PRAUSNO ŽIVEM STR. 5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 8. oktobra 2009 • Leto XIX, št. 41 Porabje: obisk slovenske veleposlanice Darje Bavdaž Kuret ODPRTA VPRAŠANJA REŠEVATI SPROTI, DA NE NASTANEJO PROBLEMI Po Ferencu Hajosu, Idi Močivnik, Andreju Gerenčerju, pol mandata Ladislava Lipiča, ima Slovenija v Budimpešti novo veleposlanico Darjo Bavdaž Kuret, ki je predala madžarskemu predsedniku poverilna pisma konec maja, po dveh krajših obiskih na prireditvah pa minuli teden zelo aktivno preživela ves dan na pogovorih v Monoštru, na Gornjem in Dolnjem Seniku ter na Verici-Ritkarovcih. Z veleposlanico je prišla svetovalka Angelina Trajkovska, njun gostitelj je bil slovenski generalni konzul Drago Šiftar. Po ogledu Slovenskega kulturnega in informativnega centra je veleposlanica na dobro obiskani novinarski konferenci strnila pogovore in izrazila zadovoljstvo z informacijami, ki jih je dobila in jih bo uporabila pri svojem delu v Budimpešti. Kateri so osrednji problemi v Porabju, ne kaže naštevati, kajti znane so naloge v narodnostnem šolstvu, financiranju kulturnih ustanov in medijev in tudi, kako politika zavlačuje z modernizacijo ceste med Gornjim Senikom in Verico, čeprav ob uradnih pogovorih slovenski manjšinski politiki dobijo zagotovila, da posodobitev ni vprašljiva in se bo zgodila. Do naslednje številke moramo počakati, ali se bodo ceste dotaknili na najvišji ravni, ob pogovorih med pred-sednikoma držav Madžarske in Slovenije Danilom Türkom in Lászlóm Sólyomom, ki je ta teden na uradnem obisku v Ljubljani. V Ljubljani se bodo med narodnostnimi temami pogovarjali tudi o zagotovljenem zastopstvu manjšin v parlamentu, kar je za zdaj Budimpešta uredila z ustanovitvijo Foruma za narodne in etnične manjšine kot vstopnico za poslanski sedež. Glede na razmerja med strankami, na dejstvo, da je potrebna dvetretjinska večina za spremembo volilne zakonodaje, da bodo prihodnje leto parlamentarne volitve, je enaka rešitev, kakršno imata madžarska in italijanska narodnost v Sloveniji, zelo oddaljena možnost. Za Slovence v Porabju in prekmurske Madžare bosta pomembni dve seji, ki naj bi bili še letos, in sicer XI. zasedanje mešane komisije, na katerem bodo ocenjevali uresničevanje Sporazuma iz leta 1992 in se dogovorili za naloge, ki jih imata državi na tem področju, in II. skupna seja slovenske in madžarske vlade. Priprave na seji potekajo, je zatrdila veleposlanica, ki se je tudi zaradi priprav podrobno seznanila s položajem v Porabju. Veleposlaničina posebna pohvala je veljala dosedanjemu delu in načrtom Slovenske razvojne agencije, ki jo vodi Andreja Kovač. Ernest Ružič 2 Dunajčani pri Porabcih Med 25. in 27. septembrom so Slovenci z Dunaja (Bécs), člani Dunajskega krožka – pod vodstvom Feliksa Bistra - obiskali Porabske Slo vence v Szombathelyu in v Porabju. Prvi dan so se med potjo ustavili v Nagycenku pri grobu »največjega Madžara« Istvána Széchényija. V Kőszegu so se spomnili turškega obleganja (1532), ko je Jelašić ustavil Turke na poti do Dunaja. Skozi hrvaške vasi so se peljali v Ják, kjer so si ogledali romansko cerkev. V Monoštru so prespali dve noči v slovenskem Hotelu Lipa. V soboto so lep sončen dan prebili v Sombotelu, kjer se je rodil sveti Martin (317) in umrl mučeniške smrti sv. Kvirin (303). Po obisku škofijskega muzeja in cerkve jih je v Pavlovi spominski sobi na Oddelku za slovenščino Univerze Savaria sprejela profesorica Ibolya Dončec. Dunajski Slovenci so se zanimali za študij slovenščine in študijski sistem na Madžarskem. V cerkvi in centru za obiskovalce sv. Martina so slišali legendo o sv. Martinu in goseh, med katere se je skril, ko ni hotel biti škof. V tistem času je namreč ljudstvo izbralo škofa izmed ljudi, ki so bili spoštovani člani družbe. Rimski vojak Martin si je delil svoj plašč z beračem, ki ga je zeblo. In še dosti kaj pomagal ljudem, delal čudeže. Martin je edini svetnik, ki ni umrl mučeniške smrti. Je zavetnik sombotelske škofije, in Francije, kjer je bil škof. Popoldne so se v sombotelskem Skansnu – pred Slovensko hišo – srečali dunajski in sombotelski Slovenci. Navzoče je pozdravil tudi direktor Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju dr. Vincenc Rajšp potem pa so poslušali koncert tamburaškega ansambla Slovenk in Slovencev na Dunaju – Fermata. Na Dunaju živeči svobodni književnik – Lev Detela – je prebral črtico iz svoje knjige Dunaj na poštnih znamkah. Kulturni program so zaključile Sombotelske spominčice. Slovenci igrajo na tamburice na Dunaju že od konca 19. stoletja. Slovenski študentje so igrali najprej skupaj s hrvaškimi študenti, potem so l. 1893 ustanovili tamburaški ansambel v okviru društva Slovenija. Od takrat se menjavajo študenti v ansamblu. Tamburice Slovencev na Dunaju so umolknile le med prvo in drugo svetovno vojno. Sedanji ansambel Fermata deluje že 25 let, imel je 400 nastopov in ima tudi svoj CD. Dolgoletni član in strokovni vodja koroških in dunajskih tamburašev, poklicni glasbenik Hanzi Gabriel še danes igra z ansamblom in je igral tudi 26. septembra v Sombote- Podpis pogodb V Murski Soboti so prejšnji teden podpisali pogodbe o čezmejnem sodelovanju med Slovenijo in Madžarsko iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v letih 2007-2013 v skupni vrednosti 14 milijonov evrov. Nanašajo se na povečanje privlačnosti območja sodelovanja in spodbujanje trajnostnega razvoja. Delež sofinanciranja EU pri tem ne sme presegati 85 odstotkov javnega financiranja, do razpisanih sredstev pa so bile upravičene pomurska in podravska statistična regija ter Zalska in Železna županija na Madžarskem. Skupni nadzorni odbor iz obeh držav je za sofinanciranje odobril 20 projektov, po 10 za vsako prednostno nalogo. Direktorica urada za kohezijsko politiko pri službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko Mateja Čepin je ob podpisu poudarila, da je cilj vsakega sodelovanja krepitev vezi, človeških odnosov ter posledično gospodarskega, kulturnega, zdravstvenega, infrastrukturnega in drugega sodelovanja. Po njenih besedah je sodelovanje med državama zelo uspešno, lani je skupna izmenjava dosegla skoraj 1,5 milijarde evrov, od tega je 250 milijonov evrov ustvarilo Prekmurje. Foto: Timotej Milanov lu. Pred Slovensko hišo v Skansnu je ansambel predstavil v prekmurskem narečju njegov sedanji vodja Robert Balažic. Pisatelj Lev Detela je prebral črtico, v kateri je opisal svoje potovanje v Kőszeg in Porabje v 90. letih prejšnjega stoletja. Po kulturnem programu so dunajski in sombotelski Slovenci skupaj zapeli slovenske ljudske pesmi in s tem simbolično združili Slovence v matični domovini in v sosednjih državah v Evropi. V nedeljo so se dunajski Slovenci udeležili slovenske maše na Gornjem Seniku, obiskali so graničarski muzej v Števanovcih in slovensko domačijo z malim Triglavom v Andovcih. Profesorju Bistru želimo veliko uspeha pri organiziranju programov Dunajskega krožka in uspešno sodelovanje s Slovenci v skupnem evropskem kulturnem prostoru. Marija Kozar Porabje, 8. oktobra 2009 3 »Pesem podira zapreke in Slovenski slavistični gradi mostove« kongres Ob mednarodnem dnevu starejših se je v četrtek, 1. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani odvijalo 9. srečanje pevskih zborov društev upokojencev Slovenije. To srečanje vsako leto poteka v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je letos potekal od mejski zbori, med njimi tudi monoštrske in števanovske ljudske pevke pod vodstvom mentorice Marije Rituper. Navzoče je nagovorila predsednica komisije za kulturo Zveze društev upokojencev Slovenije Ema Tibaut. »Pesem, ta večna popotnica Monoštrske in števanovske ljudske pevke z Marijo Rituper na odru Cankarjevega doma 30. septembra do 2. oktobra. Festival je edina in največja tovrstna prireditev v širšem evropskem prostoru, ki se zaveda pomembnosti družbenih vprašanj starejše generacije. Častni pokrovitelj prireditve je bil letos predsednik Vlade RS Borut Pahor. Na srečanju pevskih zborov v Cankarjevem domu je nastopilo 11 zborov z različnih koncev Slovenije, pa tudi 4 za skozi čas, išče poti do naših src. Ta večer bo spregovorila pesem. 15 zborov, najboljših med najboljšimi, daje današnji prireditvi praznično podobo. 138 zborov, ki deluje v društvih upokojencev po vsej Sloveniji, dokazuje, da je zborovsko petje pravo kulturno gibanje v naših društvih in zato tudi ti oblikujejo kulturno podobo naših pokrajin. Pesem podira zapreke in gradi mostove, trenutek zadovoljstva tudi zato, ker so med nami rojaki iz zamejstva. Torej naj bo pesem govorica našega dne« -je med drugim povedala. Ljudje v tretjem življenjskem obdobju lahko še vedno veliko prispevajo družbi. Kar predstavlja manko fizični moči, lahko nadomestimo z izkušnjami. V tem duhu je občinstvo in nastopajoče po video sporočilu pozdravil minister za zunanje zadeve RS in hkrati predsedujoči odboru ministrov Sveta Evrope Samuel Žbogar. Po pozdravnih nagovorih so dve uri dolgo donele pesmi upokojenskih pevskih zborov. Na koncu so bili na vrsti zamejski zbori, to so Moški pevski zbor Fran Venturini iz Trsta, Ljudske pevke iz Monoštra, Mešani pevski zbor Pliberk in Ženski pevski zbor z Goriškega. »Pesem nas vedno druži, ne glede na kakršnokoli pripadnost. Pesem je tista, ki premosti vse razlike in pod katero smo vsi enaki« - smo slišali na srečanju. In pesmi nastopajočih pevskih zborov so res pripravile dan, ki ga bodo udeleženci v srcih zagotovo nosili še dolgo. Nikoletta Vajda V soboto, 3. oktobra, se je z ekskurzijo v Blatograd/Zalavár končal 20. Slovenski slavistični kongres, ki se je odvijal od 1. do 3. oktobra v Monoštru in se ga je udele žilo kakih 130 slavistov iz Slovenije, Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske. Organizatorji kongresa z naslovom Slovenski mikrokozmosi – medetnični in medkulturni odnosi so bili Slavistično društvo Slovenije, Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja in Zveza Slovencev na Madžarskem. Slavisti so v četrtek in petek prisluhnili kakim 35 predavanjem v raznih sekcijah, zajeti so bili naslednji tematski sklopi: Med narečjem in knjižnimi jeziki, Zgodovina jezika in besedil, Književnost v Porabju, Prekmurju in Italiji, Književnost med kulturami, Kultura in šolstvo v Porabju, Poklon Danetu Zajcu in Svetlani Makarovič. Med spremljevalnimi programi so bili okrogla miza o zamejskih slovenskih medijih, gledališki in literarni večer, vodeni ogled Monoštra in sprejem na generalnem konzulatu. (Več o kongresnem dogajanju v naši naslednji številki.) M.S. 27. septembra, na Slomško-stera je povezovala program, na kratki tapovedala živle-nje püšpeka Antona Martina vo nedelo, je pri sveti meši Slomška, prvoga Slovenca na Gorenjom Seniki spejvo med blajženimi (boldog). cerkveni pevski zbor iz Vuh- Pevci so v svojom programi reda. Člani pevskoga zbora spejvali Slomškove pesmi tö: so penzionisti. Po sveti meši Rožni venec, Ave Marija in tak smo pa leko poslüšali koncert tadale. dveh zborov, cerkvenoga pa Pevci pri cerkvenom zbori so ženskoga. Cerkveni zbor ma viske starosti, več ji je gvüšno deset članov, ženski pa pet nad sedemdeset lejt. (H)vala najset. Obadva zbora vči Ida in vsa čast njim, ka so se po-Strmšinek. Koncert so začnili dali na takšno dugo paut. Od z Odo radosti, tau je himna Ev daumi so mogli titi zazrankoropske unije tö. Potejm je dvej ma v petoj vöri, ka bi do pau pesmi spopejvo eden zbor, devete bili na Gorenjom Senidvej pa drugi. Vmejs je gospa, ki. Etak si rejsan velki Baug Porabje, 8. oktobra 2009 plati zaslüžijo. Moramo opravičiti našoga gospauda župnika, steroga so pevci po koncerti iskali, pa ga nej bilau. Mogo je titi v sausednjo ves, gde je emo sv. mešo. Tak se je namesto njega pevcom zavalo Joži Bajzek, član domanjoga cerkvenoga pevskoga zbora. Nikak je pa nej lejpo, ka tisti iz vesi, sterim bi se šikalo tam ostati, so nej čakali koncert. Tau pevcom trno lagvo spadne. Vera Gašpar Foto: Jožko Buch 4 Manjšinski festival v Budimpešti Dnevi letijo eden za drugim, minaulo je eno leto, pá je prišo den festivala. Letos so se manjšine, stere delajo v 18. okrožji Budimpešte, srečale na te den. Prvin smo manjšine ejkstra držale srečanja, pa tisto je bilo za nas pravo. Zdaj že eno par lejt, ka so se manjšinske samouprave tak odlaučile, ka gda so Dnevi Havanna (tau je menje blokovske četrti v 18. okrožji), te naj bauda festival manjšin tö. Ta prireditev drži eden keden. Prvin se je festival manjšin začno tak, ka je vsakša manjšina v parki manjšin gora potegnila svojo zastavo, stera je cejli den plajütala na draugi. Vüpam, ka drugo leto pa tak baude. Na te den vsakša manjšina dobi pau vöre, ka se skupina, stero je pozvala, notra pokaže (predstavi). Naša samouprava je letos iz Moščanec mejla nastopajoče. Predsednik samouprave Ferenc Kranjec ji je pred programom lepau pozdravo in nota pokazo skupino. Folklorna skupina Moščanci dela že enajst lejt. S svojim programom se je predstavila že v številni slovenski vasnicaj in varašaj, gostovali so večkrat v različnih krajih na Hrvaškom, v Avstriji, na Madžarskom, lani so bili gostje slovenskih društev v Torontu v Kanadi in v mesecu juliju letos so bili na Slovaškom. V skupini pleše 13 parov. Skupino sprvajajo trgé godci. Starost plesalcev folklorne skupine je vse od 14 pa do 39 let. Folkloro vodi Dušan Horvat. Skupina ohranja plesno tradicijo Goričkoga. Gvant, ka ga folkloristi nosijo, izhaja iz istega obdobja kak plesi. Skupina ja zaplesala plese iz obdobja koncem 19. in začetek 20. stoletja, naslejdnje pa vogrski čardaš. Med plesi je publika leko ploskala lejpim slovenskim ljudskim nautam, stere so spejvale mlade pevke. Nastopajoči so si s svojim programom zaslüžili velko ploskanje. Predsednik samouprave je zavalo vsem nastopajočim, ka smo leko preživeli lejpi popoldan, vidli lejpe plese, obleke, poslüšali slovensko materno rejč in pesmi. Želo je našim gostom eštje dosta dosta nastopov, mnogo uspehov (siker), naj bodejo vsikdar veseli, naj ohranijo te lejpe plese in pesmi in da se še večkrat vidimo. Po nastopi smo pri bejlom stauli pripovejdali, bili smo koražni. Potistim smo se, zato ka smo si predpodnevom leko poglednili samo Trg herojev, parlament zvüna in baziliko svetoga Štefana, odpelali na budimski grad. Tam smo vidli Matjažovo cerkev, palačo, gde dela predsednik rosaga. Z grada so se lepo vidli parlament, mostovi, Margaretin otok. Že je kmica nastala, zato smo šli na Citadelo in poglednili vöposvejtjeno (razsvetljeno) Budimpešto. Cajt je brž taodleto, smo se mogli posloviti. Pri busi smo eštje gnauk zahvalili gostom za trüd in za lejpi den. Vüpamo, ka so se naši gostje z lejpimi spomini vrnili domau in da se eštje bomo srečali in tau prijateljstvo se bo nadaljevalo. Zahvalimo se predsednici drüštva Marti Horvat za lejpe reči, ka ji nam je poslala po e-maili. Hvala našim lidam tö, ka so prišli na festival. Hvala organizatorom tö, najprej delavcom, ki delajo v kulturnom daumi, in manjšinski referentki občine Mariji Nagy. Jože Karba podpredsednik slovenske samouprave Lüblene moje, dragi moji, vejm, ka eške poumnite, kak je inda svejta na teveni biu eden mali piščanec. Zvau se je Kalimero. Trno radi smo ga gledali. Kak bi pa ga nej, vej pa je sir un biu tisti, ka je za vse kriv biu. Ja, vsigdar so za vse njega krivili, un pa je za istino sploj nej biu nika kriv pa nej dužen. Ja, bougi Kalimero! Depa takši Kalimero ne živé samo v tisti risani filmaj na teveni. Nej, sploj nej! Takši Kalimerojov živé trno dosta med nami tö. Meni najbole poznani Kalimero je gé moja tašča Regina, trno čedna ženska. Una je gé takši Kalimero, ka se sama sebi mili. Sama sebi se mili pa njoj sploj niške nika ne naredi. »Niške me nema rad, ka pa vsikšo škem pomočti, vsikšoga poštüjem, vsikšoga rada mam,« vej pripovejdati sama sebi po tejm. Takšo pa vsigdar po tistom guči, gda neškemo do kraja njenoga obeda zesti. Kak bi ga pa naj, vej pa una je sploj nej takša küjarca, za kakšo se una drži. Bole bi leko prajla, ka je sploj nej nikšna küjarca. Sploj ovakšen Kalimero pa je gé moj šef v slüžbi. Un sam sebe vidi vcejlak ovak, kak pa ga mi vidimo, mi, steri smo pod njim. Un je za nas gé takši bole brezi srca. Ranč takši, kak šef mora vövideti. Pa nej je gé najbole čeden. Depa un se za najbole čednoga drži. Če gda tou vöpride, ka je nej najbole čeden, ma tak žau grata, kak bi njemi stoj kaj lagvoga napravo. Kak kakšo malo dejte. Tadale je un za sebe najbole humani človek. Un nas najbole razmej, un nas najbole rad ma, un se do nas ravna kak mati do svoji mlajšov. Tak si un brodi, depa kak povejdano, njegvo srce je že davnik več nej toplo. Ali un tau ne vej. Tak nagnauk je gé užaljeni, gda se pokaže, kak je gé vcejlak ovakšen, kak pa si od sebe brodi. Takši Kalimero grata, pa vsem tumači, kak njega niške ne razmej, kak je un za vse krivi gé, kak un samo dobro šké, mi pa tau sploj ne vejmo, sploj ga ne razmejmo. Svoje fajte Kalimeroji so naši najbole prejdnji glavačke. Ja, tisti naši političarge. Vse, ka uni naredijo, je najbole prav pa najbole naprej valaun. V tejm so tak gvüšni, kak je gvüšno, ka se Zemla vrti. Depa nega na svejti človeka, ka bi nej nigdar kaj naaupak naredo. Nega ga pa amen! Depa nej, uni so najbole čedni, uni so takši, ka se nigdar pa nigdar ne zmejšajo. Vse ka uni naredijo, je ranč tak, kak mora biti. Depa gestejo eni lidge, ka se zovejo novinarge. Skur vsikši den kaj vönajdejo. Vönajdejo kaj takšoga, ka je vcejlak naaupak, ka so najbole nauro naredili. Jaj, kakši Kalimeroji gratajo! Krčijo pa larmajo, kak nji niške ne razmej, kak uni delajo za dobro vsej nas. Po tevenaj, novinaj pa radioni se ji čüje, ka so novinarge nej lidge, ka takšo od nji gučijo. Tak se za sebe gor gemlejo, kak bi vsi mi bili nauri uni pa skur tak vsemogaučni kak tisti Gospoud gori v nebi. Vejn me razmejte, ka sam vam piso v tom mojom pismi iz Sobote? Če me ne razmejte, mo trno žalosten, mo najbole kak leko užaljeni. Nej, nejsam Kalimero, depa dun me morate razmeti! Nej, nejsam kak moja tašča Regina, trno čedna ženska. Pa sam nej kak tisti naš šef. Pa sam nej kak tisti naši glavačke. Ge sam samo eden takši prousti človek, steri šké, aj ga lidge razmejo pa ga radi majo. Če pa je nej tak, mo rejsan žalosten pa se užalim. Ka tou je velka krivica, če me stoj ne razmej. Miki Porabje, 8. oktobra 2009 5 »Dja tak prausno živem« Nej je vsigdar tak, ka tisti živejo veselo, šteri puno bogastva majo kauli sebe. Leko veselo živeš prausno tö, če si zadovolen s tistim, ka maš. Kak star-ci pravijo, zaman si v življenji kakoli spraviš, tak nika ne'š mogo »s seuv« nesti. »Dja tak prausno živem«, so mi začnili pripovejdati Margit Štajer iz Sakalovec. • Margit, pri vas se nej trbej bojati, če povauden pride, ka bi vas voda vözaprala. »Tü se od tauga nej trbej bodjati, samo tašoga reda ne morem v bauto titi zavolo velke vodé v potauki, steri pod brgaum tečé. Eden mali maust je v dolej pa tam voda vse prejktečé.« • Kak dete te v bauto? »Valas pošlem hčeri, pa te ona prejkprinesé. Do mosta prinesé, tam pa te prejkliči mene turbo. Ovak ne more.« • Samo te eden maust mate? »Samo tauga ednoga mamo. Tauga je tö moj mauž redo.« • Zvün tauga je zato lejpo mesto. »Lejpo je, dapa samo zato, ka dja vsigdar kosim kauli rama. Ovak bi tau že tak vküpzaraštjeno bilau kak spodkar v dolej. Letos že ranč ne vejm, kelkokrat sam kosila.« • Pa te velki brejg, gde ram mate, tauga kak kosite? »Te brejg z motorkov dam dolapokositi, pa tau dja vöplačam. Zdaj tak dvej leta sam vpamet vzela, kak če bi vekši brejg začno biti. Vejn zato, ka ga voda spodkar vöperé. Dosta aska smo s tauga brga nikdar nej meli, zato ka tak velki, ka eštje krave smo nej mogli pasti na njem.« • Meli ste krave? »Edno smo meli, gda so eštje oče živeli. Od tistoga mau več nejmamo, istino, štala eštje zato stoji. Dapa nej samo pri mena nega krav, liki po cejloj vesi ne najdeš krave. Tau se vidi tö, če kauli pogledneš. Vse je vküpzaraštjeno. Prvin se je odtec cejla ves vidla, zdaj se že samo streje vidijo. Prišli so večkrat, naj odam ram, dapa sam prajla, ka nej. Dja mo odtec že samo te išla, če do me nesli.« • Tau je istino, ka je lejpo mesto, dapa vzimi zato nej tak naleki tü živeti. »V zimi, gda je velki snejg, te se dosta mantram, sploj pa te, gda nagausta snejg spadne. Do vesi mam edno pejško paut, pa tašoga reda, gda snejg dé, te go moram odmetavati. Ovak bi eštje po krüj nej mogla titi. Gda več ne zandolejm ali ne ladam, te mlajši pridejo pomagat.« • Vsakši den dete v bauto? »Vsakši den prejkpoglednem, naj med lidami baudem malo, ovak sam tak vsigdar sama. Drugoga nejmam, samo ednoga maloga psa.« • Prvin, gda je eštje vaš mauž živo, te ste tö vsigdar doma bili? »Sprvoga sam doma bila, čas sam dosta ojdla po vesi, rančje dojšlo. Te sam eštje zvün tauga pucati tö mogla prostore. Dvanajset lejt sam tam delala. Potistim sam pa mlejko zbirala, od osemdesetpetoga leta naprej, sedem lejt. Zato samo tak kratek čas, ka naslejdnje so že samo tri, štiri krave meli v cejloj vesi.« • Kelko mlejka ste eden den vküppobrali te gda ste začnili mlejko zbirati? »Dosta mlejka je vküpprišlo, več stau litrov, dapa kelko, tau ne vejm, več kak tresti družin je bilau, stere so mlejko doladavale. Tau je zato tö nej bilau najbaukšo delo, zato ka sam nej mejla nej petka pa nej svetka, na den dvakrat sam mogla titi mlejko prejkdjamat. Pa ovak je tö nej bilau dobro, zato ka sam vsigdar v vodej bila. Vejn tak zato me noge pa roke bolijo. Čüda eštje, ka živem, ka sam dja vse skauz išla.« • Ka je bilau vam najbola žmetno v življenji? »Vejn tisto edno leto, gda je mauž betežen bijo pa mrau.« • Vi ste vsigdar v taum rami bili? »Ja, tau je moj rojstni ram. Edno sestro sam mejla pa dva brata, oni so taodišli, dja sam pa doma ostala s starišami.« • Ka delate cejli den sami doma? »Dja si najdem delo. Prvi keden smo drva žagali pa notraspravlali. Travo ne zandolejm kositi, zato ka velki falat se drži k rami, ogradec mam, tak ka meni ranč dojde, vejpa že 68 lejt sam stara.« • Ka vam trbej, si v ogradci pripauvate? »Lani sam telko krumčov dubila, ka sam je ranč nej mogla ponücati. Letos je že nej taši pauv, dapa meni zato dojda, ka sam dobila. Dosta so mi djeleni nanikoj djali, zaman se te mali pes telko krpi.« • Paulek pri gauštji ste, gvüšno dosta odite gobe brat. »Dja ne ojdim. Gnauk sam tak zopojdla, ka sam zablaudila pa sam nej mogla vö z gauške priti. Pa poznam gauško, zato, ka je naša tü na taum tali, pa itak. Od tistoga mau dja nédem. Ka meni trbej, telko mi mlajši naberéjo.« • Dobro je vam tü na krajmi vesi, gde ste skur cejli den sami? »Ka si vejm, tü sam se narodila, pa tü štjem mrejti. Gda je mauž mrau, dugo lejt sam pri hčeri bila. Eden zranjek sam gora stanila pa sam si mislila, ka dja tü iščem, dja mo domau išla. Ka ’š pa doma, so mi prajli. Dapa dja sam se vzela pa sam domau prišla, zato ka je najbaukše doma. Kuča de name že vödržala. Naprej sam strejo dala preklasti pa podaukne vöspucati. Nika modernoga nejmam doma, vse bola tak po starom. Dja prausno živem, dapa veselo, mena nika ne fali, dja sam s tejm zadovolna, ka mam.« Karči Holec 6 Kuhali smo tradicionalne jedi V soboto, 26. septembra, se je občine Selnica ob Dravi. Pred-med narodi in po eni strani V lečo smo dali poleg običaj-mesto so pa dosegli Slovenci na Spodnjem Slemenu, v ob-stavila je slovenska narečja povezuje Slovence ter krepi nih sestavin še slanino in tudi iz Italije, ki so pripravili počini Selnica ob Dravi, odvijalo v zamejstvu in prebrala po-slovenstvo, po drugi strani šampinjone, na koncu pa smo lento in sipo v omaki, ta jed se 5. tradicionalno srečanje z zdravno pismo ministra za pa povezuje svet in posred-še primešali jajce. Moram po-imenuje brodet. zamejskimi Slovenci v orga-Slovence v zamejstvu in po no krepi vlogo slovenstva vedati, da nam je zelo dobro Kot smo naknadno izvedeli, nizaciji KID »Janez Urbas«. svetu dr. Boštjana Žekša, ki se v njem. Želim vam nadvse uspelo, okus je bil enkraten. ocenjevala se je celostna po prijetno, iskreno in uspešno Tako so nam povedali obis-doba ekipe od predstavitve, druženje danes in se od vas kovalci in ostali tekmovalci, ki organizacije in priprave hraposlavljam v upanju, da se so se že kar na začetku spogle-ne. Pri našem lečoju so bili srečamo prihodnjič« -je v dovali z našim lečojem, vsi so ocenjevalci v težkem položasvojem pozdravnem pismu ga hoteli poskusiti. Ko je bila ju, saj naše jedi niso poznali zapisal minister. hrana pripravljena, je stala in zato niso mogli primerjati, Tekmovanja v kuhanju smo se kar dolga vrsta pri našem ko-kakšen okus bi morala imeti, udeležili tudi sodelavci Zveze tličku. Na koncu nam je ostalo bila jim pa je všeč. Slovencev na Madžarskem. Vse skupaj je bilo osem ekip, ki so tekmovale v pripravi tradicionalnih jedi. Naša ekipa je štela tri člane, to so bili referentka pri Zvezi Slovencev na Madžarskem Biserka Bajzek in novinarja pri časopisu Porabje Prireditev se je ob 10. uri zače-srečanja zaradi drugih obvez-Karel Holec in Nikoletta Vajda. la s tekmovanjem v kuhanju nosti ni mogel udeležiti. Tekmovanje je na prejšnjih tradicionalnih jedi, značilnih »Naj naprej pozdravim vas, srečanjih potekalo tako, da so za posamezno pokrajino oz. vse zbrane in takoj zatem morale ekipe skuhati enake življenjski prostor, od koder tudi idejo, ki vas je danes jedi, načeloma kakšno jed iz prihajajo tekmovalci. Med-tu združila. Že peto tradici-govedine, letos pa so morale tem se je ob 11. uri odvijala onalno srečanje z zamejski-ekipe pripraviti različne jedi slavnostna proslava s kultur-mi Slovenci dokazuje, kako po svoji izbiri. Naša ekipa se nim programom, na kateri je pomembno in dragoceno je odločila za pripravo tradici-le dve žlički lečoja, prejemali Razglasitvi rezultatov je slez velikim uspehom nastopila vlogo združevanja in po-onalnega madžarskega lečoja smo pa kar naprej pohvale. dilo prijetno druženje do vetudi folklorna skupina z Gor-vezovanja imajo srečanja, (sataraša), kar se je izkazalo Po zaključku kuhanja in po-černih ur. njega Senika. Navzoče je po-kot je današnje. Četudi me kot dobra izbira. Naš glavni kušnji je potekala razglasitev »Na vseh teh srečanjih se zdravil župan občine Selnica rezultatov. To je bilo zanimi-seveda prijetno družimo. ob Dravi Jurij Lep. »Srečanje vo, ker so vsi govorili, da letos Tudi kulturne skupine naz zamejskimi Slovenci ni ne bo ocenjevanja. Naenkrat stopajo. Letos smo bili zelo samo prijetno druženje ob pa v ozadju slišimo, da na presenečeni nad folklorno nastopih pevskih zborov oder vabijo ekipo, ki je do-skupino, ki je prišla iz Po-in drugih skupin iz zamej segla tretje mesto. To je bila rabja z Gornjega Senika, stva, različnih razstav in ekipa avstrijskih Slovencev, ki nam je polepšala dan z tekmovanju v kuhanju jedi, ki je pripravila tradicionalno lepim nastopom, izkazali bistven pomen srečanja je jed z imenom ričet. Bili smo so se kot pravi profesionalci. spoznavanje ljudi iz za presenečeni, saj sploh nismo Bili smo tudi zelo navdušemejstva in domovine, pred opazili, kdo in kdaj so ocenje-ni nad tem, kako so skupine stavitev življenja v zamej vali jedi. To je namreč poteka-pripravljale nacionalne stvu, kjer živijo naši rojaki. lo pod krinko. Tričlanska žiri-jedi. Bilo je osem skupin, Predvsem pomembno pa je ja, ki so jo sestavljali kuharji osem različnih jedi, tako da sporočilo vsem zamejcem, nekega imenitnega hotela v smo resnično zaužili veliko da se Slovenci v domovini Mariboru, je hodila okrog, kot dobrot z različnih strani zavedamo, da imamo del na žalost ni pri vas, sem z šef je bil Karči, članici ekipe bi bili obiskovalci in pokušala naše prelepe domovine in svojih korenin tudi onstran vami v srcu. In zato se mi pa sva pomagali pri razkosa-jedi tekmovalcev. zamejstva. Upam, da bomo začrtanih meja naše domo-zdi pomembno, da vam ob nju sestavin, pa potem seveda No, mi smo pa upali, da mo-s temi srečanji nadaljevali vine, zato moramo držati v svoji odsotnosti na današ-pri pokušanju. Zahvaliti pa se goče tudi naša ekipa dobi tudi v prihodnje in da bomo dobrem in slabem skupaj. njem dogodku sporočim, moramo tudi članom gornje-kakšen pokal, če so nas že te prireditve popestrili še z Vsi moramo ponosno reči kako pomemben je univer-seniške folklorne skupine za obiskovalci tako pohvalili. In drugačnimi nastopi in pro»Slovenec sem«,« - je povedal. zalen jezik strpnosti in lju-pomoč pri okrasitvi naše stoj-nato slišimo, da je drugo me-grami,« je povedal glavni po-V nadaljevanju je nastopila bezni, katerega vi vsi zbra-nice. Nekateri so se celo po-sto dosegla naša ekipa. Z ve-budnik srečanja z zamejskimi akademikinja prof. dr. Zinka ni dobro razumete. Ta jezik nudili za rezanje čebule, česar likim veseljem smo stopili na Slovenci Janez Urbas. Zorko, ki je častna občanka briše meje med ljudmi in seveda nismo zavrnili. oder in prevzeli pokal. Prvo Nikoletta Vajda Porabje, 8. oktobra 2009 7 SRAKINO GNEJZDO SRAKE ČRNEMLAKE Na starom oreji si je mlada sraka v lüknji naprajla gnezdo. Istina, ka je una mlada sraka gé, depa ranč tak vej kradnoti, kak tou delajo velke srake. Ja, kakšna sraka pa bi bila, če bi tou nej vedla delati, ka nej? Že od najbole mladi Televizija je vcejlak vöminila naše šege. Na, tou je že davnik bilou, gda so televizijo vönajšli, depa, brezi tevena več ne moremo. Ja, brezi tevena bi trno žmetno živeli. Na, srakan nej trbej nikšen teve. Tak bar vövijdi. Pa bi tak tö ostanilo, če bi nej, če bi nej … Če bi nej sraka Črnamlaka pa njeni mouž Marjetica ednoga dnejva lejtala kouli edne vejsi. Lejtala sta, se naganjala, se obračala es pa ta. Trno dobre vole sta bila. Že malo zmantraniva sta se doj sejla na edno strejo. Streja kak streja. Srejdi nje pa rour. Pa ranč vö iz tistoga roura se je nagnouk začnolo nika glasiti. »V našoj krajini de zranja pa eške na drugi den lejpo vrejme. Nede nej preveč vrouče pa nej preveč ladno. Prvi dež leko čakamo nin za tri ali štiri dnejve,« je gučo moški glas. Rejsan, ka sta nej nika razmejla. Vej pa srake lidi ne razmejo pa mi lidge srake tö nej. Depa, trno njiva je migalo, od kejc se tou čüje. Začnola sta lejtati kouli rama. Lejtala sta pa lejtala, dokejč sta nej vpamet zejla. Tisti lidge nut v rami so nej fijank fküper potejgnoli. Tak sta nagnouk vidla tisto čüdo, ka se njoj pravi televizija. Sejla sta se na okno pa glejdala. Kouli tevena je sejdelo pet lidi. Uni so tö glejdali nut v teve. Tisti možakar je zgotouvo z vrejmenon. Začnole so se reklame. TELEVIZIJA Jaj, kakše lejpe farbe majo reklame. Tou sta vpamet zejla sraka Črnamlaka pa Marjetica tö. Tak sta glejdala nut v televizijo, ka sta si skur pozabila zdijavati. Nej pa nej sta mogla oči fkraj meknoti. Vej se, ka sta nej nika razmejla, depa, kakše lejpe farbe! Kakše sveklina! Kakši kejpi! Glejdala sta, dokejč so tisti tan nut v sobi nej šli spat. Že je trno črna kmica bijla. Domou sta bole pejški ojdla kak pa lejtala. V gnejzdo sta tapadnola. Depa, že najbole rano sta že čakala, ka večer prijde. Čakala sta, ka ta leko znouva televizijo glejdala. Pa sta jo znouva glejdala. Pa na drugi den tö. Pa na tretji den ranč tak pa na štrti den tö. Ja, sraki Črnimlaki pa Marjetici je televizija vcejlak živlenje vöminila. Ob večeraj sta se sploj več nej zgučavala z drugimi srakami. Ranč večer, gda morajo srake najbole raščati. Ranč večer, gda so srake najvejkše srake. Pa tou ranč večer, gda so srake najbole srakaste. Depa, prišo je peti den. Že sta kuman čakala na svojo televizijo. Lejpi večer je biu. Na nejbi se je narejdo pun mejsec. Odletela sta ta na svoje okno. Kakša nevoula njiva je čakala. Nikak domanji je kuste fijanke fküper potejgno. Vcejlak nika se je nej vidlo! Eške menje kak nika! Najprva sta gratala čemerastiva. Po tejn njiva je zgrabila žalost. Eške po tejn pa sta več nej mejla nikšne vole. Eške sreča, ka je mejsec tak srebrno sijo. Bar njega sta leko glejdala. »Žejdna san gratala,« je za eden čas prajla sraka Črnamlaka. Odletejla sta do potoka, ka sta pila. Pa gda sta se prignola do vode, sta vidla. Vidla sta se nut v vodej. Glejdala sta pa li glejdala. Od mejsecove svekline sta se trno lipou svejtila. Kak bi njivo črno perdje v srebro obleko. Pa oči so se njima najbole sveklo svejtile. Tak sta se povidla samiva sebi, ka sta nej pa nej mogla enjati glejdati. Ja, pa gizdaviva sta bila vse bole pa vse bole. Depa, pomalek je mejsac dola odišo. Njiva pa sta eške tadale ostanola gizdaviva. Pa sta takšiva odišla do svojoga gnejzda. Tan sta mogla tak brž vözglasiti, kak sta njiva najbole lejpivi sraki na toun svejti. Tak nagnouk je gratalo takšo raščanje kak že dugo, dugo nej. Gizdavo sta raščala pa srakala nut v svojon gnejzdi, ka se je čülo eške dale od Pešte pa eške dale od Lublane. Po tejn sta se vsikšo sveklo nouč ojdila glejdat nut v potok. Na televizijo sta vcejlak tapozabila. Pa eške tou je gej, ka sta več nej lejtala ta do tistoga potoka. Vej pa nut v Črni mlakaj sta se eške boukše vidla, kakšivi najbole lejpivi sraki sta gej. Miki Roš 4. oktobra obeležujemo svetovni dan živali, oziroma svetovni dan njihovega varstva, ki je v zadnjih letih prerasel v svetovni teden živali, ki poteka od 4. do 10. oktobra pod okriljem Svetovnega združenja za zaščito živali. Na spletni strani World Animal Day med drugim piše, da se je svetovni dan živali začel leta 1931 na shodu ekologov v Firencah, in sicer z namenom opozoriti na zaskrbljujoči položaj ogroženih živalskih vrst. Sčasoma je svetovni dan živali zaobjel vse živalske vr ste, njegovo obeleževanje pa se je razširilo po svetniku Frančišku Asiškemu, ki je umrl na ta dan leta 1226 in je zagovarjal odgovoren in ljubeč odnos človeka do okolja in živali. Ta dan posvečamo celotnemu živalskemu svetu, s katerim delimo planet, ne samo tistim živalim, ki se nahajajo v našem domu, v našem okolju, ki jih težko gledamo, ko trpijo, ko so bolne ali zavržene obupano tavajo po ulicah. Ta dan posvečamo vsem tistim živalim, ki živijo daleč od oči javnosti, katerih brezupne krike slišijo le tisti, ki jih želijo slišati. 4. oktober je dan vseh živali, tudi tistih, ki zanje sploh niso normal-ne, to je dan ogroženih divjih živali, ki jih kruto iztrebljajo na vse mogoče neusmiljene, nečloveške načine. Na svetu živi danes okrog dva milijona različnih živalskih pasem, s katerimi človek deli spremembe in naš nepravilni odnos do Zemlje nasploh. Namen praznovanja tega dneva je, da predstavimo javnosti, kakšne krutosti se z našim tihim soglasjem dogajajo okrog nas, da v bodoče zmanjšamo nepotrebno trpljenje milijard krav, svinj in drugih domačih živali na živinorejskih farmah, ob prevozih, v klavnicah, v laboratorijih, naj se poveča aktivnost zaščitnikov živali in prirode nasploh, naj končno zmaga humanost človeka nad njegovo krutostjo. Tudi vsak izmed nas osebno lahko nekaj prispeva k zapri proizvodnji katerih ni potekalo nobenih laboratorijskih živalskih poskusov, da po svoji možnosti tudi materialno prispeva društvom, ki pomagajo živalim. Namenimo tudi večjo pozornost svojim domačim ljubljenčkom, kajti le-ti nam olepšajo dneve, iz delavnikov nam znajo narediti praznik. Poskusite sami, če boste posvojili kakšnega psička, ki ga boste lahko imenovali za svojega, da bo ta postal vaš pravi prijatelj, ki vas bo brezpogojno ljubil, ne bo opazil vaših napak, in bo ostal vaš zvesti prijatelj vse do konca vsem svetu. Ta dan svojega prekratkeje posvečen obenem tudi ka-pod neusmiljenimi poskusi v nih. Vzrok za to je predvsem krznenih plaščev, izdelkov iz Suzana t o l i š k e -laboratorijih, ki jih mučijo v divji lov, krčenje življenjske-slonove kosti, da uporablja le Guoth m u cirkusih, da se naučijo stvari, ga prostora živali, klimatske takšne kozmetične izdelke, Porabje, 8. oktobra 2009 ki živijo na vseh farmah sve-svoj življenjski prostor, od ščiti živali, s tem da zmanjša ta, v krutih pogojih, ki trpijo tega je 40 tisoč vrst ogrože-porabo mesa, da ne kupuje ga življenja. PETEK, 09.10.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 9.35 PLEŠOČE ŽIVLJENJE, SLOV. DOK. FILM, 9.50 ENAJSTA ŠOLA, 10.20 JASNO IN GLASNO, 11.25 TO BO MOJ POKLIC: ZIDAR, 11.50 TO BO MOJ POKLIC: SLAŠČIČAR, 12.15 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ČUDEŽ NA REKI HUDSON, ANG. DOK. ODD., 14.15 POGLED NA ... POSLIKAVE V NARODNEM MUZEJU, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 15.55 RISANKA, 16.05 IZ POPOTNE TORBE: PAJKOVA MREŽA, 16.25 LINUS IN PRIJATELJI, NORV. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 DESA MUCK: BOLNIŠNICA NA ROBU, 18.40 LOJZEK, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 DUHOVNI UTRIP, 0.25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 09.10.1991, 0.50 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL PETEK, 09.10.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.10 TV PRODAJA, 12.40 GLASNIK, 13.05 UMETNOST IGRE, 13.30 EVROPSKI MAGAZIN, 13.55 ČRNO BELI ČASI, 14.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 09.10.1991, 14.35 ŠPORT ŠPAS, 15.00 NA UTRIP SRCA, 15.00 KOMORNE OPERE ŠTUDENTOV KOMPOZICIJE AKADEMIJE ZA GLASBO V LJUBLJANI -TJAŠA ŽALIK: NAMIŠLJENA RESNIČNOST, 15.20 S PLESALCI SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA (2009), 15.40 TV PRODAJA, 16.15 CIRCOM REGIONAL, 16.45 MINUTE ZA ..., 17.15 MOSTOVI - HIDAK, 17.50 V DOBRI DRUŽBI Z BLAŽEM, 18.50 ZLATA ŠESTDESETA - NOSTALGIJA Z DELIALI, 20.00 VISOKA NAPETOST: KAOS V MATEMATIKI, DOK. ODD., 21.00 KINGDOM, ANG. NAD., 21.45 CARRIE, AM. FILM, 23.20 BOLNI ODNOSI, ROM. FILM, 0.45 GANDŽA, AM. NAD., 1.15 INFOKANAL * * * SOBOTA, 10.10.2009, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 PRAVLJICE IZ MAVRICE: VETER PETER POTEPUH; MIHEC IN MAJA: JAKA TOBAKA, OTRO. SER.; NOTKOTI: VADIŠČE, LUTK. SER.; RIBIČ PEPE: ČRKA B NA BLEDU, OTR. NAD., 9.00 BATA, DEČEK IZ DAVNINE, AVST. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.05 LEV, FR. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 ZDRAVJE, 16.30 USODA, 16.35 NASVET, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 ZAKAJ PA NE, 17.40 NA VRTU, 18.05 NAGRADNA IGRA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 ARSENE LUPIN, FR. FILM, 22.30 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 HRI-BAR, 0.10 V KOLESJU PRAVICE, ANG. NAD., 1.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 10.10.1991, 1.35 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL SOBOTA, 10.10.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.10 TV PRODAJA, 8.40 SKOZI ČAS, 8.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 10.10.1991, 9.15 POLEMIKA, 10.15 POSEBNA PONUDBA, 10.35 CIRCOM REGIONAL, 11.05 MINUTE ZA ..., 11.35 ZGNZ -BIG FATHER/2, 12.00 VISOKA NAPETOST: KAOS V MATEMATIKI, ANG. DOK. ODD., 13.00 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 13.45 TV PRODAJA, 16.00 FOLKART 2009., 17.30 VELIKA LAŽ, FR. FILM, 19.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, 19.30 KVALIFIKACIJE ZA SV. PRVENSTVO 2010 V NOGOMETU: SLOVAŠKA - SLOVENIJA, 22.35 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.05 ALPE-DONAVA-JADRAN, 23.35 DOBER, HUDOBEN, GRD, IT. FILM, 2.10 ŠTEVILKE, AM. NAD., 2.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 11.10.2009, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN., COFKO COF, RIS., MARČI HLAČEK, RIS., 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.15 PO SLEDEH KELTOV IN RIMLJANOV, FR. DOK. NAN., 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.15 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.00 GLASBENI TROBOJ, 15.15 ŠPORTNE NOVICE, 15.20 GLASBENI TROBOJ, 15.40 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.50 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 16.30 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.15 NAGLAS!, 17.25 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 VEČERNI GOST, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 TROJANSKI KONJ, KAN. NAD., 0.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 11.10.1991, 1.00 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL NEDELJA, 11.10.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.40 TV PRODAJA, 8.10 SKOZI ČAS, 8.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 11.10.1991, 8.45 GLOBUS, 9.15 29. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB, MARIBOR 2009 - KUD POŠTA MARIBOR, 10.00 TV PRODAJA, 10.30 POMAGAJMO SI, 11.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, 11.30 TURBULENCA, 12.20 RAD IGRAM NOGOMET, 12.50 TV PRODAJA, 13.20 HELENINI LJUBEZNI, AM.-ANG. FILM, 14.55 ŠTOS - 30 LET Z DRAGANOM BULIČEM, 17.45 VELENJE: ROKOMET, TEKMA LIGE PRVAKOV, GORENJE -BOSNA, 19.45 RELI LOGATEC 2009, REPORTAŽA, 20.00 SANJSKA POTOVANJA: AVSTRALIJA -SEVERNI TERITORIJ, DOK. SER., 20.55 NESMRTNIK, NORV. NAD., 22.00 NA UTRIP SRCA, 22.40 KOMORNE OPERE ŠTUDENTOV KOMPOZICIJE AKADEMIJE ZA GLASBO V LJUBLJANI -TINA MURKO: ŽELEZNA GORA, 22.55 DEADWOOD, AM. NAD., 23.45 PO NEVIHTI, AM. FILM, 1.25 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 12.10.2009, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 SMRKCI, RIS., 9.35 RISANKA, 9.45 ANIMALIJA, RIS., 10.10 ŠPORT ŠPAS, 10.40 PRIČEVANJA POLITIČNIH ZAPORNIKOV, DOK. FILM, 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 IZJEMNE ŽIVALI, ANG. SER., 13.55 DRUGA GODBA 2009: CASUARINA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 TRNOVO ROBIDOVJE: MARJETKINI OTROČIČKI, LUTK. NAN., 16.10 BISERGORA: VABILO NA PIKNIK, LUTK. NAN., 16.25 MIHEC IN MAJA: JAKA TOBAKA, OTR. SER., 16.30 RIBIČ PEPE: ČRKA B NA BLEDU, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RISANKA, 18.45 TONI IN BONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POLEMIKA, 21.00 UMAZANI PLES, AM. NAD., 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNI RAJ, 23.25 GLASBENI VEČER, 0.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 12.10.1991, 0.55 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL PONEDELJEK, 12.10.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.45 TV PRODAJA, 10.15 SOBOTNO POPOLDNE, 12.25 TV PRODAJA, 12.55 29. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB, 13.35 SLOVENSKI UTRINKI, 14.00 POSEBNA PONUDBA, 14.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 12.10.1991, 14.45 OSMI DAN, 15.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 16.00 RAD IGRAM NOGOMET, 16.30 PRVI IN DRUGI, 16.55 ROKOMETNI MAGAZIN, 17.25 TO BO MOJ POKLIC: SLAŠČIČAR, 18.00 POLLY ADLER, AVST. NAD., 18.45 DERREN BROWN, MISELNI TRIKI, 19.00 ZDRAVJE, USODA, NASVET, 20.00 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 POZDRAV AFRIKI, 22.30 KNJIGA MENE BRIGA, 22.50 HOTEL NEW HAMPSHIRE, ANG. FILM, 0.35 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 13.10.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 TRNULJČICA, LUTK. IGRICA, 9.50 VABILO NA PIKNIK, LUTK. NAN., 10.05 ČRKA B NA BLEDU, OTR. NAD., 10.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.00 NATIONAL GEOGRAPHIC, DOK. SER., 11.55 VEČERNI GOST: JOŽE BAVCON, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 UMETNI RAJ, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.10 VADIŠČE, LUTK. SER., 16.25 SKRIVNOSTI VZHODA, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GRMADE SO ZAGORELE, DOK. SER., 18.00 ZGNZ - BIG FATHER/2, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FLETNI GAJI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 PAVLE KERNJAK, PR DRAVC’ DOMA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 ZGODBA O INDIJI, ANG. DOK. SER., 0.00 PRAVA IDEJA!, POSLOVNA ODDAJA, 0.25 GRMADE SO ZAGORELE, DOK. SER., 0.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 13.10.1991, 1.20 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL TOREK, 13.10.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 7.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 8.20 CITY FOLK, 8.50 NLP, 11.50 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 12.45 NA LEPŠE, 13.15 BLEŠČICA, 13.45 STUDIO CITY, 14.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 13.10.1991, 15.00 POZDRAV AFRIKI, 15.30 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.00 TV PRODAJA, 16.35 KOŠ, MAGAZINSKA ODDAJA, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 V DOBRI DRUŽBI S SMILJANOM, 19.00 VEČERNI GOST: JOE VALENČIČ, 20.00 MUZIKAJETO: HAROMONIKA, 20.35 GLOBUS, 21.05 PRAVA IDEJA!, 21.35 OBRAZI DRUGAČNOSTI: KO BOLI DUŠA, DOK. SER., 22.05 DEDIŠČINA EVROPE, 23.50 DOKTOR ŽIVAGO, RUS. NAD.,0.40 DERREN BROWN, MISELNI TRIKI, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 14.10.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 MARČI HLAČEK, RIS., 9.30 RISANKA, 9.35 MARJETKINI OTROČIČKI, LUTK. NAN., 10.00 NOTKOTI: VADIŠČE, LUTK. SER., 10.20 TRI PTIČICE, 10.30 ZGNZ -BIG FATHER/2, 10.55 KNJIGA MENE BRIGA, 11.20 GRMADE SO ZAGORELE, DOK. SER., 11.55 PAVLE KERNJAK, PR DRAVC’ DOMA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLEMIKA, 14.20 ALPE-DONAVAJADRAN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 FERDI, RIS., 16.05 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ROBOTKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 ALMA M. KARLIN -SAMOTNO POTOVANJE, DOK. FILM, 21.25 MATEVŽ LUZAR: VUČKO, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 SVETO IN SVET: SODOBNA MARIJA, 0.25 TURBULENCA, 1.10 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL SREDA, 14.10.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.25 TV PRODAJA, 11.55 SPET DOMA, 13.40 HRI-BAR, 14.40 PRAVA IDEJA!, 15.05 GLASBENI VEČER, 16.10 TV PRODAJA, 16.40 MOSTOVI -HIDAK, 17.10 SLOVENCI PO SVETU: OBISK PRI SLOVENCIH V UPSALI NA ŠVEDSKEM, 17.40 ČRNO BELI ČASI, 18.00 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 19.00 JADRANJE BARKOLANA, 19.45 KVALIFIKACIJE ZA SV. PRVENSTVO 2010 V NOGOMETU: SAN MARINO -SLOVENIJA, 23.00 CHRISTOPHER MARLOWE: EDVARD DRUGI, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA, 0.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BRATKO BIBIČ & THE MADLEYS - UTRINKI Z DOMAČEGA VRTA, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 15.10.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NILS HOLGERSON, RIS., 9.30 POD KLOBUKOM, 10.15 BERLIN, BERLIN: 20 MINUT, NEMŠ. NAN., 10.45 TURBULENCA, 11.35 SVETO IN SVET: SODOBNA MARIJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANIMALIJA, RIS., 16.10 MERLE, KRATKI DOK. FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DOLGCAJT, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 SIMFONORIJE, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 20 LET PO PADCU ŽELEZNE ZAVESE: MADŽARSKA REVOLUCIJA, IT. DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 15.10.1991, 0.00 DNEVNIK, 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 INFOKANAL ČETRTEK, 15.10.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.25 TV PRODAJA, 11.55 GLOBUS, 12.25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 15.10.1991, 12.50 SANJSKA POTOVANJA: AVSTRALIJA -SEVERNI TERITORIJ, ANG. DOK. SER., 13.40 IZJEMNE ŽIVALI, ANG. SER., 14.00 NA LEPŠE, 14.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 15.30 TV PRODAJA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 MED VALOVI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: DIMNIKAR, 18.00 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 19.25 LONDON: SV. PRVENSTVO V GIMNASTIKI, MNOGOBOJ (M), FINALE, 22.10 MESEČNICA, AM. FILM, 23.45 LJUBICE, ANG. NAD., 0.35 NIKOLI VEČ, AM. FILM, 2.15 ZABAVNI INFOKANAL Brsanje v kmico Žabin parlament je ranč takši, kak je tisti parlament v Lublani. Kakoli se zgučijo, na drugi den več niške ne da valati. Kak bi se od toga nigdar nej zgučavali. Edni se delajo glüpe, drugi slejpe, tretji pa naure. Depa Žabin parlament je dun malo ovakšen, tou pa zatoga volo, ka je v njem najbole prejdnja Gorička stranka poštenja. Poštenje pa je dun najbole naprej valaun kvaliteta. Pa če stoj sebe vözglasi za poštenoga, njemi dun moramo vörvati, ka je takši gé. »Mi smo nigdar nej takšo gučali, ka trbej samo domanje vino piti! Stoj tau guči, laža! Gorička stranka poštenja je samo prajla, aj se začnemo trüditi domanje vino piti,« se je skur doj svado Brnčkov Gustek. »Niške je nigdar nej nikoga na red gemau, ka naj drugo ne pidje! Mi smo samo škeli, naj zdravo živemo, vsikši pa vej, ka je domanje najbole zdravo. Pa po tejm je domanje vino bole zdravo, kak pa je kakšo fabričko vino,« se je gor gemau Grabašov Peter. Šlou pa je samo za tou, ka je nekak velke propagatore domanjoga vina vido, kak so pri Rudeki v Šalovcaj pili pivo. Na skrivma, tau se vej! »Edno pivo na den je dun nej grej! Ovak pa vsikši vej, ka ge samo domanje vino pigém,« se je tadale gor proso Zvonarin Elek. »Lidge so rejsan nejmogauči! Gučijo, ka vcejlak ovak delamo, kak pa gučimo. Samo sedem sam je spiu…,« se je vgrizno v djezik Prejšani Tinek. »Škem prajti, edno pivo pa je dun nej nika takšoga. Zatoga volo naše domanje vino dun na nikoj ne pride.« Tak na glas so dopovedavali eden drugomi, ka se je čülo nut v krčmau. Krčmarica Žaba se je samo naraji smedjala, druge ženske vküper z Lejpi bačinom pa so si od toga brodile po svoje. »Trno so čemerasti sami na sebe,« je prajla krčmarica Žaba. »Ja, kak bi pa ovak bilau? Vej so pa kak naši najbole prejdnji političarge: velke lampe poštenja majo, po tejm pa gda nekak vözglasi, kak nam kradnejo, tak nagnouk skur djoučejo, kak je niške nema rad,« je kcuj djala svojo rejč Popina Aranka. »Lüblene moje ženske, njajmo tou vragi. Preveč lepou se mamo, ka bi poslüšali tau njino brsanje v kmico,« je ženske doj stavo Lejpi bači pa vsikšoj zapovedo eške edno Žabino domanjo palinko z borovnicami. Venej pa so v Žabinom parlamenti možakarge iz Goričke stranke poštenja eške tadale brsali v kmico. Pa je rejsan tak bilou. Kak bi pa ovak bilou, vej pa je že rejsan bila globka kmica, gda so zgotauvili. Na, nejso zgotauvili. Mogli so skončati, ka je že telko vöra bila. Pa kak je vsem poznano, vsikši parlament mora ednoga ijpa zgotouviti z delom, ka leko na drugi den znouva brsa v kmico. Depa tistomi v Lublani mi plačamo za njegvo brsanje, tisti pri Žabi pa na srečo sam sebi tau vöplača. Miki Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada Naslov uredništva: RS za Slovence v zamejstvu in po svetu H-9970 Monošter, ter Javnega sklada za narodne in etnične Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, manjšine na Madžarskem. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 e-mail: porabje@mail.datanet.hu HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale ISSN 1218-7062 ČASOPIS države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: SLOVENCEV NA MADŽARSKEM TISKARNA KLAR d.o.o. Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič Poslušalcom Radiona Monošter Že se pá čüje Radio Monošter na gorenjesinčarski frekvenci 97,7 MHz.