ue1 Milan, bratje in sestre. na njegovi zadnji poti, izrekamo naj-iskrenejšo zahvalo. Rodbine: Žnideršič, Trampuš, Pretil er Matenjavas, Kamnik, Bled. l&Si&Sž Podpisani odbor izreka vsled preobložitve svojih članov z delom tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem tistim, ki so izkazali zadnjo počasi našim nepozabnim trboveljskim junakom. Posebej pa se še zahvaljuje vsem onim, ki so nam s požrtvovalnim delom pripomogli k žalnoveličastni poslednji manifestaciji. Ljubljana, dne 6. junija 1924. &'© Potoinlce prlSofm©! ravnajte la obnovite naroMnoSS P?i«3&tois?ajte eov© fsar@€RH&©ll! PedpiraJI© naš lisk 1111 Earislts vsa.tt fso svol> isoinesS .sa f©iw3 »OSSUHfi*1« UPRAVA. SIhSmm ob!am BRATJE ČETAŠI! Povodom krvavega razvitja prapora trboveljske Orjane ste bratje pokazal!, da četaška ideja ni samo Prazna fraza. Vsi naši prapori in mnogi od Vas so ta dan prejeli svoj ognjeai krst. Tekom svetovne vojne W tudi pa ajej sem imel dovolj prili-Ue občudovati hrabrost hi junaštvo. Bratje četašL, Id sto me zaklenili s svojiiaj tei-esi in me med pokanjem karabink in revolverjev, gremoia boffib • Eiiste zapustili, Vam, ki ste zavzeli sovražne pozicije in ms spremljali v bojnem pehadu do slavnostnega prostora, kjer sem izvršil slovesen akt razvitja Idjab vsem zaprekam, kakor to gre naši bojni organizaciji. — Vam vsem občudovanje in polno priznanje! Pomozi Bog junači! Ferdo Kranjec. ŽENSKI SEKCIJI! Povodom veličastnega razvitja prapora naše trboveljske organizacije Pokazala ženska sekcija, da tudi ona na zaostaja za svojimi junaški-J»i eetaši Kje jjs organizacija, ki bi imela take članice, da vkljub krvavi borbi, v smrtni nevarnosti vztrajajo ?° kotila s svojim vodstvom? Kje je orgsiaiEtciia. ki bi imda kastne©, da bi pa vsem, kar se Je zgodilo, i?e strešeč sa groze?)} in nevarnosti, ostala zvesta svoji obljubi, čast njej, gast vsem ses-iram, ki so videle našo zmago. Oblastni odbor. POZIV NACIJONALISTIČNI JAVNOSTI! __ Nacionalistična javnost Slovenijo je z impozantno udeležbo na Pogrebu junaških naših treh bratov dokazala, da pravilno ocenjuje našo težko borbo in naše ogromne žrtve za Nacijo. Zahvaljeni vsi tisti, ki so izkazali poslednjo počast palim borcem. Našlo pa se je nmogo plemenitih darovalcev, ki hočejo olajšati Parna pekarna Jean Schrey nasl. naznanja, da ima vsak dan večkrat Bit® Telefon štev. 15S. bedno stanje na!hn ranjencem, osi-gurati živijenske pogoje preostalim in postaviti spomenik na svetle ©robove naših junakov. Oblastni odbor je odredi!, da se osnujeta: Žlajpahov fond za sirote padlih in za ranjence ter Fond za spomeaik padlim žrtvam. Ne dvomimo, da bodo darovalci našli obilo posnemovalcev, saj ®*©-znamo dobro srce slovensko, ki je že ob neštetih prilikah dokazalo svojo plemenito darežljivost Pomagajte nam, bratje, v naši nesreči, kakor ste z nanfli del® po bratsko našo žalost! Dvakrat da, kdor hitro dal Oblastni oeoor Orjune za Slovenijo. V naslednjem podajamo imena rodoljubov, ki so že priskočili na pomoč ranjencem in sirotam: Oblastni odbor Onima za Slovenijo 5000 Din. Zbirka Simona Berliča iz Zagreba 500 Din. Ing. De* dek. Ljubljana 1000 Din. Cvetličarna Bajt, Ljubljana 200 Din. Neimenovani iz Učiteljske tiskarne 100 Din. Dr. Vladimir Borštnik. Ljubljana 30 Din. Ivan Levica, Ljubljana .20 Din. Skupaj 6890 Dim. Nadalje so darovali: Napredno učiteljstvo kranjskega okraja 611 Din 25 para. Šaldško učiteljstvo 100 Din. Slovenska banka d. d. 5000 Din. Uradništvo Slovenske banke 2410 Din. Mag. Kolar 1000 Din. Nabiralna pola gospe Medica 350 Din. Prej izkazanih "6850 Din. Skupaj 16.321 Din 25 .para. Za spceneiiik lanafroai: N. N, (tvrdka N.), Ljubljana 1000 Din. Šport m klub »Ilirija« 509 Din. Neimenovani 300 Din. Skupaj 1800 Din. Nadaljne darovatelje objavimo prihodnjič. Darove sprejemajo vse Orjune, ki jih preodkazujejo Ekonomski Brzo vezniki. THE REX C0., Ljubljana. Zahtevajte po vseli restavracijah in kavarnah prvovrstna špecljalna vina v steklenicah tvrdke GJURO VALJAK, Maribor, Grajska klet. Orjirnl, Ljubljana, 'Gledališka ulica '8. .Zneski se lahko odpošiljajo tudi neposredno na Ekonomiko Orjuno. ,Za sprejemanje darov smo naprosili tudi nam .naklonjeno -dnevno časopisje, ki je na p nošeno, -da iponati-:sne ta poziv.. •Slike žrtev M žalne manifestacije se džbe v Oblastnem odboru, Učiteljska tiskarna. Ceaa komadu 10 Dia. C*:ati dobiček je namenjen v korist preostalih jr® aadlEi iunakSu IPtaziv vse m obrekovaSoem in domegogoiB. 'Ker sie iz nam soyr,až-ne strani 'trdovratno obstoja na tem, da smo ‘Orjunasi v Tribov$jah napadli nedolžne delavce, jih streljali .itd., poživljam vsakogar, naj se javi, če me je videl z orožjem v roki tekom napada. Izjavljam, da sem bil b-rez vsakega orožja. Javnost naj sedi, kdo je napa dek če sem bil jaz, vodja Orjunašev. brez . vsakega orožja. Inž. Ferdo Kranjec. Maš pditres. Mestna Oriuaa Ljubljana ima uradne ure vsak delavnik od 6.-8. ®re zvečer in vsak© nedeljo in praznik od 10.—12. ure dopoldne v areni »Narodnega doma«. Mestna Orjutia Braslovče ima v nedeljo t. j. 8. t. m. na Polzeli v ko- j 1 »dvorski restavraciji »Pri Jelenu« svoj »Žalni večer« ts pričetkom ob 20. uri. Vabljene so vse sosednje Mestne Orjune, in naklonjeno občinstvo. Na programu so razni govori in deklamacije. Pridite, da nam j bo gorje olajšano vsi, ki ste padle ‘ tovariše poznali,; ozaroma veste cenita njihovo veliko delo za nacijo-nalno misel. Vstopnine nikake. Stanovanjska 'sekcija. Odbor mestne organizacije Orjuna Mari-bor-Stndenci je ustanovil na svoji redni seji dne 19. majnika t. 1. posebno stanovanjsko sekcijo. Naloga te sekcije bo, da ublaži, kolikor ji bo v moči, stanovanjsko mizerijo v Mariboru in okolici. Sekcija bo zbirala materijal o nepravilnem postopanju v stanovanjskih zadevah v vseh pogledih in bo znala potom Orjune energično postopati proti vsaki zlorabi, naj pride od koder licče. Pozivamo vse brate in sestre, naj pomagajo sekciji pri tem zelo važnem socijalnem delu z vso vnemo in vztrajnostjo. Da se delo sekciji olajša in 'da ne bo nepotrebnega razpravljanja, pozivamo brate in sestre, naj oddajo svoje točne informacije o praznih stanovanjih, o nepravilnem postopanju pri oddaji stanovanj itd., pismeno opremljene z opazko stanovanjske sekci-; je, v uradnih urah tajništvu. NajnssL Neprestano padajo naše žrtve. Ni se še usedla gomila nad Padojčinorn 'in Siausom, še plapo- lajo po Ljubljani črni prapori za trboveljskimi junaki že zopet .padajo streli na ‘naše vrste. Sprejeli smo iz Novega Sada sledeči ‘brzojav: »Po sokolski zabavi v Lenti je j napadla iz zasede tri Ofjtmaše banda tridesetih oboroženih Smaov-; cev. Navzlic sitni .premoči sovražnikov so se borili naši hrabro. T.ež- ! ko je .ranjen 'brat Borivoj 'Nešič, ki j je v življenški nevarnosti, tla se (obrani, ranil glavnega napaddlca1 Gjuro Pia.višiča, !ki je ..podlegel rani. Ranjen je še en Smaoveru« __ i Tako :je zopet pričela madaljeva-1 ti svoje prošlulo dolmnauje Simao, ki ga ie za hip prekinila smrt Pa-dojčina in stopila s svojimi visokimi protektorji v -eno 'fronto s 'komunisti proti strnjeni •fronti Jirgosloven-skrh nacicnaiistov! POZr. (Lesa^ omenja v svojem pismu, ki ga je priobčil »Slovenec«, da so Orjuneši o priliki nedeljskega obiska na -stanovanju tega boljševiš-kega agitatorja ‘ukradli njegovi ženi 480 dinarjev. Njegova žona ae .prihitela takoj drug® jutro v urad, kjer služi in natanko pripovedovala svojim sasiu-žilkam, kaj se ji je pripetilo, a o ukradenem dc-narju ni črhnila niti besedice, čeprav sc je trudila, da bi kolikor mogoče najbolj očrnila sovražno ji »Orjuno«. Iz .tega sledi, da se je trditev o tatvini rodila šele pozneje in to najbrž v 'brihtni Lemeževi batiči. mmEmiiE pomoD samo Kaž3tcw©|&čs En nBjssftejšI VOZNI RED JUGOSLAVIJA M Bbsega vse adezmSke, jpostne, .avtemcdjilne in ■papotoredno proge. Kmziut lcar.ta prilo^efkii. — FreprodajaM 20% jpefvasi. Naročila 'Sprejema UpravnIŠtvo »Grlmia^, Ljub^arra, Frar^Skaitska 6. JL a V-/ V A q J 1 1 1 !1 V/ a lili Otvoritev B/IRft ob 2130 -uri. Začetd^ programa ob 22. ari. ODGOVOR »SLOVENCU«. Pod naslovom »Tempora mutan-tur« priobčuje »Slovenec« z dne 5. t. m. beležko, ki se glasi. — »Jufrov-ski« kandidat za mestno arhivarstvo in prevajalec večine najostudnejših Šudromanov, ki so izšli v slovenščini, g. Vladimir Levstik, je pred nekaj letih v »Naših zapiskh« precej drugačne sonete pel, nego jih poje zadnja leta.« — Na ta izbruh separatistične mrz- li je reagiram le zato, ker tangira mojo organizacijo. Odgovarjam pa takole: Kandidaturo za mestni ar- hiv so priporočali nekateri gospodje iz golega človekoljubja, vzlic pomisleku, ki sem ga odkrito izrazil: da mi je kot jugoslovenskemu nacionalistu nemogoče služiti klerikalno-ko-munistični kliki, ki danes sedi in bo morda nekaj dni še sedela na mestnem magistratu. Da ne užalim nesebične dobre volje teh gospodov, sem formalno vložil prošnjo. Ne glede na nevarnost, da nastopi ta zamera sedaj, sem danes po »Slovenčevem« napadu primoran ugotoviti, da sem v svoji formalni prošnji nalašč tako izzivalno poudarjal svoje jugo-slovensko nacionalistično mišljenje, da me je moral odkloniti vsak klerikalec, vsak socialist in vsak komunist. Med vsemi, ki so čitali prošnjo, se morda vendar najde poštenjak, ki mi to potrdi. »Kar se tiče »šundromanov«, katere sem baje prevajal za podlistek raznih dnevnikov, ugotavljam: prvič, da je klerikalcu vse »šund«, kar ni tisti šund, ki ga sam prodaja za literaturo; drugič, da kot prevajalec ne morem odgovarjati za zahteve rokopisnega trga; da med podlistki, katere sem prevel, ni nobenega, ki bi z literaturno kvaliteto zaostajal za tem, kar danes reprezen-tira pri nas klerikalno literaturo. In moji »sonetje« v »Naših zapiskih«! Napisal sem samo enega, kot nezrel fante. V stanju alkoholiziranosti, ki je trajala tri mesece nepretrgoma, in pod sugestijo nazorov pokojnega Ivana Cankarja. Vzlic svoji odkriti mržnji do g. profesorja Frana Ilešiča, ki je v mnogem sokriv današnjega razdora med kulturniki, smatram ta sonet že mnogo let za prost pijanski insult, ki ne odgovarja niti mojim današnjim nazorom o dostojnosti niti mojemu kulturnopolitičnemu mišljenju. Čast mi mi je, da tem potem javno prekličem, obžalujem in zavržem zadevni sonet in iskreno prosim g. profesorja oproščenja, ne da bi drugače le količkaj popravil svoje obče mnenje o njem. Vladimir Levstik. Zažig komunističnega prapora. »Slovenec«, ki skuša na vsak način čimbolj omiliti podlo zločinstvo v Trbovljah, ne štedi nobenega sred# stva v ta namen. Ker jasno čuti, da se dejstva ne morejo meni tebi nič odstraniti iz sveta, laže, kot je zmožen le on. Da bi nekako opra# vičil napad na orjunaške praporje, je skoval bajko o zažigu komuni# stičnega praporja v Zagorju, ki naj bi jo izvršili »orjunaški eksponen# ti v Zagorju«. Prejeli smo demanti Zagorske Orjune, ki najodločneje zanikava to podlo obrekovanje, ki ga bo imel pobožni »Slovenec« še čast priobčiti ali pa doprinesti svoje dokaze pred sodiščem, ka# mor bi nas vse s padlimi brati tako rad postavil. Dr. Lemež taji. V svojem pismu, ki ga je priobčil dr. Lemež v »Slovencu« s kojim se hoče oprati trboveljskega zločina in s sofizmi dokazati svojo nedolžnost, trdi, da je njegova vest čista, kar bi bilo prav lepo. Mi pa tem pismu ne verjame- mo, ker vemo prvič, da dr. Lemež sploh nima vesti, ker bi sicer tega pisma nikdar ne napisal, ki je direktna negacija onega junaštva, ki’ ga je na Jesenicah tolikanj proslavljal; drugič pa ker nam je znano, da je dr. Lemež specialist, kot general dezerter, ki je še vedno zapustil' svoje sodruge, ko jim je pričela trda' presti. Ker poznamo dobro spornih g. doktorja vprašamo, kdo je na Jesenicah govoril nekako takotei »Vi, sodrugi ste preveč strahopetni, imate premalo poguma! Bostp že videli, kaj bodo pa Trboveljčani danes naredili! Pričakujemo odgovora pa makar v »Slovencu«, ki bo osvetlil to izjavo. Vsled pomanjkanja prostora smo za našo obrano potrebne stvarL danes priobčili samo najvažnejše* Ostalo nam je še mnogo gradiva, ki ga priobčimo v prihodnji izvanredni številki, dne 10. t. m. R KOZINI A Ko, mmovem izdelek GRIGBNA8. goodvear we lis ho e ga gospod®. - la tisme lakke gaianterllske ievlje kvalitet ^ RgpocSerneilih ©bilkah. - izdel&ale sedal tesdi hlgljsnlfine £@v!f© za ©troke. Breg šSsv. 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica (SeS|ak£ Pr©dala Ra mslo m velik©: P©dražni€as zmmu Hafkega ulica brni :E Znižane cene za otroške vozičke. Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače tovarne, otroških vozičkov in dvokoles TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatika ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki ftenko. r. lE n Ml' fesree., mastita, lake, kis, klel, emajla, le-piče in zaiamieno !2£EZ£I£S8emEBuB {Isti fSmež rssjisoljše vrste r k dl tovarna Medic-Zankl d. 2 O. 2. Maribor Ljubljana Novisad pcdiužnfca. centrala. skladišče. Tovarue: gj LJUSUANA-MEOVODE m Prva slov. zidarska zadruga v Ljubljani. Rcgistrovzna zadruga z omejeno zavezo. Pisarna v Ljubljani, Tržaška cesta št. 2. Tehnično vodstvo po oblastveno avtoriziranem gradbenem inženjerju. Projektira in izvršuje vsa v stavbeno in inžr.njersko stroko spadajoča dela. Delo solidno. Cene konkurenčne. Hj jMggaaaBmgggBBHgBaBBBBPBaBBBBHHHBBSEBggaa Botri pozor! Za birm©! Najboljše in najcc-nejše obleke za birmance v vseh velikostih in največji izbiri Vam nudi priznano solidna tvrdka dragoschwab LJUBLJANA, Dvorni trg 3. Vedno v zalogi angleško in češko sukno, elegantni modni vzorci, razno moško perilo in drugo manufakturno blago po konkurenčnih cenah. Lister v vseh barvah, dalje surova svila, platno, panama rips, i.t. d. za obleke v ogromni izbiri. Blagovolite si ogledali zalogo. je najmodernejše urejeua In izvršuio vsa tiskarniška dela od najpriprostejšega do najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, leposlovne In znanstveno knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošuro in knjige v malih In tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvornica šolskih zvezkov. dolski zvezki zn čsnovne šole In srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice. večja množina, se proda pri upravi lista. IVAN ZAKOTNI K mestni tesarski mojster Llu&llens, Dunajska c. 46. Te!. 379 Vsakovrstna lesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve In zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna Zarja. Tovarna Fnrairja- SLOGRAD M fiialaa iiiiijsh tl d. Tol. I«Ier. 180. Tel. inter. 180. leiiiiia piM LJUBLJAtiS, Ma Ha. Frankopanska ulica 151. Izvršuje: stanovanjsko hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobelonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobeton-ske cevi za-vodne napravo in vodovod. Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vso vrsto tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga. 3: StroSki pri vporabi bencina! Vozi brez bencina! Adaptiraj svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent. HAG- generatorjem! Vozi z ogljem! Prospekte in reference daje: JUGO-HAG LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št. 24. Telefon štev. 560. «> StroSM pri vpcrc-bl oglja ! mmsm mm PecSriižftke: Maribor Novo mesto Rakek Slovcujgradec -Slovenska Bistrica | j\ CESTA Šilil?. 4. (U LASTNI STAVBI) "UH Telefoni« 139, Briojnvl; trgovska, ggg^gfag En ©ii3a 18,3©Q»®®0"—s U6> 45 * Izvršuje vse bančne posle naj točneje in najkulantneje. Konjice Meža-Dravograd D. LJUBLJAN Ekspoziture: Lastnik inž. Ferdo Kranjec. (Tiska Učiteljska tiskarna X tJubljanl, Odgovorni urednik VI, J. Galzbija.