GLASILO OBČINE MENGUL ŠTEVILKA 82 .^^^^^■■■■^■■tiHll^H MENGSAN Ob prazniku vsem občankam in občanom iskreno čestitamo! fpi «■■■■■■■■ KNJIŽNICA DOMŽALE LJUBLJANSKA 58 1230 DOMŽALE OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006 P.E. MENGES SLOVENSKA 24 Telefon: 061 738 980 TRGOAVTO KOPER Trgovina BURNIK Mengeš, Prešernova 3, tel./fax: 061 7237 785 TiMtiiiirmtrTiiMiB^^ ................■—■■■■■nTir"*'~HTwi^^ AKCIJSKE-SUPER CENE-V MAJU - avto plašči-SAVA EFECTA-letni profil 1 5% got. popust - kolesa ROG, MERIMA, FIELD, ATALA-od 5-10% got. popusta velika izbira (od otroških do odraslih) koles - kotne brusilke in vrtalke-5.478,00 SIT - avto tepih i, prevleke avto sedežev-3.990,00 SIT - agregati za pranje-19.998,00 SIT AKCIJA PRODAJE SKUTERJEV PIAGGIO IN GILERA - PISGGIO NRG EXTREME 50-449.990,00 SIT - ob nakupu skuterjev Piaggio in Gilera vam podarimo 100 I goriva in možnost sodelovanja v nagradni igri. VEDNO NA ZALOGI ZA VSE VRSTE VOZIL Zavorne ploščice "LUKAS", zavorni diski "BREMBO", Izpušni lonci "ASSO", -2 leti garancije, filtri DONIT in TECNOCAR, akumulatorji, avto-elektro material-Hella, Iskra, Saturnus, Bosch, avtoakustika, antene, olja-Castrol, Elf, Valvoline, OMV, Petrol, dodatna oprema vozil, rezervni deli za skuterje Piaggio in Gilera, za motorje Tomos, orodje Junior, itd. REZERVNI DELI ZA KAMIONE: IVECO, TAM, ZASTAVA možnost plačila kupljenoga blaga z gotovino, čeki na več obrokov-1 + 5, karticami ali ugodnimi krediti brez pologa. Trgovina odprta vsak dan od 8 -19 ure, sobota od 8 -12 ure Obiščite nas in se prepričajte o pestri in konkurenčni ponudbi elektrolnštalaclle: novogradnje, adaptacije, Drenove ♦ domofonl, video domof oni ♦ automatizacija duoriščnih, garažnih „ vrat na daljinsko odpiranje ♦ zapornlce ♦ ogrevanje žlebov, tal, dvorišč, klančln IZVEDBA je kvalitetna Invdogovorjenemrokul P1AĆIL0 na obrokel GARANCIJA in SERVIS zagotovljenal telefon: 01723 8167 GSM: 041 683671 K/1RO INŽENIRINGd.o.o. Slovenska cesta 24 • Mengeš Telefon: 01-7230 986, 7230 987 URADNE URE: PON-PET: 9.00-12.00,16.00-18.00, SOB 9.00-12.00 Prodamo: V okolici Medvod Zi-izifl. pare, komini.il. urejrni, 11.1 eni mo/n.i -idapt.u ij.i obslojcc* <: hiše ,ili nad. |;r;i(l. V Šrn;irci pri Knmnikti /,1/idljivo p.inelo 2 '<()() ni', kol nadomesino gradnjo /a poslovne prostore. V Mostrih pri Komendi /,i/i(ll)ivo par( cio if'00 rn', / lok.n ijskini dovoljenjern /.i poslovno dej.ivnost. Možnost nakupa samo polovini p.irn'le. ( c\\,\ /Ho ugodna. V Menj^n oh Slovenski tesli slarejšo slan. hišo n-i p.n'(. 1000 m', možnosl j;r.id. s'e ene slan. liis'e. V Knmcnrli st-in. hiso (kfpnn-m) s posl. [irost.v pri/kLinf-rn dciii (shišnearnd) n;i p.iraili 900 ni1, V $mrinieren /a trj»., s lovor, dvij;., v dveh eta/. z i/del. in opremlj. [iritltf'. povr. Ciii.d'J m', ter t/delano kleljo povr. W).7.{) ni'. V žmarci pri Kamnikn slan. hiso staro osem let, velikosli 12x! 1 ni', popolnoni.i oo|iretti. / ;;nsiin. lok. vel. Cea 100 m', na pare. '\% tu' s pokrilo leraso ob pro. {csli. Kupimo: /a /nan('i','i ktipcd (|ie(('lanska flrn/iti00 ni'. Oddame: V cent. Men);š.i i',osi. lokal / obve/, odkupom invent.. I okal je lepo v/dr/., stoji na dobri lok.. Cena /,i odk. invenl. |io do^. Najamamo: Na otmi. 'Ir/inii, IJ()m/,il, Vira, R.idomelj |x>sl. pr, /a dalj. obd., v i/meri < ( a 40 \W, /a pisar. dej. Ob hli/ajoČih prn/nikih vsem iskrene eoslilkc. Miroslav BRVAR s.p. Zavrti 36 1234 Mengeš Drage bralke, spoštovani bralci! Naš svet je poln skrivnosli, ki pa navadno prcj ali sic) pridejo na dan. Tako ni vcč nobcna skrivnosl, da v državnem proračunu zelo primanjkujc dcnarja, minister Rop pa se s svojo ekipo resnično trudi, da bi napolnil državno blagajno z denarjem domaćih davkoplačevalcev in ne s krediti iz lujine, kar je baje počel njegov predhodnik Gaspari. Še pred nekaj meseci sem glasno izražal začudenje tedanjemu poslancu gospodu Peru, zakaj država ignorira veliki potencial, ki mu pravimo 120.000 brezposelnih delavcev. Nedvomno je, da imajo ti Ijudje svoja znanja in sposobnosti, ki pa jih verjelno izkoriščajo za delo na crno. In glej, vladajoča koalicija je spregledala in se odločila za liberalizacijo pridobivanja obrtnih dovoljenj. Tuđi ni več nobcna skrivnost, da ima v mengeškem občinskem svetu opozicija većino, vendar se mi zdi, da svoje moči ne zlorablja. Zadnja seja občinskcga sveta je bila konstruktivna. Nobena skrivnost ni, da ženska pevska skupina Slonke pomeni kvaliteten kulturni dogodek v mengeškem kulturnem domu. Pri oglaševanju Stonk je v prejšnji številki Mcngšana žal izpadla njihova slika, za kar se direklorju kulturnega doma gospodu Jeriču opravičujem. Skrivnostna pa mi ostaja Jeričeva odločitev, da zaradi tega meni in tuđi vsem članom uredniškega odbora prepoveduje vstop v Kulturni dom Mengeš! Počakajmo. Tuđi ta skrivnost bo nekoč prišla na dan. Urednik KAZALO ŽUPANOV UVODNIK 4 ŽUPAN ODGOVARJA 4 OBČINSKA UPRAVA 7 26. maja v Mengšu! EUROBUS PODJETNIŠTVO 8 POLITIČNE STRANKE 10 RAZPISI 11 DRUŠTVA 13 KULTURA 16 NAŠAŠOLA 17 POTOPISI 20 ŽIVLJENJE VOBČINI 21 VAŠA POŠTA 24 IZOBRAŽEVANJE 20 LEPOTA IN ZDRAVJE 27 Fotografija na naslovnici: PETER SKRLEP Drage bralke, spoštovani bralci! Prepričani smo, da ste tuđi vi že opazili, da naš občinski časopis Mengšan pri izhajanju zamuja, kar povzroča, da so nekateri prispevki nezanimivi, obvestila pa prepozna. Zaradi neprestanega opozarjanja na ta problem je občinski svet sprejel sklep, da mora časopis Mengšan iziti najkasneje do petindvajsetega v mesecu. Vendar pa problem nastaja pri gospodu županu in občinski upravi. Do redakcije nikoli ne dobimo županovih prispevkov, običajno pa kasnijo tuđi prispevki občinske uprave. Oddajajo jih po dvajsetem dnevu v mesecu, direktno tehnični urednici, s tem pa povzročijo zamudo, ki je ni mogoče nadoknaditi, saj je potrebno celotni material še lektorirati, oblikovati in postavili prelom, sele na to gre lahko časopis v tisk. Problem je tuđi odgovorni urednik, ki nima moči ali pa sije ne upa vzeti, da bi časopis Mengšan izšcl brez prispevkov gospoda župana in občinske uprave. Da bi problem resili, skušamo z današnjim uvodnikom na ta problem opozoriti tuđi javnost, vas drage bralke in spoštovani bralci, s tem pa z vašo pomočjo doseći odgovorno ravnanje gospoda župana in občinske uprave v odnosu do našega občinskega časopisa Mengšan. S spoštovanjem! Uredniški odbor: Alojzij Janežič, Terezija Potočar, Majda Trobec Stres 18 MENGŠAN GLASILO OBČINE MENGEŠ »: Glasilo ureja uredniški odbor: Maljaž Koncilja - odg. urednik (041 (>(>1 517, e-mail: maljaz.koncilja@siol. nel), Maleja lemec, v.d. urednika, Alojzij Janežič, Ana Jernejčič, Terezija Poločar - Korošec, Tatjana Siv«: Strmšek, Majda Trobec ►W Odgovorna urednica Uradnega veslnika: Irena l'odboršek, te!. (01) 7247 106 ►U Tehnična urednica in oblikovanje: Sabina Kompare, lel. (01) 723 0 903 »I Lektoriranje: Lili Epih »i Realizacija: Nagelj d.o.o. GRAFIČNI STUDIO HERLE lel. & fax: (01) 721 30 74 »I Izdaja: Občinski svel Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nnkladi 2600 izvodov. Prejemajo ga vsa gos-podinjstvn v obc'ini Mengeš brezplačno na dom. »[ Distribucija: l'rimož Kržan, lel. 7237 290 PRISPEVKE z disketami (zapis v VVordu, shranjene kot 'samo (ekst/text onlv'), rokopise, fotografije, oglase ter drugo gradivo za naslednjo številko Mengšana lahko pošljete na naslov: Slovenska c. 30, 1234 Mengeš ali oddate osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš med uradnimi urami, najkasneje do 1 O. maja. UVODNIK oov^flt- MENGŠAN Drage občanke, spoštovani občani! Šestindvajseti uvodnik pišem v velikonoč-nem času in po sprejemu proračuna na men-geško poseben način. Slednje (posebno (ne)razumevanje) bomo z lahkoto premagali saj nam zdrobljene verige in zmagoslavno vsta-jenje dajejo upanje in vero v življenje, člove-ško dobro, razum in pripravljenost na medse-bojno sodelovanje. Predvsem pa tuđi pogum za premagovanje težav, stisk in smrti, ki nam z vero in upanjem pomenijo nove izzive, vzpod-bude in novo življenje. Opozarjam na javno razgrnitev enega pomembnejših prostorskih dokumentov za celotno občino Mengeš - za vse graditelje novih in obnove obstoječih objektov. Obsega tište (tuđi na novo) zazidljive površine v občini Mengeš, ki se urejajo s Prostorsko ureditvenimi pogoji (PUP) in nišo vključena v posebna območja, ki se tuđi urejajo s PUP (osnutek je tuđi v izdelavi - manjkajo le še pogoji kulturne in zgodovinske dediščine - Odgovoren zavod v Kranju je z odzivnostjo in z obljubljenimi roki popolnoma neresen) oziroma se urejajo z UN ali ZN. To je obsežen dokument, ki ga pozorno preglejte in prispevajte pripombe in predloge za njegovo praktičnejšo vsebino. Posebej sem vesel velike gospodarske prido-bitve za družinsko podjetje BenTon in za Mengeš. Jožetu in Ivanki Benda čestitam ob zaključku velike investicije (trgovina-storitve, salon in servis) in jima želim posloven uspeh in osebno zadovoljstvo ter uspešen razvoj podjet-ja in nadaljevanje družinske tradicije. Svečana otvoritev je bila 6. aprila. Toliko umetnikov in glasbenikov ter visokih predstavnikov izdelo-valcev klavirjev v Mengšu verjetno še ni bilo. V Mengšu imamo, poleg ćele skupine pod-jetnikov, ki se povezujejo pod skupnim nazivom »Mengeš - Glasbeno mesto«, že kar nekaj ugledno urejenih in velikih poslovnih objektov in prostorov. S poslovnimi prostori še posebej izstopajo: Hiša Župan Harmonika z lastno konstrukcijsko in inovativno dejavnostjo in muzejem dokumentov, izdelkov in sestavnih delov harmonik; podjetje Lastra, ki je poslovne prostore kupilo v Mengšu in v njih odprlo novo Irgovino klasičnih glasbonih inštrumentov Paganini ter zahtevno in celovito servisiranje pihal in trobil. Omeniti velja še: Totter Midi s specializacijo elektronike in dobro pred-stavitvijo na internetu; podjetja Ekart, Melodija CMT, Podgoršek, Železnik s proizvodnjo, trženjem in servisiranjem harmonik; Vrhunsko servisiranje in restavracija glasbil in inštrumentov - Jože Rogelj; in ne nazadnje samostojnega raziskovalca in umetnika Ignaca Zaletelja s konstruiranjem in umetniškim izdelovanjem brenkal; Servis glasbil Šinko; Založniško podjetje ICO s pisateljem Ivanom Sivcem; najmanj dve privatni glasbeni soli (Župan, Stopar). Poleg teh pa imamo ćelo vrsto izvajalcev: Mengeška godba, Clasbena šola, glasbene ansamble, skupine in posameznike ter pevske zbore. Pravo bogasfvo! In naj še jaz povabim na dva koncerta. Prvi bo zaključni koncert maturantke srednje glasbene sole, kitaristke Mete SKOK, v loški cerkvi 11. maja ob 20.00 uri. Drugi pa bo letni koncert duhovnih pesmi mešanega zbora Svoboda Mengeš v mengeški župnijski cerkvi, v soboto 19. maja ob 20.00. RAZMIŠLJANJE (aktualno ?!): »KO SE NEHATE UČITI, NEHATE RASTI.« Odkar so podjetja radikalno podvržena velikim spre-membam, je najbolj modro, če si postavite učenje na vrh svoje prednostne liste in se na ta način poskušate prilagoditi novim okoliščinam. Učenje je danes pomembnejše kot kdaj koli. V preteklosti ste imeli zagotovljeno službo, če ste bili zanesljivi in ste trdo delali. Danes pa edino varnost v zaposlitvenem smislu predstavljajo spretnosti in znanja, ki jih nudite organizaciji. Ljudje, ki se ves čas izobražujejo in razvijajo svoje sposobnosti, zvišujejo lastno vrednost tako v podjetju, kjer so zaposleni, kot na trgu delovne sile na splošno. (povzeto po Ken Blanchard: Izreki za vse življenjske pirložnosti) Pri sprejemanju proračuna sem želei vsem tištim, ki so zahtevali crtanje sredstev za vla-ganje v ZNANJE, pojasniti njegov pomen z zgornjo navedbo in s konkretnim opisom večplastnosti ZNANJA na naslednjih primerih (žal neuspešno): usposabljanje za nove naloge (upravni postopki, ravnanje z dokumenti, varovanje zaupnih osebnih in poslovnih podatkov, varnost pri delu, požarna varnost, itd.); usposabljanje za uporabo računalniških okolij in uporabniške opreme; usposabljanje za uporabo spremenjenih predpisov; izobraževan-je za pridobitev višje stopnje izobrazbe v upravi ali v občini kot potrditev za dobro dosedanje delo v upravi in tuđi drugje (primera iz OŠ in Codbe Mengeš sta bila dodana v razpravi); in nenazadnje plačilo ličene (znanja) za namešćeno programsko opremo (legalizacija 07.. spoštovanje predpisov). Prav lep pozdrav! Toma/ Šlehe ŽUPAN ODGOVARJA ■■» Odgovori na vprašanja, ki jih je posredoval g. Janez Per. Vprašanje: Na eni od lanskih sej OS Mengeš sem dal pobudo za ustanovitev »Komisije za kmetijstvo in oceno škod« in me zanima, če se je le-ta do danes že sestala. Glede na to, da so dobile obči-ne poziv, da prijavijo škodo po lanski suši, me zanima, koliko jo je občina Mengeš prijavila in koliko jo je Ministrstvo za kmetijstvo priznalo. Odgovor: Komisija se še ni sestala, bila pa je imenovana. Na predlog enega izmed člnnov komisije naj hi se sestala v mesecu aprilu. Občina Mengeš je prijavila škodo v visini 789.974,22 SIT, Ministrstvo pa ji je priznalo skupno za 176.507,00 SIT. Vprašanje: Zanima me, ali je bilo v tem mandatu že opravljeno kakšno štetje prometa skozi center Mengša. Če ne, zakaj ne? Predvsem me zanima število vozil v križišču Pavovec na Slovenski cesti in križišču Lovec. Katere ukrepe ste v tem mandatu sprejeli za večjo varnost otrok in pešcev? Odgovor: Stetje prometa izvajajo službe ministrstva. Podatki so javno dostopni v njihovih poročilih. Uprava Ohćine je že s tremi razpisi poskušala pridobiti izvajalca za izdelavo prometne studije -od vseh znanih v Sloveniji. Odziv je bil mini-malen, vedno pa za večje pogodbene zneske (3 oz. kar 6 Mio SIT). Želeli smo med drugim analizo nelokalnega prometa, po vrsti vozil (tovorn-jaki) in regionalni ali mednarodni izvor. Namen je pridobiti podatke za upravičenost in nujnost obvoznice, prenos Crobeljske ceste v upravljanje države (in tuđi ceste v Koseze, ter ceste na Dobravi), predvsem pa osnove za urejevanje prometa v Mengšu pod pogoji obvoznice in urbanističnega razvoja naselja. Vtem mandatu smo veliko pozornost namenili odsiranjevanju arhitektonskih ovir na glavnih križiščih, pred Banko v Mengšu (nevarni robniki, lep uvoz), umirjanju prometa z grbinami (uvedli bomo stalne - letos dopolnili na Kolodvorski, Muljavi, Liparjevi, ..), izboljšanje javne razsve-tljave (Kamniška, Aljažcva, Starctova, Zavrti, in drugje v Mengšu, Loki in Topolah) zaradi prometne in javne var nosi i. ŽUPANOV UVODNIK Đ MENGŠAN Ž U P A N ODGOVARJA Vprašanje: Dajem pobudo uredniškemu odboru Mengša-na, da se poveže s časopisom Domžalsko -Kamniške novice in pridobi soglasje za objavlja-nje članka Grof Mengo. S tem bi zelo popestrili monotono vsebino sedanjega glasila Mengšan. Odgovor: Na uredništvu Domžalsko-Kamniških novic so na pobudo odgovorili, da načcloma lakšno sode-lovanje ni mogoče, vcndar bi /.a odločitev potrebovati pisno vlogo oz. ponudho, v katori bi bila predstavljena tuđi proti usluga s strani glasila Mengšan. Domžalsko-Kamniške novice torej lahko odstopijo rubriko grof Mengo, če za proti uslugo dobijo propagandni prostor v Mengšanu ali pa ustrezno plačilo. Odgovor članu sveta občine Mengeš g. Ludviku Prclovšcku o razlogih za zamudo pri izgradnji ZZM. Zamuda pri začetku izvedbe pločnikov na Zoranini, Zadružniški in Maistrovi je nastala zaradi naslednjih razlogov: ugotovljena je bila nepopolnosl prvotne dokumentacije, ki je pred-vidcvala obnovo vodovoda tuđi v cestnem tele-su. Zaradi manjših stroškov sem v dogovoru s projektanti in upravljala uspel doseći da bo v pločniku nameščen vodovod, poleg tega pa še nizkonapetoslna (elektro 2x), šibkotočna (lx) kanalizacija in cev za javno razsvetljavo. Resili smo vse pomisleke glede standardov (odstopanj) in glede vzdrževalnih dostopov. Zaradi sprejetih odlokov občine, zaradi obračunavani odpadnih padavinskih voda in zaradi prcdpisov smo morali drenažno odvodnjavanje izvesti z ločeno kanalizacijo (tako kot za obvoznico). Položili borno tuđi cevi za plin. Na koncu smo morali izdelati šc geodetski posnetek (kar bi moral storiti že prvi projektant obnove pločnikov in vodovoda). Po opozorilih dobrega poznavalca kanalizacije in njene gradnje pa borno s kamero posneli še kanalizacijo. Za vsak slučaj in v izogib še kakšnega presenečenja. Imeli pa smo kar nekaj težav s projektanti. Vsi skupaj smo prišli do spoznanj, ki jih borno korist-110 uporabili pri naslednjih projektih. Vabim pripravljene lastnike hiš ob teh ulicah, da se za lažjo izvedbo pridružijo v gradbeni odbor za reševanje težav pri gradnji. Gospod Ivan Župan !z Maislrove je na sodelovanje v tem odboru že pristal. Opravičilo za napačno navedbo pri odgovoru na vprašanje: Vprašanje: Zakaj se nobeno kulturno društvo iz Občine Mengeš ne more prijaviti na srečanje območne-ga ali širšega značaja? : Odgovor: j i Sklad za Ijubiteljsko kulturo Domžale je I ; posredova! pogodbo za sofinanciranje v letu \ I 2000 in specifikacijo zahtevka za plačilo i obveznosti za leto 2000 dne 5. in ne 20. decem- I bra 2000, kot je bilo napačno zapisano. j Zaplet, ki je nastal zaradi naše zahteve za i konkretne podatke, ki so lahko osnova za dejan- j sko izplačilo (pisne smo prejeli po koncu i proračunskega leta) smo na skupnem sestanku i sporazumno uredili. Dogovorili smo se tuđi za ! financiranje skupne prireditve s strani Sklada v i Mengšu v letu 2001, in sicer Festivala koračnic \ konec meseca maja. ; Za napako se opravičujeva. i mag. Tomaž Štebe, dipl. ing., župan \ Rika Binter, prof., svetovalka župana in i vodja področje javnega interesa Odgovor Nadzornemu odboru: i V predzadnji številki Mengšana je bil na peti I strani objavljen članek z naslovom Nadzorni \ odbor izpod peresa Terezije Korošec Potočar. i Ker je članek poln pavšalnih vrednostnih ocen, i ne da bi z eni samim konkretnim primerom i utemeljeval te vrednostne ocene, je zelo težko ; napisati vsebinski odgovor. Kljub temu pa I menim, da je potrebno odgovoriti naslednje: \ Na podlagi določil Zakona o lokalni i samoupravi je Nadzorni odbor občine najvišji ; organ nadzora javne porabe v občini. V okviru i svoje pristojnosti ima 3 naloge: I. opravlja nad- ; zor nad razpolaganjem s premoženjem občine, i 2. nadzoruje namenskost in smotrnost porabe j proračunskih sredstev in 3. nadzoruje finančno i poslovanje uporabnikov proračunskih sredslev. \ Izven tega okvirja z zakonom določenih nalog, I nadzorni svet ne srne delovati. j V članku, o katerem govorimo, ni navedena I niti ena konkretna navedba, ki bi jo Nadzorni \ odbor v okviru svojih pristojnosti ugotovil in i označil kot sporno oz. nepravilno. Če bi bilo to \ storjeno, bi lahko o vsaki od teh navedb povedal I svoje mnenje, kot bi tuđi konkretna opozorila ; Nadzornega odbora upošteval pri nadaljnjem i poslovanju občine. Tako pa se ne morem znebiti ; vtisa, da avtorica članka poskuša s svojim pisanjem v javnosti ustvariti negativen vtis o delu občinske uprave in župana, in to zgolj zato, ker z županom ništa politična somišljenika. Še pose-bej na to kaže dejstvo, da avtorica članka ni članica Nadzornega odbora, ki bi kot njegova predstavnica poročala o delu tega občinskega nadzornega telesa, kot bi iz branja članka lahko sklepal nepoučeni bralec. Če pa je že pisala o tej problematiki kot novinarka, bi morala kot objektivna poročevalka ob navajanju posameznih navedb Nadzornega odbora pridobiti še stališče tistega, na katerega se te navedbe nanašajo, in o vsem tem napisati novinarsko korekten članek. Ta stališča so zapisana v gradivih občine med drugim tuđi dokazane navedbe o tem, da je Nadzorni odbor opravil pregled poslovanja mimo določil lastnega poslovnika (24. člen) -preiskovancu ni posredoval predhodnega pisne-ga poročila in mu ni omogočil da v osmih dneh odgovori na ugotovitve. Sele nato naj bi izdelal poročilo in ga posredoval svetu oz. javnosti. To, da bi moral s sklepom imenovati delovne skupine za pregled (17. člen poslovnika) je že manj pomembno. Nadzorni odbor je žal uporabi! posplošene zaključke, zamenjaval obdobja pregleda, posamezne zadeve in strokovne izraze. Čeprav iz članka ni razvidno, kaj konkretno je listo, na kar naj bi imel Nadzorni odbor ; pripombe, pa bi rad vseeno podal nekaj pojasnil | v zvezi s posameznimi kritičnimi stališči \ Nadzornega odbora (NO). Pri investicijah ulic Kersnikova, Prelovškova, Na gmajni so imele pogodbe določilo da se dela opravijo v okviru ponujenega zneska oz. do zneska na proračunski postavki. Torej proračunska postavka ni bila prekoračena. Cradbeno dovoljenje za te investicije je bilo pridobljeno ražen za plin in v eni ulici za javno razsvetljavo. Za plin bo pridobljeno s strani koncesionarja. Za javno razsvetljavo pa ga pridobivamo. Razlog je banalen in tuđi nesmiselen - v projektu Kersni-kove ulice (narejenem v prejšnjem mandatu) ni bilo predviđene javne razsvetljave, kar je bilo doprojektirano in žal spregledano pri LD in CD. Proračun nima postavke flpisarniški material« pač pa flPisarniški in splošni material in storitve« (pisarniški material, čišćenje, varovanje in drugo) znotraj katerih je del za pisarniški material bistveno manjši in zato ni potreben javni razpis v skladu z zakonom o javnih naročilih. V pogodbi za vzdrževanje javnih čest in zimsko službo (izvajalec Crasto) gre za redno I vzdrževanje. Dela, ki jih oddajamo najboljšemu i ponudniku, so dela za investicijsko vzdrževanje i in jih pridobimo z zbiranjem ponudb in nišo i predmet pogodbe (z Grasto). Nekaj vzdrževalnih i del pa opravimo z ujnvnimi delavci« in s tem i zmanjšujemo stroške. Dodatne drogove za javno ; razsvetljavo, brez razkopavanja ulic, smo i postavili zaradi javne in prometne varnosti, ; velike dotrajanosti in ker ne želimo čakati na a MENGŠAN ŽUPAN ODGOVARJA celovito urejanje z zamenjavo vseh ostalih ■fikomunalij«. Za preseženo postavko za obnovo tehničnih učilnic v OŠ Mengeš uprava Občine Mengeš ne sprejema nikakršne odgovornosti, ker so dodatna dela naročili s strani sole brez naše vednosti. Posplošene ugotovitve o kršenju "javnih na-ročil, za katera ni potreben javni razpis", nišo zapisane v zapisniku pregleda NO, zato tega dela ne borno pojasnjevali. Sklep občinskega sveta o reviziji poslovanja v letu 1999 je zadolžil Nadzorni odbor, da upravlja cei postopek, občinska uprava pa bo, da ne bo kakršnega koli očitka, naredila vse, kar ji bo na-loženo s sklepi NO. Do sedaj smo to tuđi storili! In še sporno ttoddajanje« del prek študent-skega servisa. Student računalništva nam je v veliko strokovno pomoč. Imamo zgledno urejen in vzdrževan računalniški sistem. V letu 1999 je za konkretno opravljeno delo prejel 395.000 SIT (administracija sistema/programiranje zahtevnih proračunskih preglednic/pomoč uporabnikom/ popravilo, konfiguriranje računalnikov). Pogodbeni izvajalec bi v istem letu samo za golo pripravljenost za posredovanje (opravljeno delo /porabljen čas in prevozi bi bili dodaten strošek) zaračunal 432.000 SIT. Samo z izvedbo tečaja (Lotus Notes, SPIS - izvedel T. Štebe, Osnove računalništva, uporabe urejevalnika besedil in preglednic - izvedel B. Pesek) v lastni režiji sku-paj z OŠ Mengeš smo imeli namesto najmanj 800.000 SIT stroškov le manj kot 100.000 SIT stroškov. Pismo Nadje in Bojana Mchleta: Kako smo izglasovali devetletlco Za šolsko leto 2001/2002 je Osnovna šola Mengeš z Ministrstva za šolstvo dobila zeleno luč za devetletko. V februarju je bil prvi informativni sestanek za starše otrok, ki bi v šolskem letu 2001/2002 začeli obiskovati 1. razred devetletne osnovne sole. Sestanka se je udeleži-la većina staršev. Med starši je bilo veliko negodovanja. Predstavitev devetletnega programa šolanja je bila dokaj medla. Manjkale so bistvene spremembe, ki jih ta program prinaša. Zlasti tište negativne za otroka. Malo je bilo to razvidno iz predstavitve prakse učiteljice iz OŠ Bičevje, kjer ta program že poteka. Otroci bodo v novem programu še pod večjim pritiskom, kot so bili sedaj. Po tem sestanku smo prejeli po pošti obrazec za soglasje. Po poteku roka za oddajo tega obrazea smo starši, ki nismo soglašali, 19. marca prejeli nov dopis. V njem je bilo navedeno, da je precejšnja većina staršev soglašala z devetletko. Zagotovo pa premalo, da bi se začel vpis. Zato je bil priložen vprašalnik: 1. Želim dodatna pojasnila. ! 2. Svoje mnenje sem spremenil in sedaj sogla- ; šam. i 3. Ne soglašam in otroka bom vozil drugam. ; To pa je bila kaplja čez rob. Z grožnjo I staršem, da bi vozili otroka drugam v solo, se je j zbralo manjkajoče število soglasij. Kaj namreč i pomeni voziti otroka v drug kraj v solo, ni j potrebno posebej razlagati. Ko sem se pogovar- i jala z nekaterimi starši, sem videla, da je ta ; grožnja zadela v crno. Večina ni pomislila, da bi i ostala pri svojem mnenju in bi s tem še eno leto j ostala osemletka. Vsak je vedel samo to, da otro- I ka ne bo nikamor vozil. ; Gospod ravnatelj zaključuje dopis z beseda- j mi, v upanju na dobro sodelovanje... Sprašujem i se, ali je to poteza dobrega sodelovanja? Ali je to j sploh pošteno sodelovanje? Borno v takšnem j duhu sodelovali tuđi naprej? Kaj pravi k temu i občina? Gospod župan? Mogoče bi tuđi zakon | imel kakšno besedo za takšen način? ; Otroci so naše največje bogastvo. Upam, da j ni to samo fraza. Starši! Za naše otroke gre. Šola j je zaradi otrok in ne otroci zaradi sole. ; Nacija in Bojan Mehle '■ Priloga: - dopis Osnovne sole Mengeš staršem, j ki z devetletko nišo soglašali. i Spoštovana Nadja in Bojan Mchle Prejel sem Vaše pismo, ki se nanaša na vprašanje uvedbe devetletke v Osnovni soli Mengeš. Tuđi sam sem bil presenećen nad ravnanjem ravnatelja osnovne sole za novačenje staršev za devetletko. Gre za tipičen ultimat staršem, s katerim jim ponuja le dvoje: ali se odločijo za devetletko ali pa bodo otroci hodili v solo v drugo občino. Ni mi znano, od kje je ravnatelj črpal podlago za to, da bi morali neka-teri starši svoje otroke voziti v solo drugam. Prav ! gotovo za kaj takega ni nikakršnega pravnoga ! pokritja. Iz vsega, kar mi je v zvezi s tem znano, | predvidevam, da je ravnatelj želei z grožnjo ; staršem, da se bodo morali njihovi otroci šolati | drugje, će se z devetletko ne bodo strinjali, ; doseći dovolj veliko podporo, ki bi omogočala | izdajo soglasja Ministrstva za šolstvo. I Prepričan sem, da vsa sredstva ne opraviču-i jejo cilja, zato oštro nasprotujem ravnanju rav-I natelja Osnovne sole Mengeš. Poslal sem mu i ludi pismo, v katerem sem zahteval pojasnila v i zvezi s tem in nasvet, naj pridobi mnenje staršev I glede predlaganega preoblikovanja Osnovne i sole Mengeš v devetletko nn korekten in demo-j kratičen način brez kakršnih koli izsiljevanj. i Župan Tomaž Štcbc AKTUALNO REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO, ZNANOST IN ŠPRORT Številka: 601-4/01 Datum: 18.04.2001 ZADEVA: Obvestilo o zaključku javnega razpisa za vključilev osnvnih sol v Rcpubliki Sloveniji v postopno uvajanjc programa devetletne osnovne sole v šolskem letu 2001/2002 Ministrica za šolstvo, znanost in šport je na podlagi 15. člena Odredbe o postopnem uvajanju programa devetletne osnovne sole (Ur. I. KS., št. 22/98 in 77/00) šestinšestde-setim (66) osnovnim šolam v Republiki Sloveniji izdala dovoljenjo za i/vajanje programa devetletne osnovne sole v šolskem letu 2001/2002. Obveščamo vas, da vaša šola ni dobila dovoljenje za izvajanje programa devetletne osnovne sole v šolskem letu 2001/2002. Iz priložene dokumentacije je razvidno, da vaši soli ni uspelo na ustrezen način pridobiti potrebne podpore staršev, zaradi česar nišo bili izpolnjeni vsi pogoji za pridobitev dovoljenja. mag. Mirko Zorman DRŽAVNI SEKRETAR Đ MENGŠAN PVRflRl l^ tuc'' 'etos na pot' p° ^'°ven'^ 26. maja 2001 bo obiskal Mengeš Evrobus je projekt, ki ga v okviru programa obveščanja slovenske javnosti o vključcvanju v Evropsko unijo vodi U rad vlade za informiranje. Zanj smo se odločili, ker želimo čim širšemu krogu ljudi omogočili dostop do čim več informacij o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo (EU) in o posledicah članslva. Čim boljše poznavanje, lako prednosti kot slabosti, je pomembno za vsakega prebivalca te države, ne samo zaradi referenduma, na katerem se borno odločali, ali bo Slovenija vslopila v EU ali ne, ampak pred-vsem zato, da bo vsakdo sam pri sebi vsaj približno vedel, kaj lahko od vstopa pričakuje. Evrobus je potujoča knjižnica in informacijsko središče, v katerem lahko obiskovalci dobijo zelo raznolike informacije o Evropski uniji in naših pripravah na vstop. Pri iskanju konkretnih informacij in odgovarjnnju na morebitna vprašanja sta jim na voljo informatorki, sicer pa lahko vsakdo, ki ga ta tematika zanima, sam pobrska med najrazličnejšimi publikacijami, slrokovno literaturo, revijami, brošurami, pa tuđi po spletnih straneh. Vsakomur so na voljo brezplačne publikacije, ki jih o Evropski uniji izdaja Urad za informiranje, nevladne organizacije in drugi pobudniki informacij o EU pri nas (Center Evrope, EU-info centri...). Pri Uradu Vlade RS za informiranje že tretje leto teče program obveščanja slovenske javnosti o vključevanju v Evropsko unijo. V okviru tega programa smo izdali serijo tridesetih tematskih zloženk, knjigo vprašanj in odgovorov »Slovenija v Evropski uniji?«, v kateri so zbrani odgovori na najpogostejša vprašanja ter publikaciji za mlade -Evropopotnica in Potep po Evropi. Vse publikacije so brezplačne, prav tako pa se lahko vsi zainteresirani brezplačno naročijo na mesečnik Evrobilten, v katerem spremljamo aktualna dogajanja v procesu vključevanja Slovenije v EU. Publikacije in stare številke Evrobiltena si lahko ogledate na naši spletni strani, kjer so vam na voljo tuđi številne informacije in povezave na ostale spletne strani, povezave s širitvijo EU. Obiskovalci evrobusa so zelo raznoliki - od učencev in dijakov, ki jih k obisku spodbudijo sole, do studentov, ki potrebujejo podatke za seminarske in diplomske naloge ter povsem naključnih mimoidočih, ki na evrobus stopijo predvsem iz radovednosti - in ravno tako raznoliko je njihovo poznavanje Evropske unije in slovenskega vključevanja. Izkazalo se ie, da večina ljudi še vedno potrebuje predvsem osnovne podatke o Evropski uniji, o njenih članicah, o skupni valuti, o prehodnosti meja... Vsakogar seveda tuđi zanima, kakšen je status Slovenije v razmerju do EU, kako potekajo naša pogajanja za vstop, o čem se sploh pogajamo, kdaj borno vstopili in predvsem, kaj se bo z vstopom spremenilo za posamezni-ka. Na to slednje je seveda najtežje konkretno odgovoriti, lahko pa si s primerjavo podatkov med državami, z izkušnjami današnjih članic EU, z rezultati raziskav in analiz, ki so jih (naši in tli;i) strokovnjaki naredili za posamezna področja, vsaj približno predstavljamo, kakšne bodo posledice širitve Evropske unije. Vse brezplačne publikacije, vključno z Evrobiltenom, lahko naročite na brezplačni telefonski številko 080 2002, na kateri lahko zastavite tuđi vprašanja v zvezi z vključevanjem Slovenije v EU. Naručila in vprašanja lahko pošljete tuđi na elektronski naslov evrofon@gov.si V lanskem letu smo se z evrobusom dvakrat odpravili na pot - spomladi in jeseni - in v približno treh mesecih obiskali 70 slovenskih krajev. Letos spomladi bo evrobus na poti od 7. maja do 23. junija, jesenska vožnja pa bo trajala od 10. septembra do 20. oktobra 2001. Natančna pot še ni izde-lana, zopet pa si borno prizadevali, da borno obiskali čim več krajev na različnih koncih Slovenije. Evrobus bo Mengeš obiskal v soboto, 26. maja 2001, v dopoldan-skem času. Več o obisku boste prebrali v majski številki Mengšana. nagradno vprašanje Ali bo v Sloveniji pred vstopom v Evropsko unijo izveden referendum? Odgovore lahko do 24. maja 2001 sporočite na brezplačno telefonsko številko evrofona 080 2002 ali po elektronski pošti evrofon@gov.si In nagrade? Med pravilnimi odgovori borno izžrcbali 10 nagrad: 1.-3.: knjiga Petra Ješovnika: Evropska unija: zgodovina, ustanove, politike in evropski model družbe 4. -10.: majice Vsem, ki bodo odgovorili na vprašanje, borno poslali brošuro o slovenskem vključevanju v EU. Seznam nagrajencev bo objavljen na evrobusu, ki bo 26. maja 2001 v Mengsu, kjer bodo srečni izžrebanci tuđi lahko prevzeli nagrade, sicer pa jih bomo poslali po posti. OBČINSKA UPR A V A a MENGŠAN OBČINSKA UPRAVA PREDVIĐENI DNEVNI RED 27. SEJE OBČINSKEGA SVETA i OBČINE MENGEŠ DNE 9. MAJ 2001 • Sprejemanje zapisnika 26. seje • Sklep o povećanju cen programa Vrtca Mengeš • Odlok o spremembah Odloka o podeljevanju priznanj Obćinc Mengeš (hitri postopek) • Pravilnik o spremembah Pravilnika o podeljevanju priznanj Občine Mengeš • Odlok o zaključnom računu proračuna Občine Mengeš za leto 2000 • Odlok o oglaševanju v občini Mengeš (I. obravnava) • Odlok o spremembi Odloka o komunalnih taksah (I. obravnava) • Odlok o spremembi Odloka o pomožnih objektih • Sklcp o polrditvi Statuta Mestne lekarne Kamnik • Sklep o podelitvi Trclinovih nagrad v lulu 2001 • Odlok o komunikacijskom omrežju (I. obravnava) • Pravilnik za vrednotenje programov športa v občini Mengeš • Pravilnik o sofinanciranju Ijubiteljskih kulturnih dejavnosti • Pregled nerealiziranih sklepov občinskega sveta i • Pristop v Združenje občin Slovenije | • Pobude in vprašanja članov sveta VLJUDNO VABLJENI ! Pločnik in ostale komunalne naprave ob Grobeljski cesti Dne 11.4.2001 so se pričela dela na Grobeljski cesti v Mengšu. V sklopu del bo opravljeno naslednje: • Izgradnja kanalizacije za odpadne vode (od Marketa Brigita do Vodnikove ulice) • Zamenjava vodovoda • Izgradnja javne razsvetljave • Vgradnja plinovoda • Vgradnja kanalizacije za nizkonapetostno omrežje in informacijsko omrežje • Pločnik 07.. hodnik po desni strani Ob tej priložnosti naj pojasnimo, da kanalizacija ne bo zgrajena na celot-ni dolžini ob Grobeljski cesti, ker področje južno od ceste leži prenizko glede na možno globino kanala in prikljućitev na Zoranino ulico. Zato je priključitev vseh hiš predviđena po južni strani tega območja in na kanalizacijo na Zadružniško ulico. S tem smo se izognili prvotno predvidenemu prećrpavanju (stroškom) in tuđi hkratno ureditev kanalizacije za hiše južno od Grobeljske. Dela na cesti opravlja podjetje LAVACO d.o.o.. Po pogodbi bodo dela trajala 35 dni od podpisa pogodbe. Promet bo zaradi tega delno oviran, zato prosimo predvsem stanovalce ob Grobeljski cesti kot tuđi druge za razumevanje. mag. Tomaž Štebe, dipl. ing., župan Andrej Urbane, dipl. ing., svetovalec župana in vodja področja komunale, okolja in prostora P ODJETNIŠTVO Firma MIC Mengeš d.o.o. Deset let dejavnosti V nckdanji sobi Zavarovalnice Triglav v drugem nadstropju občin-ske stavbc v Mengšu ima že kar nekaj časa del svojih poslovnih prostorov tuđi podjetje MIC Mengeš d.o.o., o katerem lahko prav zadnji dve, tri leta nekaj več zasledimo tuđi med reklamami v različnih javnih medijih. Povabili smo na krajši klepet tlirck-torja podjetja mag. Nikolo Krstića, dr. med., ki je lastnik in ustanovitclj tega zasebnega podjetja. Poglejmo, kakšne odgovore smo prejeli na nekaj standardnih vprašanj. Dr. Krstić, kdaj ste firmo ustanovili in s čim se pri vas ukvarjate? Najprej hvala, ker ste mi omogočili, da se v nekaj tesedah predstavimo vsem Mengšanom. Moram reći, da smo v času od julija 1991, ko je bil MIC Mengeš d.o.o. ustanovljen, prehodili kar pestro in dinamično pot. Zanimivo je, kako se vse ujema z rojevanjem in nastankom samostojne Slovenije. Mnogi ne vedo, da v podjetju pri tem sploh nismo bili samo opazovald. V elelu svojih dejavnosti se v MIC Mengeš d.o.o. ukvarjamo ludi z raziskovalno dejavnostjo na področju zdravstva. Doslcj smo organizirali in izvedli več projektov, ki so bili večidel ludi mednarodno verificirani. Tako smo z rezultati raziskav sodelovali na več kon-ferencah Svetovne zdravstvene organizacije - Regionalnoga urada za Uvropo. V letu 1992 nas je ameriško zclruženje za boj proti raku, American Cancer Societv, počastilo s tem, da nas je na popolnoma svoje stroške povabilo na svetovno konferenco v Buenos Aires, kjer smo imeli dvajsetminutno predstavitcv svojih ugotovitev. Lahko se pohvalimo, da sploh nismo bili v ozadju, saj smo prejeli eno od šestih podeljenih priznanj. Šio je za področje bolezni zasvojenosti, za posebno področje v zvezi z omejevanjem kajenja. Med drugim smo imeli dva nastopa na Racliu Buenos Aircs, pa kar v slovenščini, veste. Oddaji so rekli Slovenski kotiček v Argentini. Prvič so nas povabili zato, ker so zvedeli za naše mednarodno priznanje, clrugič pa smo se dobili, ker jim je bil všeč prvi nastop. Prenesli smo pozdrave tuđi iz ministrstva in slovenske vlade in veseli smo bili, da so Slovenci v Argentini sprejeli to aktivnost. Na koncu nas je z obiskom počastil tuđi tedanji slovenski veleposlanik v Buenos Airesu. Nazaj grede je pot vodila prck New Yorka in 7. aprila 1992 sva tam s tedanjim dopisnikom Dela podelila veselje ob priznanju Republike Slovenije ZDA. Kot veste, je ta dan tuđi svetovni dan zdravja. Istega leta sem kot ekspert sodeloval tuđi v Rusiji. Ali ste s temi akcijami nadaljevali in kaj ste v zvezi s tem postorili doma? Nekaj let se je mednarodna aktivnost kar stopnjevala. Nastop smo imeli na naslednji svetovni konferenci v Parizu leta 1994 in se zlasti aktivno smo sodelovali na svetovni konferenci v Pekingu leta 1997. Prav tišti čas so se naše izkušnjc in ugotovitve iz konca osemdesetih in začetka devetdesetih let pokazale kot zelo zanimive in smiselno koristne za razmere tako heterogene države, kot je Kitajska. Moram reci, da je bil prav poseben občutek nastopiti pred nabito polno dvorano na srečanju vsega sveta (ni pa bila dvorana polna samo zaradi Kitajcev, za katere vsi vemo, da jih je veliko). V Svetovni zdravstveni organizaciji sem takrat imel status eksperta za prej omenjeno področje omejevanja kajenja. Vprašali ste še, kaj smo naredili doma. Veste, prav v Mengšu lahko govorimo, kar o nekem polpretcklcm obdobju v devetdesetih letih. V letu 1992 smo organizirali Mednarodni ekološko-kulturni nekadilski festival, ki je bil v Cankarjevem domu v Ljubljani z udeležbo mladih iz sedmih evropskih držav in lahko si predstavljate, kako in koliko smo se takrat morali potruditi, da smo premagali pomis- MENGŠAN PODJETNIŠTVO leke o lem, ;ili je pri nas varno ali morcla ne poka - vsi so bili pod vtisom deset-dnevne vojne in zlasti dogajanj v sosednjih državah, nekdanjih republikah prejšnje države, Pri lem smo opravili ludi ogromno promocije za Slovenije) in se ludi veliko naučili. Logistiko smo imeli tuđi pri podpredsedniku vlade. Seveda ni bilo vse omejeno samo na to leto. Številni mladi Mengšani in Mengšanke se rnorda spomnijo, koliko akcij smo imeli na Osnovni Soli v Mengšu, seveda ob razumevanju vodstva sole. Vsega se niti spomniti ta hip ne morem, morcla bi še omenil naslop na TV Slovenija v včasih zelo znani mladinski oeklaji Klub Klobuk. Povejmo ludi to, da je prav Osnovna šola v Mengžu ena redkih, ki jo je s svojim obiskom počastila delegacija Svetovne zdravstvene organizacije, ko je bila leta 1994 v Sloveniji. I.epo smo že takrat sodelovali ludi z Občino Mengeš. 20. septembra 1996 je v sklopu Mihaelovega sejma Mengeš postal središče Slovenije, saj smo organizirali Iikološko-kulturni nekadilski festival Slovenije z udeležbo okrog tristo mladih iz vse Slovenije. O lem smo posneli ludi prikupilo videokase-lo s pomočjo društva Mavrica iz Raclomelj. Med osrednje delovanje vsekakor velja uvrstiti tuđi sodelovanje z Minislrslvom za zdravstvo pred leti, saj smo prispevali precej gradiva in rešitev za zakon, ki je bil sprejet v oktobru 1996 in ga je Svctovna zdravstvena organizacija uvrstila v skupino desetih najboljših. V uradnem nazivu za MIC Mengeš piše »podjelje za raziskave in trgovino«. Kaj lahko poveste 0 tem drugom, bolj poslovnom dolu? V podjetju smo sedaj že šlirje, kmg soclelavcev pa je seveda večji. Veseli nas, da smo s svojimi prizadevanji pripeljali v Slovenijo nekaj novih spoznanj na področju sodobne prehrane. Pred tremi leli in pol smo prišli do več temeljitih spoznanj v zvezi z dodatki k prehrani. Imeli smo srečo, da smo sklenili posle z dejansko globalno vodilnimi proizvajalci. l'ri tem smo postorili nekaj premikov, ki jih v Sloveniji dotlej ni bilo in izkazalo se je, da so bile odločitve pred tremi leli pravilne. Z veliko naporov in predvsem znanja smo se lolili sodelovanja z nekaj zdravstvenim! timi v Ljubljani in prav to je obrodilo rezultate, ki so sedaj prisotni na poslovnem področju. Caka nas še veliko dela in akcij in korak za korakom jih nadaljujemo, Večina Mengšanov je že verjetno slišala za Hio-Qinon OJ0, ki smo ga pripeljali iz Danske. Moramo reći, da gre za rosno zadevo, ki je vredna in daje rezultate, če se je pošteno in dosledno lotimo. Kar koli porečemo v javnosti o tem energentu, vse skrbno prelehtamo, za vsako besedo imamo predhodne preverjene informacije. Sedaj smo k temu dodali Q10 poživilno kremo in odprli verjetno nekaterc zanimive možnosti sodobne kozmetike. Razumemo, da se tako kol pri vsaki novileti porajajo vprašanja, ki meti ljudini lerjajo odgovore in pojasnila. Zelo smo pozorni in se vselej potrudimo pojasni li, kar ljudi zanima. V ta namen smo razvili tuđi odprlo telefonsko linijo 723-7767. Včasih so komenlarji, ki jih slišimo, tuđi nenavadni, ludi v leli primerih se potrudimo in pojasnjujemo javnosti, za kaj gre. Prav v ta namen smo lani maja izdali tuđi brošuro, ki je bila zelo lepo sprejeta in je že ludi pošla, tako se lote-vamo priprav za drugo izpopolnjeno izdajo. Če smo prej govorili z nekaj več poudarka o raziskavah, moramo reći, da smo ludi na področju sodobne prehrane postorili nekaj podobnih reči. V dveh letih in pol skupnih prizaclevanj na Kliničnem centru v Ljubljani smo z raziskavo uspeli, z rezultati smo ekipo popeljali na svelovno konferenco, ki je bila v Ncmčiji decembra lani. Ponosni smo na ta dosežek, saj gre za prispevek, ki je pomemben za naše zdravstvo in medicino. Vse skupaj pa je nastajalo ludi v Mengšu. Sedaj upaino, da se o naših prizadevanjih ve nekaj več. Ne moremo pa v glasilu Mengšan pisali o slrokovnih vprašanjih in problemih v podrobnoslih, s:|j je prav, da se zadeve resno in ubrano obravnavajo na svojem mostu in v krogu pristojnih ljudi. Tako smo precej akcij opravili v sodelovanju s strokovnjaki in poslovnimi partnerji, to borno tuđi nadaljevali. Široko sodelujemo z javnostjo. Mislimo predvsem na reklame za izdelke, ki jih imamo. Vsekakor se borno še naprej trudili, <-la bi bile te informacije čim bolj kakovostne. Iiralcem in bralkam Mengšana pa na koncu voščimo vse najboljše, vesele vse praznične dni, kar tja do polelja. Tcrczija Potočari Korošcc P O L I T ( Ć N E S T R A N K E LDS Divji napadi in velika nagajanja opozicije??? V prejšnji številki Mengšana sem zasledil članek z naslovom »Letna konfe-renen Občinskega odbora SDS Mengeš«. Iz vsebine je razvidno, da je predsed-nik odbora in župan Občine Mengeš mag. Tomaž Štebe na konferenci svojim članom poročal predvsem 0 dejavnosti opozicijskih strank v mengeškem občinskem svetu. Našo dejavnost je opredeljeval kot politikantsko, divjo, napadalno, nekorektno... in skratka v vseh pogledih naperjeno proti županu, torej njemu osebno. Pri tem je izpostavil tuđi stranko LDS. Na tak način je opravičeval nezavidljivo stanje v Občini Mengeš, ki v razvoju vse bolj zaosta-ja. Izgovarjal se je tuđi na stanje v občini, ki ga je sprejel na začetku mandata pred dobrima dvema letoma. Za letno konferenco resne politične stranke je taka vsebina nenavadna, saj se na letnih zborih stranke ukvarjamo predvsem s svojo notranjo organizacijo in nacrti za prihodnost in analiziramo tuđi lastne napake in nepravilnosti. Dejstvo je, da je občina v zadnjih dveh letih, ko jo vodi gospod Štebe, nazadovala, saj so v Mengšu zastali vsi veliki projekti (obvoznica, telovadnica, vodovod, obnova ulic, revitalizacija centra Mengša, športna igrišča v Loki in Topolah, pločniki, parkirišča, kanalizacija...). Pri razveljavitvi projektov, začetih v prejšnjem mandatu (prostorski plan, obvoznica), je opozicija županu seveda nasprotovala, toda kljub temu je projekte razveljavil, nekatere pa je le navidezno podprl, v resnici pa jih je ves čas zaviral (telovadnica, pravilniki 0 vrednotenju programov prostovoljnih društev, strateški plan razvoja občine). Za vse ostale projekte na področju infrastrukture (obnove ulic, kolektor, vodovod, parkirišča na Levčevi in Slamnikarski, izgradnja pločnikov) je župan od opozicije dobil polno podporo, vendar jih do sedaj še ni bil sposoben izpel-jati ali pa z deli zaostaja za ćelo proračunsko obdobje. LDS in druge politične stranke so dale vrsto koristnih in dobrih predlogov, ki so v občinskem svetu dobili večinsko podporo. Žal jih je ves čas zavračal ter jih razumel kot politična podtikanja in nagajanje županu ter občinski upravi. Večina drugih projektov se je ustavila na papirju, za kar pa je bilo porabljeno kar nekaj denarja. V realizaciji proračuna Občine Mengeš izstopajo predvsem obnove in postavitve spomenikov, povečevanje materialnih stroškov občinske uprave, drage vrtine za odkrivanje podtalnih vod, draga vzdrževalna dela in sofinanciranja vse-mogočih prireditev. Prihodkov občine pa je vse manj. Razvidno je, daje po dobri polovici mandata tuđi župan uvidel slabo stanje, v katerem se je znašla naša občina. V tej situaciji se je odločil za najslabšo rešltev, saj je začel razloge iskati povsod drugod (konkurenčne politične stranke, prejšnji mandat, država, novinarji), samo pri sebi ne. Razlog za tako stanje prav gotovo ni združevanje in sodelovanje političnih strank v občinskem svetu niti pisanje novinarjev. Verjamem, da sta marsikaj za nekaj časa zavrla tuđi državni apart in poman-jkljiva dokumentacija iz preteklih let, vendar glavno odgovornost za slabo stanje v občini nosi župan in nihče drug. To potrjuje tuđi poročilo Nadzornega odbora za poslovanje občine v letu 1999 in prvi polovici leta 2000, iz katere-ga so razvidne večje kršitve zakonov in negospodarno poslovanje župana in občinske uprave. Od župana z desetčlansko občinsko upravo, ki delata osem ur dnevno, smo (v dobrih dveh letih mandata) pričakovali bistveno več. Vem, da bo gospod Štebe na dolgo in široko ter užaljeno odgovoril na moj članek ter me obtoževal nagajanja, politikantstva in pobalinstva, kot je to v njegovi navadi. Vse njegove odgovore na moje trditve že poznam, saj ga ves čas opozarjamo (svetniki iz strank LDS, SLS+SKD-SLD, ZLSD, v zadnjem času pa tuđi iz njegove stranke) na naštete slabosti, on pa nas zavrača z vedno istimi odgovori. Gospodu Štebetu svetujem, da odgovori z izvedbo vsaj tistih občinskih projektov, za katere mu je ostal čas do konca mandata. Vsaj delno naj prisluhne argumentom sicer konstruktivne opozicije in prepričan sem,da imamo še čas, da storimo kaj koristnega za našo občino. Peler Gubanc ml., Prcdsednik 00 LDS Mengeš MENGŠAN POLITIČNE STRANKE SDS OB PRAZNIKU DELA ČESTITAMO vsem, Ici živite poštene od lastnega dela, znanja in spretnosti! SDS Socialdemokratska stranka Slovenije § Občinski odbor Mengeš Predsednik Tomaž Štebe Zbiramo prijave za izlete: V Prago (dvo- ali tridnevni). Vinska cesta (enodnevni), Slovenske gore, kolesarski izlet (za člane s popustom). Gornižki klub Skala organizira 10-dnevne počitnice v tuki na Kornatih od 1.9. do 11.9.2001. Informacije l'eter Mausar, tel. 01 365 30 94 ali 031 354 788. Obravnava predloga proračuna Občine Mengeš za letošnje leto Proračun za letošnje leto v Občini Mengeš buri duhove tako ohčinskih svetnikov kot uporabnikov, ki od proračuna pričakujejo konkretne stvari. Tuđi naša svetniška skupina ga temeljito preučuje, saj nam ni vseeno, kam in koliko denarja davkoplačeval-cev se namenja. Žal ne sodimo med občine, ki najpomembnejši akt sprejemajo pravočasno, to se pravi, pred zaključkom leta. Župan ni predložil zaključnoga računa niti za leto 1999, kaj Sele za leto 2000. Upravičeno in vedno znova se sprašujemo, kje so se zapletle županove predvolilne obljube, kot so zdrava pitna voda, urejena kanalizacija, plinovod, industrijska cona, telovadnica, nepogrešljiva obvoznica? Za investicije enos-tavno ne namenja denarja. Ugotovili smo, da v tem mandatu ni bilo pri-dobljeno niti eno samo gradbeno dovoljenje. Tako počasi in zanesljivo stagniramo ali bolje rečeno, to je - umiranje na obroke. Većina denarja je namenje-na za obćinsko upravo, računalniško opremo in programe, Studije najra-zličnejSih variant in podobno. Že lani in letos smo s svojimi pripombami, ki so podprte tuđi od drugih svetni.ških skupin, predlagali županu, da za spreje-manje proračuna pripravi predlog, ki bo vsaj malo gospodarnej.ši in bo nekaj več denarja namenjenega tuci i za investicije. Ali je župan predloge upošteval ali ne, bo kmalu jasno. Dosedanja praksa tega ne potrjuje, saj vedno znova najde dežurnega krivca, največkrat je to bivši župan. Naša svetniška skupina si bo Se naprej prizadevala, da bi denar racionalne-je uporabljali. Odkrito zagovarjamo, da se mengeški zdravstveni dom ne razproda, kar smo osupli izvedeli iz dnevnega časopisja. Prepričani smo, da bi ta neodgovorna županova poteza izničila že pridobljene pravice občanov. Zahtevamo, da to temo pospravi in se loti resnega dela! OO SLS+SKD Slovenska ljudska stranka - Mengeš Odgovor SLS - SKD Seznanjen sem s pismom občinskcga odbora SLS - SKD, s katerim na svojstven način komentira sprejemanje letošnjega proračuna v Občini Mengeš. Zavedam se, da politična stranka (sedaj združena in skupaj s SKD), ki v Mengšu tvori očitno in tesno koalicijo (opozicijo) z LDS, ZLSD in od nedavnega neodvisnim svetnikom g. Jožetom Rožmanom (prej ZLSD) že po svoji vlogi, ki jo ima v tej povezavi, ne moro biti naklonjena županu in tištim, ki ga podpirajo. Zato razumem težnjo te stranke, da želi svojo nasprotovanje županu javno manifestirati. Težje pa razumem način, s katerim to počne, saj v svojih navedbah ne izhaja iz objektivnih dejstev, pač pa iz iskrivljenih in zavajajočih podatkov. Sam sem pristaš kritične presoje, kajti korektna kritika pomeni ustvarjalen impulz in korišten prispevek za uspešnejše delo, česar si tuđi sam zelo želim. S tem bi lahko skupaj v korist občine in njenih prebivalcev naredili še več. Tako pa se že ves mandat soočam s stalnimi nasprotovanji teh strank vsemu kar počnem, poskusom spreminjanja predlogov, ki jih dajem v sprejem občinskemu svetu, pri čemer so večkrat tuđi uspešni, saj imajo sedaj v občinskem svetu većino. Žal je glavni namen tega početja poskus ustvariti napaćen ali zamegljen vtis v javnosti, ne želijo pa s konkretnimi predlogi pravočasno sodelovati pri pripravljanju gradiv in občinskih dokumentov, ki so podla-ga za realizacijo čim boljših rešitev, ki bodo pomenile izboljšanje pogojev bivanja prebivalcem naše občine. Takšno početje je marsikdaj povzročilo zamude pri pripravi občinskih aktov, ki so podlaga za marsikatero pomembno investicijo v občini. Ničkolikokrat je občinski svet brez vsebinskega razloga zavrnil ali brez utemeljitve spremenil predloge, ki sem jih kot župan predlagal v sprejem. Tuđi sprejem letošnjega proračuna brez utemeljenega razloga občinski svet odlaga, brez obrazložitve spreminja posamezne s strani uprave na strokovnih temeljih pripravljene postavke. Te spremembe so v nekaterih primerih popolnoma nesmiselne, v drugih ćelo škodljive in bodo pomenile, če bodo v končni fazi sprejete, finančno oškodovanje in nezakonito poslovanje občine. Ali je za dosego vašega cilja - ocrniti župana - vredno zavestno škodovati občini in njenim prebivalcem. Menim, da tuđi v poli-tičnem boju ne smemo pozabiti na našo skupno poslanstvo, ki smo ga pre-vzeli z izvolitvijo v občinske organe. Volivci, ne glede na to, za katero stranko so volili, so nas izvolili za to, da delujemo v korist občine in njenih prebivalcev. Ker v pismu OO SLS -SKD, o katerem uvodoma govorim, ni resnična niti ena sama navedba, dajem o vsem kratka pojasnila. 1. Res ne sprejemamo proračuna v tekočem letu za naslednje leto. V letu 1999 je bil proračun za leto 2000 predložen pravočasno v moji trdni nameri, da je to mogoče. Osnutek je bil zavrnjen zaradi ocene prenosa sredstev v naslednje leto (kaj je drugega možno pred koncem leta ne vem) in zaradi nekaj napak pri prikazu plana in realizacije predhodne- o MENGŠAN POLITIČNE STRANKE ga leta! Svetniki nočejo razumeti, da se osnutek obravnava kot splošna razprava in kot osnutek za javno razpravo po naseljih. Za leto 2001 je bil proračun posredovan v javno obravnavo po naseljih občine Mengeš januarja, potem kot osnutek predložen februarja - ter s strani strank LDS, ZLSD, SLS - SKD umaknjen z dnevnega reda. Popolnoma enak osnutek je bil potem le z dodatnimi obrazložitvami obravnavan in spre-jet marca, skupaj s 33 obvezujočimi sklepi LDS, ZLSD in SLS - SKD za pripravo predloga za končni predlog proračuna. Tako bo proračun sprejet sele aprila. Značilnost sprejemanja in preigravanja je da se o vsebini sploh ne ali zelo malo pogovarjamo. Pripomb političnih strank na javno razgrnjen proračun v januarju ni bilo nikakršnih. Išče se formalne pomanjkljivosti in kakršnekoli drobne napake. Ali pa se brez (resnično brez) obrazložitve sprcjme 33 obvezujočih sklepov za pripravo končne verzije proračuna. Tako imamo v Mengšu neke vrste narobe svet: proračun predlaga većina v svetu s sklepi o njegovem oblikovanju (brez pisne in ustne obrazložitve), na to pa se lahko župan »brani« z amandmaji - dopolnili, ki pa morajo biti podrobno obrazloženi. Kdo bi rekcl: rcs utrudljivo! Nekateri pa nas žc primerjajo z znano skupnostjo v povesti Frana Milčinskcga. 2. Druga trditev je lažna. Župan |E predložil občinskemu svetu zaključni račun za I. 1999, in sicer dne 3.3 2000, občinski svet pa ga je obrav-naval na svoji 13. seji dne 15. 3. 2000. Zakaj ga občinski svetniki iz koalicije LDS, ZLSD in SLS - SKD nišo želeli sprejeti, bodo morali odgovoriti sami. Zaključni račun za I. 2000 je narejen in je bil predložen občinskemu svetu dne 4.4.2001, torej v roku, ki ga določa 75. člen Statuta občine Mengeš. 3. Vse predvolilne obljube, ki sem oz. smo jih edini zelo podrobno zapisali, so v pripravi ali izvajanju. Pri obljubah so bili navedeni projekti in prednosni vrtsni red. Praktično je vse v različnih stopnjah priprave ali pa je bilo izvedeno oz. je v izvedbi. Pri obljubah se človek ne zaveda vseh okoliščin ter problemov in še manj v kakšnem stanju so zadeve v občini za katere prevzemaš odgovornost. Pričakujem res konkretne kritike in navedbe pomanjkljivosti! Primer samo enega neutemeljenega očitka je ta da pri vodooskrbi ni bilo nič storjenega (za mene življenjs-ki projekt, poleg ureditve ostalih komunalij). Izdelana je studija (12 pod-pisnikov je sodelovalo pritem, financirale so jo tri občine in MOP), konkretno (na njeni osnovi) se pogajamo za povezavo na kamniški sistem; pri tem tesno sodelujemo z Občinama Komcnda in Vodice, končno smo uspešno izvrtali vodnjak s pravo »zlato kapljo«, itd. 4. Bivšega župana res krivim za prevzeto stanje (tuđi prave primopredaje ni hotel opraviti), sem ga pa tuđi pohvalil za njegov pomemben dosežek, da je spravil obvoznico Mengeš v projekt glavne ceste Želodnik-Vodice. Sedaj sem ga poleg predstavnika LDS tuđi predlagal v skupino za lobiranje (podporo in pritisk) za njeno prednostno izvedbo, ker je to nujno in v Mengšu tuđi ni sporna trasa ali kaj drugega. 5. Ko OO SLS - SKD zatrjuje, da mengeški župan razprodaja zdravstveni dom, bi morali vedeti vsaj to, da take odločitve župan ne more sprejeti, temveč je za to pristojen le občinski svet. Župan ne le da ni sprejel nikakršne odločitve o odprodaji zdravstvenega doma, tega tuđi ni predlagal občinskemu svetu, kot pristojnemu organu. Edini kar je v zvezi s pobudo zdravnikov za pogovore o možnostih nakupa ordinacij v zdravstvenom domu župan storil, je bilo organiziranje sestanka z zdravniki v prostorih občinske uprave, kjer so pooblaščenima uslužbencema občinske uprave zdravniki predstavili svoje poglede in predloge o tem. Župan ne bo sprejemal nobenih odločitev in tuđi ne bo predlagal občinskemu svetu ničesar, kar bi kakorkoli zmanjševalo obseg in kakovost izvajanja javne dejavnosti oz. javnega interesa, kar izvajanje zdravstvenega varstva vsekakor je. Mag. Tomaž Štebe, župan RAZPISI Občina Mengeš na podlagi 7. člena Pravilnika o ugodnom kreditiranju z znižano obreslno mero na področju malega gospodarstva, kmetijstva in turizma v Občini Mengeš za leto 2001 (Uradni vest-nik Občine Mengeš, št. 4/2000 ) objavlja RAZPIS za ugodno kreditiranje z znižano obrestno mero in odlogom platila glavnice na področju malega gospodarstva, kmetijstva in turizma v Občini Mengeš za ohranjanje, pospeševanje in razvoj dejavnosti: 1. Predmet razpisa je ugodno kreditiranje z znižano obrestno mero TOM +1 % in z dobo vraćanja 5 let in enoletnim moratorijem na vračanje glavnice po prosti izbiri kreditojemalca. Celotni stroški priprave, obdelave, vođenja kredita in priprave dokumentacije za zavarovanje kredita so 0,5 % od znes-ka odobrenega kredita. Krediti se odobrijo kreditojemalcem po oceni in pogojih izvajalca kreditiranja, ki odloča o kreditni sposobnosti kreditojemalca in prevzema vse tveganjc za vračanje kredita. Zavarovanje kredita se izvede v skladu s politiko izvajalca kreditiranja in v dogovoru s kreditojemalcem. Izvajalec kreditiranja lahko zahteva dodatno dokumentacijo za oceno kreditne sposobnosti in za zavarovanje kredita. 2. Pogoji dodeljevanja: • prosilec lahko vloži vlogo za kredit v visini najmanj 500.000 Sit, praviloma visina odobrenega kredita ne srne presegati 50 % predračunske vrednosti investicije; • prosilec mora zavarovali prejeti kredit po bančnih pogojih; • investicija oziroma naložba mora biti na območju občine Mengeš. 3. Pogoji za prijavo na razpis: Na razpis se lahko prijavijo: • poslovni subjekti (podjetja in družbe z največ do 50 zaposlenimi) s poclročja malega gospodarstva, kmetijstva in turizma s sedežem v občini Mengeš; • fizične osebe (samostojni podjetniki, zasebniki in drugi) s stalnim prebi-vališčem v občini Mengeš; • lastniki kmetij z vsaj enim članom kmečkega gospodinjstva s statusom kmeta s stalnim prebivališčem v občini MengeS. 4. Nameni za katere se dodeljujejo krediti: • uvajanje kakovostnejše, donosnejše in tehnološko zahtevnejše proizvodnje, izclclkov in pridelkov ler storitev in dejavnosti na območju občine Mengeš; • pospeševanje kmetijslva in turizma na območju občine Mengeš; • uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje in izdelkov, ki zmanjšujejo negativ-en vpliv na okolje ali so okolju prijaznejši na območju občine Mengeš; • izgradnjo, adaptacijo, razširitev, nakup proizvodnih, poslovnih objektov in proslorov v občini Mengeš; • nakup opreme, patentov, blagovnih znamk, tehnologije; • izdelavo dokumentacije zahtevnejših in razvojnih projektov; • nakup kmetijskega zemljišča, zemljišča za graditev, dograditev, razširitev ali preusmeritev dejavnosti na območju občine Mengeš. 5. Prednosini kriteriji za clodelitev kredita Krediti se prednostno dodelijo prosilcem, ki na območju občine Mengeš: • z investicijo v proizvodnjo zagotavljajo zahtevnejšo profitabilno proizvodnjo in storitve; • uvajajo sodobne tehnološke postopke, okoljevarstveno ali zdravstveno neo-porečne procese ali izdelke, • investirajo v organiziranem proizvodno industrijskem, skladiščnem in storitvenem območju v obćini Mengeš (Industrijska cona Mengeš - Topole, Poslovni cenler Mengeš); • uvajajo in dopolnjujejo proizvodne programe, storitve ali izdelke ostalega gospodarstva v občini Mengeš; • uvajajo deficitarne storitvene dejavnosti v občini Mengeš. 6. Vloga za dodelitev kredita mora obsegati: • Opis namena, visino in vrsto porabe posojila; • Potrdilo o stalnem prebivališču za fizične osebe; 7. splošne podatke o fizični osebi (samostojni podjetniki, zasebniki in drugi), Dl MENGŠAN R A Z P I S I poslovnem subjektu (podjetja in družbe), ki naj vsebuje opis, dejavnost, i število zaposlenih in popoln naslov; j • fotokopija'sklepa sodišča ali druge organizacije o registraciji in fotokopija i vseh sprememb; i • fotokopija obvestila o identifikaciji razvrstitve po dejavnosti Statističnega i urada RS; ; • posestni list za celotno posestvo in potrdilo o statusu kmeta; i • fotokopija dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti; i 8. Dokazilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov; i • fizične osebe: potrdilo RUJP -izpostava Domžale; i • pravne osebe: BON 2 ali BON 3 oziroma potrdilo, da še nišo pričele pošlo- i vati; i 9. Dokazilo glede za namen posojila: • predračun ali račun za nakup opreme, patenta in blagovne znamke, tehnologije; • overjeno kupoprodajno pogodbo ali pogodbo za nakup poslovnega prostora, zemljišča, in podobno; • gradbeno dovoljenje oziroma odločbo o priglašenih delih za gradnjo, dogra-ditev ali preusmeritev dejavnosti s projektom oz. gradbeno dokumentacijo in predračunom investicije, skupaj z zemljiškoknjižnim izpiskom oz, dokazilom o lastništvu; soglasje o adaptaciji; pogodbo o najemu in soglasje lastnika za izvajanje adaptacije v najetih prostorih; pri okoljevarstvenih vla-ganjih mora biti podano tuđi mnenje ustrezne inspekcijske službe; • poročilo oziroma oceno Kmetijske svetovalne službe o usmeritveno razvo-jnem programu kmetije. 10. Rok za oddajo vloge Vloge z vso potrebno dokumentacijo morajo prispeti v vložišče najkasneje do 23. maja 2001 do 15.00 ure, v zaprti kuverti z oznako •ugodno kreditiranje pod-jetništvo - razpis 2001» na naslov Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. Odpiranje vlog bo izvedla komisija 23. maja 2001 ob 16.00 uri v sejni sobi Občine Mengeš. 11. Najkasneje do 8. julija 2001 bodo izdani sklepi o dodelitvi posojil. Dodatne informacije (R. Binter, tel. 061 7247107). Občina Mengeš mag. Tomaž Štebe, dip l.ing., župan (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 4/2000) Občina Mengeš objavlja. Na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju ugodnih stanovanjskih posojil RAZPIS UGODNIH STANOVANJSKIH POSOJIL I. NAMENI, ZA KATERE SE DODELJUJEJO STANOVANJSKA i POSOJILA ! Posojila so namenjena za: • nakup stanovanj, stanovanjskih hi.š na obmoćju občine Mengeš, • stanovanjsko gradnjo na območju občine Mengeš, • prenovo in revitalizacijo stanovanj, stanovanjskih hiš na območju občine Mengeš. II. RAZPISNI POGOJI IN VISINA POSOJILA Na razpisu lahko soclelujejo le tišti občani, ki /. nakupom, gradnjo ali pre- i novo stanovanja oz. stanovanjske niše prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje na območju Občine Mengeš in izpolnjujejo naslednjc pogoje: • so državljani Republike Slovenije, • imajo stalno prebivališče v Občini Mengeš, • kupujejo ali gradijo stanovanja oz. stanovanjsko hišo, • imajo sklenjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, če gre za nakup novega ali starejšega stanovanja ali stanovanjske hiše, ki finančno še ni real- j izirana (sklenjeno v času določenem z razpisom), I • imajo veljavno gradbeno dovoljenje, če gre za gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše in so lastniki oz. solastniki nepremičnine oz. če predloži-jo soglasje lastnika (izdano v času, določenem z razpisom), • imajo potrdilo o priglasitvi del prenove oz. revitalizacije objekta, katerega lastniki oz. solastniki so v Občini Mengeš (izdano v času, določenem z razpisom) oz. če predložijo soglasje lastnika. Za prosilca lahko kandidirajo lastniki oz. solastniki - investitorji gradnje, prenove, revitalizacije ali kupci stanovanjske hiše oz. stanovanja. Posojilo, ki pripada upravičencu, /.naša največ cio 40% vrednosti primerne-ga stanovanja. III. KRITERIJI ZA DODELITEV POSOJIL Pri ocenjevanju vlog bodo upoštevani naslednji kriteriji: • primernosti in kvalitete sedanjega stanovanja, • socialnega in zdravstvenega stanje prosilca in njegove družine, • namembnosti posojila, načina razreševanja stanovanjskega problema in faze gradnje, • drugo. Ob upoštevanju navedenih kriterijev imajo prednost pri dodelitvi posojila: • mlade družine, • družine z večjim številom olrok, • razširjene družine, • enostar.ševske družine, • mladi, • družine z manj.šim številom zaposlenih, • invalidi in družine z invalidnim članom oz. z otrokom molenim v telesnem in duševnem razvoju, • prosilci z daljšo delovno dobo, • prosilci z dalj.šim bivanjem v Občini Mengeš, IV. POSTOPEK RAZPISA Prosilci, ki želijo pridobili posojilo po tem razpisu, oddajo vloge skupaj s prilogami: • opis namena, visino in vrslo porabe posojila, • potrdilo o državljanstvu za vse člane družine (lahko fotokopije), • dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali pod-najemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiško knjižni izpisek in potrdilo o premoženjskem stanju), • notarsko overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, sklenjeno v letu 1999 in 2000 (v primeru nakupa), • gradbeno dovoljenje (v primeru gradnje), • potrdilo o priglasitvi del (v primeru prenove ali revitalizacije), • zemljiško knjižni izpisek , ki dokazuje lastništvo ali solastništvo oz. soglasje lastnika, • potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok za srednje, višje ali visoke sole, • potrdilo o času stalnega bivanja prosilca in družinskih članov v Občini Mengeš, • dokazilo o enostarševski družini, • sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanjc o telesni okvari prosilca oz. družinskega člana, • dokazilo o motnjah v duševnem in telesnem razvoju ali trajni nesposobnosti za delo, Občani, ki želijo pridobiti posojilo po ni/pisanih pogojih, morajo oddati svojo vlogo do 23. maja 2001 do 13.00 ure, na naslov OBČINA MKNGEŠ, Komisija za dodelitev stanovanjskih posojil, Slovenska c. 30, MKNGEŠ, s pri-pisom - -Stanovanjsko posojilo - ne odpiraj-. Odpiranje vlog bo 23. maja 2001 ob 15. 00 uri. Vse dodatne informacije dobite na tel. 724 7106 ga. Irena Podboršek. Vloge bo obravnavala Komisija za dodelitev stanovanjskega posojila, ki jo imenuje župan. Na predlog komisije bo župan s sklepom obvestil vse udeležence razpisa o znesku dodeljenega posojila. OBČINA MENGEŠ Župan, mag. Tomaž Šlcbc, dipl. ing. IDI MENGŠAN Zveza prijateljev mladine Domžale Zimovanje na Kopah V času od 27.2. do 4.3.2001 je Zvcza prijateljev mladine Domžale pripravila zi-movanje na Kopah, ki se ga je udeležilo 18 olrok iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče. V nadaljevanju vam pošiljamo vtise olrok in prilagamo skupinsko sliko. Slikali smo se zadnji dan zimovanja, ko smo si ogledali Muzej premogov-ništva Slovenije v Velenju. Alenka Kavka, 3. razred, Domžale (Zapiski iz dnevnika) Torek, 27. februar Po dokaj cJolf'i vožnji z nvtobusom smo prispeli na Kope. Hribi in doline so se les-ketale v soneti. Vsi bregovi so bili zas-neženi, le kje pa so kukali šopi trave. Sonce nas je prav toplo pozdravilo. Po kosilu smo se odpravili na sprehod. Ogledali smo si smučarsko progo, po kateri so se spuščali smučarji. Po krajšem odmoru smo se odšli smučat. Vsak je dobil smuči in pancarje. Smucali se nismo, ampak je vsak opravil test. Razdelili smo se v dve skupini. Po večerji smo gledali televizijo, zatem pa smo odšli v sobe. Čeprav so bili pogradi zelo udobni, sem zaspala pozno ponoći. Sreda, 28. februar Ko so snopi svetlobe pronicali v sobe, smo se drug za drugim začeli prebujati. Pospravili smo sobe in odšli na zajtrk. Vrcme je bilo ugodno, zato smo odšli na smučišče. Naučili smo se osnovnih pravil smučanja. Po strmem bregu smo se spuščali v dolino. V bližnji brunarici smo pomalicali. Čeprav so se mi noge prilagodile na smuči in pancarje, sem večkrat Padla. Z neba so pričeli padati kosmi snega. Pogled je prekrila megla, zato smo odšli v kočo. Po kosilu smo imeli počitek, potem smo šli na dolg sprehod. Po večerji smo gledali košarko. Ker sem bila utrujena od smučanja, sem kmalu zaspala. Čctrtek, 1. marec Ko sem se zbudila, sem v glavi in nogah začutila bolečino. Imela sem tuđi vročino. S težavo sem pojedla zajtrk. Zunaj nas je pozdravilo toplo sonce. Smuči smo naložili na motorne sani, peš pa smo se odpravili na bližnji hrib. Opazovala sem mogočne smreke, ki so se nagibale pod težo snega. Klanjale so se vetru. Nato sem se seznanila s progo. Ko sem se prvič spustila po smučarski progi, me je bilo strah, nasled-njič pa nič več. Po kosilu smo šli spet smučat, vendar sem se morala vrniti v kočo, saj sem se slabo počutila, imela sem visoko temperaturo. Zaradi temperature in glavobola sem hitro zaspala. Petek, 2. marec Zbudil me je rahel glavobol. Moji prijatelji so se šli smučat, jaz pa sem ostala v postelji in brala knjigo, jedla sadje in piškote ter pila čaj. Včasih sem tuđi zaspala. Jedla sem prej kot drugi. Prijateljica mi je povedala, da so imeli tekmovanje v smučanju. Neko dekle je imelo rojstni dan, zato sem dobila kos torte. Po okusni večerji smo imeli družabni večer. Ob spremljavi kitare smo prepevali pesmi, oponašali smo živali in se drug o drugem pogovarjali. Zelo sem bila vesela, saj sem imela okrog sebe veliko prijateljic. Po krajšem pogovoru smo vsi zaspali. Sobota, 3. marec Zbudilo me je rahlo grmenje. Zunaj je močno pihal mrzel veter, ki je na okno pri-nesel veliko kapljic. Mogočne smreke so se nagibale pod njegovo težo. Zaradi tega ropota so se zbudili tuđi drugi. Ob pogledu skozi okno me je kar zmrazilo. Veter je pihal še bolj srdito, doline pa je pokrivala gosta megla. Po zajtrku smo se igrali družabne igre, se pogovarjali. Drugi otroci so po kosilu odšli na sprehod. Po sprehodu smo imeli malico. Matevž in Gašper sta imela rojstni dan in kuharica jima je spekla torto. Po večerji smo imeli razglasitev rezultatov smučanja. Vsi pa smo prejeli priznanje. Nedelja, 4. marec Spet nas je zbudil moćan veter. Odjuga je pobrala ves sneg. Pripravili smo prtljago in pospravili sobe. Po zajtrku je prispel avtobus in nas odpeljal v Velenje, kjer smo si ogledali Rudnik lignita. Najprej smo si ogledali muzej, potem pa smo se z dviga-lom spustili globoko v jamo. Še predno smo se spustili, smo dobili malico, ki smo jo med potjo pojedli. Spoznali smo življenje rudarjev. Zunaj pa nas je pričakal dež, ki nas je spremljal do Domžal. Katarina Kališnik, 3. razred, Domžale (Zapiski iz dnevnika) Torek, 27. februar Po dokaj dolgi in ovinkasti vožnji z avto-busom smo prispeli na Kope. Zadnje pol ure vožnje mi je bilo zelo slabo. Ko smo prišli, smo imeli kosilo. Po kosilu smo odšli na sprehod. Ogledali smo si smučarsko progo, po kateri smo se potem smucali. Naredili smo samo test, kdo bo v kateri skupini. Vaditeljici sta bili Barbara in Natalija. Jaz sem bila v skupini z Natalijo. Ko smo prišli v kočo, smo imeli malico. Do večerje smo bili prosti. Po večerji pa smo imeli spoznavni večer. Sreda, 28. februar Ko je svetloba prišla skozi okno in so se fantje glasno pogovarjali, sem se zbudila. Nekaj časa sva se z Alenko pogovarjali. DRUŠTVA ■■■■■■v~ .....:............"~ " ~" ..... ............. ■a MENGŠAN Potem je prišla Natalija. Oblekli smo se in odšli na zajtrk. Po zajtrku smo se odšli smučat. Po smučanju smo imeli kosilo in počitek. Nato smo odšli na zelo dolg spre-hod. Hoja je bila zelo naporna. Po večerji smo gledali košarko. Četrtek, 1. marec Zbudila sta me fanta, ki sta se pogovar-jala. Po zajtrku nam je Natalija povedala, kaj borno danes delali. Potem smo se oblekli, odšli ven, poiskali svoje smuči in se odpravili na smučišče. Danes smo se prvič spustili 7. vrha. Sonce je lepo toplo sijalo. Pihala je le sapica. Učili smo se zavijati s smučmi. Najprej mi ni šio, potem pa sem se naučila in šio mi je zelo dobro. Z vrha smo se spuščali v koloni. Potem smo imeli kosilo. Po odmoru smo se šli spet smučat. Vadili smo zavijanje in vozili smo se v parih. Zelo dolgo smo se smucali. Ko sem prišla v sobo, sem videla, da Alenka spi.Imela je vročino. Po odmoru smo se dobili v igralnici, kjer smo se razdelili v dve skupini in tekmovali. Tista skupina, v kateri sem bila jaz, je zmagala. Po večerji smo se v sobi igrali in pogovarjali. Pctek, 2. marec Se predno so začeli fantje v sosednji sobi razgrajati sem se zbudila. Ponoći me je Alenka zbudila. Po zajtrku smo se oblekli in odšli na smučišče.Tam smo bili zelo dolgo. Imeli smo tekmovanje. Popoldan je pričel pihati veter, zvečer pa padati sneg. Po kosilu smo imeli prosto. Po večerji smo gledali film Sam doma. Sobota, 3. marec Spet so me zbudili fantje. Močno je pihal veter in deževalo je. Zato smo bili vse dopoldne v koči, kjer smo se igrali družab-ne igre. Po kosilu smo odšli na krajši spre-hod, saj je pihal veter. Ko smo se vrnili, nas je čakalo presenečenje. Dva fanta sta imela rojstni dan in jedli smo torto. Po večerji smo imeli razglasitev rezultatov smučanja in podelitev priznanj. Potem smo se igrali in gledali televizijo. Nedelja,4. marec Zelo kmalu smo se zbudili, saj smo se morali pripraviti na vrnitev domov. Po zajtrku nas je že čakal avtobus in nas odpeljal. Zaustavili smo se pri Rudniku lignita v Velenju in si ga ogledali. V rudniku smo videli nesrečo pri izkopavanju pre-moga in zelo se je kadilo in treslo. Dobili smo tuđi rudarsko malico. Potem smo se odpeljali proti domu. Denise M. Petrič, 6. razred, Mengeš Tu se imamo zelo dobro. Veliko smucamo. Hrana je dobra. Učitelji in učiteljice so prijazni in veseli. Kadar ne i smucamo, se igramo z družabnimi igrami ; in gledamo televizijo. V nedeljo smo šli v i rudnik. Mislim, da bom drugo leto spet | prišla. I Tjaša Kavšek, 3. razred i Na Kopah je kar v redu. Zelo veliko srnu- ; čamo, pa tuđi jemo zelo dobro hrano. Vsak i večer imamo različne prireditve. V torek ; smo imeli maškerado, v sredo smo gledali i košarko. Smučišče je zelo, zelo dobro. | Smucamo v skupinah in se veliko naučimo, i Učitelji in učiteljice so v redu in koča ima i zelo veliko prostora. Velikokrat se igramo : različne igrice na snegu in družabne igre v j koči. Danes smo imeli tekmovanje. Čeprav I se imamo zelo lepo, pogrešam domaće. j Šaša Capudcr, 2. razred, Domžale ; Imam se v redu. Čeprav zaradi vetra in i dežja ne moremo na smučišče, nam ni j dolgčas, saj se igramo. Igrico so mi zelo ! všeč. I Mojca Povirk, 6. razred, Domžale j Na Kopah mi je zelo všeč. Veliko i smucamo, a ker je zelo pihalo in malo tuđi j deževalo, v soboto nismo mogli na srnu- i čišče. Tuđi hrana je dobra. V nedeljo smo i šli tuđi v rudnik. Bilo je zelo kul. Mislim, da i bom drugo leto spet prišla, ker tu zelo do- i bro naučijo smucati. i David Juričinec, 2. razred, Rodica i Škoda, da je danes pihal moćan veter in ; nismo smucali kot prejšnje dni.Najbolj všeč i mi je to, da sem se naučil malo smucati in se ustavljati tako, kot mi je pokazala učiteljica Natalija. Komaj čakam, da bo večer in bom zvedel rezultate. Zvečer bo ples, a ga ne maram preveč. Najbolj si želim, da bi bila dekleta bolj prijazna. Hrana je dobra in jo je veliko, ampak zelenjavne juhe ne maram. i Albin Vesel, Osnovna šola Roje | Zveza prijateljev mladine Domžale je ; med počitnicami organizirala in plaćala na- i gradno smučanje na Kopah. Posodili so ; nam smuči in smučarske čevlje, ki jih je i priskrbelo podjetje Leštan. Iz naše sole sem ; bil za to nagrado izbran jaz. Na Kopah smo I bili od 27.2. do 4.3. Našo skupino sta vodili | dve učiteljico. Bili sta zelo prijazni, če smo ! bili pridni. ! Prvi dan smo šli na sprehod. Ogledali j smo si, kje borno smucali. Štiri dni je bilo ! vreme lepo, tako da smo lahko veliko ; smucali. V soboto je deževalo, zato smo šli : na izlet. Ogledali smo si muzej premogov- j ništva Slovenije. ; Vsak dan je bil lep in zabaven. Dobil sem j nove prijatelje in prijateljice. Počitniški ; dnevi na Kopah so zelo hitro minili. Želim ! si, da bi šel še kdaj na take počitnice. Lep pozdrav! Zveza prijateljev mladine Domžale Predsednica Marinka Haler MATERINSKI DAN V LOKI V KD Antona Lobode smo, kot žc vsa Icla closlej, našim mamicam in babicam pripravili bogat kulturni program z naslovom Mama, srce si. /a slavnoslno razpolo/enje so poskrbe-li nadobudni loški malčki, ki so znali s skori, pesmicami in recilacijami slavljenkam izvabili ludi kakšno sol/o sreće, l'o naslopu so olroci vsaki udele/enki podarili skromno darilo. Vsem mamam ob njihovom prazniku še enkrat ćeslilmo in se jim zahvaljujemo /,\ obisk. Urša Schiro DRUŠTVA Dl MENGŠAN OBCNI ZBOR GASILCEV V TOPOLAH Tuđi Proslovoljno gasilsko društvo Topole je 23. februarja 2001 v večernih urah pripravilo svoj redni letni občni zbor, tokrat že 53. po vrsti. Na njem so gasilci obiskovalcem in vaščanom pa tuđi vsem ostalim članom društva, ki v svojih vrstah združuje mnogo gasilcev, predstavili opravljeno delo v letu, ki se je izteklo. Edi-no društvo, ki deluje v vaši, je zato scveda tesno povezano z življenjem vseh ljudi in poleg svojih običajnih nalog gašenja in reševanja opravlja tuđi marsikatero drugo nalogo, ki je potrebna za dobrobit vseh Topolccv, saj posreduje tuđi prenekalero pobudo na občinsko upravo in drugam. Na občnem zboru so bila podeljena tucli priznanja za delo v preteklem letu, (isti pa, ki so v Idu 2000 zaključili usposabljanje na kakšnem od mnogih tečajev, ki jih pripravlja Gasilska zveza Slovenije oz. posamezne manjše zveze v okviru regij, pa so prividi spričevala in polrclila o opravljenih lečajih. Priznanja za dolgoletno delo v gasilski organizaciji in službi pa so prav lako prejeli nekateri člani clrušiva. Dva trenulka sla bila še posebej slovesna. Preci vsemi gasilci so novi operativni člani poclpisali svečano izjavo o vstopu v operativno enolo, s kalero so obljubili, da bodo požrlvovalno soclelo-vali in opravljali naloge, za kalere so se usposab-Ijali. Svečano izjavo sta podpisala podpredsednik društva Andrej Alcš in pa Matjaž llribar, oba tuđi aktivna lektnovalca v A-enoli Podpresednik PGD Topole Andrej Aleš podpisuje svečano izjavo o vslopu v operativno enolo. Se lepši del občnega zbora pa je sledil, saj je društvo imenovalo svojega prvega častnega poveljnika. Ta čast je bila podeljena Miroslavu Ale.šu, dolgolelnemu poveljniku topolskih gasilcev, ki je s svojo vnemo in pripravljenostjo pomagati vedno in vsakomur, naj bo v nesreći ali pa pri deki, bil ves čas svetel zgled mlajšim članom društva in jih navduševal za gasilsko misel. Ob podelitvi je nastalo gromko ploskanje. Novi častni poveljnik PGD Topole, sicer pa ludi oče sedanjega poveljnika Martina Aleša, je povedal, da težko najde prave besede, vendar pa je kljub vsemu zelo vesel priznanja, saj se ob takih trenutkih vse slabo pozabi, ostane pa le dobro. Tako imamo topolski gasilci v svojih vrstah dva častna člana, ob 50-letnici je to najvišje priznanje dobil že Slavko Zabre! si. Novi častni poveljnik Miroslav Aleš prejc-ma priznanje iz rok predsednika društva Franca Berganta. Sledila je še predslavitev plana za leto 2001. Predvsem je bila pomembna odločitev, da bo potrebno v naslednjih letih zamenjati obstojeće vozilo, ki bo postalo prestaro in s tem tuđi prenevarno za ustrezno posredovanje ob vsakovrsl-nih nesrečah. l'oleg tega pa bo potrebno skrbeli tuđi za ustrezno opremljenost in izobraževanje naših članov, zato nam dela zagotovo ne bo zmanj-kalo. Občni zbor PGD Topole so pozdravili tuđi pred-stavniki sosednjih drušlev, predstavnika Gasilske zveze Mengeš in pa župan Tomaž Štebe, ki so pripomogli, da je bil občni zbor še slovesnejši. Mateja Jemec Pri zadnji redakciji Mengšana članek o občnem zboru PGD Topole pomo-toma ni bil objavljen, napačni pa so bili tuđi podnapisi pod slikami, zato se za napako vsem prizadetim opravi-čujemo. Uredništvo KULTURA BUŠČA JAZ, ZA MOŠKE TO TAKO ALI TAKO ŽE VEMO Saša pavček že nekaj časa blesti v monokomediji z naslovom Bužec on, bušca jaz, kjer v kraškem narečju modruje o past eh in vsakdanjih težavah zakonskega življenja. In pradstava, ki med drugimi gostuje ludi v Mengšu, vedno znova privabi precejšnje število ljudi, ki se iz srca nasme-jijo njenim domislicam. Scenarij je napisal Marjan Tomšič, ki je napisal že kar nekaj zelo uspelih besedil, vlogo režiserja pa je prevzel Boris Cavazza. In o čem razpreda Luča, pravzaprav s pravim imenom Elektra, ker je bilo njeno rojst-vo povezano z Grki. No, natančeneje s samo enim Grkom, ta je bil mornar, ki je zapeljal Lučino mamo (ki se je tuđi imenovala Luča - uganete, kako je ime pa stari mami?)- In je nastala tragedija, takšna prava grška, pravi luča, kajti mornar ni mislil le na Lučino mamo, pač pa odplul domov in Lučina mama je šla z njim. Mala Luča je ostala pri babici, se poročila, dobila moža Gvida, sina Sandokančka in ščasoma ugo-tovila, da so vsi moški »prasci«. Zakaj le, se bodo gotovo vprašali predvsem moški? Toda saj si lahko mislite, kako zel održi stari pregovor »Glava sivi, r... nori.« Potem si pa mož omisli mlajšo ljubico, žena ga skuša dobiti nazaj, pa se mož ne zmeni zanjo vse dotlej, dokler tuđi ona ne najde tolažbe v objemu mlađega in postavnega Kekca, ki ji zopet povrne samozavest v njeno žensko lepoto. Naj zgornja izjava drži ali ne, slišimo jo pogosto. Včasih imamo ženske z moškimi boljše izkušnje, drugič slabše, morda (ampak nisem prepričana - haha) imajo tuđi moški kdaj podobne občutke, zato je umet-nost skupnega življenja še toliko večja in bolj pomembna. K čemur nas pripelje tuđi Saša Pavček v podobi Luče. Po prepiru so tuđi skupni trenutki še lepši kot prej, saj smo se žanje morali potruditi. Nedeljski večer je lahko tako obogaten tuđi / Ijubko komedijo. Mateja Jemec DRUŠTVA ia MENGŠAN KULTURA POZOR, TUKAJ POTEKA AVDICIJA Predstavljajte si: polna dvorana gledalcev, luči so še priž-s gane, nekdo /stopi pred oder in vam naroči, \, da vzemitesvin-/čnik ter beležni-' co, saj ste bili ra-vnokar sprejeti v komisijo, ki sprejema nove igralce. Pokazati morajo več znanj - obvezno morajo zre-citirati Prešer-novo Vrbo, potem predstaviti dialog ali monolog iz slovenske dramatike, na koncu pa se izkazati še v telesnih spret-nostih. Šest igralcev (Matjaž laušnik, Uroš Smolej, Marjan Šarec, Vlado Vlaškalič, Jure Zrnec in Sandi Pavlin) nas zabava s predstavljanjem svojih sposobnosti in prepričevanjem strogega profesorja, da so vseeno sposobni priti v igralsko solo, četudi so njihove želje precej večje od njihovih sposobnosti. Pa se vseeno izkažejo. Komedija značajskega tipa sicer nekajkrat poseže v smešenje likov, ki se ne razlikujejo po ničemer drugem, le po narečju, kar seveda lahko koga tuđi neprijetno zbode, toda v celoti je ura in pol namen-jena smehu. Lahko pa si predstavljamo, kaj vse morajo prestati kandidati, ko nekoga tako zebe, da /bere na sebi suknjice ćele 'žlahte', druga kandidatka pa je spet tako zelo plehka, da je ne zanima nić drugega kot kupovanje oblek, najdemo še malega mafijca in pa postavnega homoseksualca, pa motorista in nerod-neža, ki že od malih nog nabira ključne vloge (je kakšno drevo, pa morda koza ali kaj drugega). Ćelo sin staršev, ki imajo doma žago, se poda na avdici-jo, vendar pa namesto monologa iz dramatike pripravi kar nastop iz TV-nadaljevanke. Ne ver-jamete? Poskusite, morda mu boste lahko ćelo pomagali pri postavljanju kulis! Značajska komedija je večkrat dopolnjena tuđi s situacijsko, zato je morda potrpežljivi, pa zagotovo tuđi zato plešasti profesor kar preveč popustljiv. Kaj mu pa drugega preostane, zato tuđi gledalcem, svojim pomoćnikom pri izbiranju pokaže, kako se je moč sprostiti. In gledalci ga ubogajo. Mateja Jemec KEKECIN ROŽLETOVA BANDA V soboto, 10. marca 2001, je v Kulturnem domu gostovala komedija glcdališkcga podjetja Rupret Marovt z naslovom Kekec kontra Rožlctova banda, označena tuđi kot po ljudskih motivih do dna prignana gove-ja spevoigra, v kateri so zaigrali Jane/ Škof kot Rožle, Andrcj Rozman Roza kot Mojca in krava Liska, |anez Habič-Džoni je Kekec, Žiga Saksida pa Kekčev pomoćnik Zgodba je zelo preprosta. Kekec je z visokim državnim položajem, saj je kar predsednik države, začel sovražiti vonj kravjega gnoja, zato je sklenil, da morajo vsi državljani oddati svoje krave. Upira se mu nekelanji prijatelj in sedanji svak Rožle, saj se je Kekec z Mojco poročil. Rožle poskuša na več načinov doseći sporazum s Kukcem, obišče ga, mu prizna, da ga je mnogokrat ščitil, najsi bo takrat, ko je Bedancu kradel žganje ali pa Pchti piškote, toela še Bedanec je imel več spoštovanja do krav, kot jih ima Kekec sedaj, mu Rožle zabrusi v unum od pogovorov. Mojca pa je kljub temu, da je izgubila tišti mili glas, ki se je nekdaj razlegal po planinari in so še vse živali obstale in prisluhnile milemu petju, ostala prijazna s svojim »Kekijum« in ga skuša prepričati, naj se z Rožletom mirno pogovori, toda v preoble-ki. Kekec le pristane in odpravita se v gore ali bolje med gledalce, saj predstava temelji na presene-čenjih in vključevanjih gledalcev v igro. Rožletu se predstavila kot članici Društva prijateljev genitiva in ženske dvojine in Rožle ju ne spozna, zato pa se izkaže, da tuđi sam ni brez masla na glavi, saj pod znamko čistega in naravnega naključnim turistom izjemno oderuško prodaja svoje izdelke! Naredi pa vse, ćelo kulturni program! Konec je primeren zastavljenemu začetku. Prav-Ijični junaki iz našega otroštva so se le preveč spre-menili in svojo poštenost in veselje zamunjali za bolj minljive stvari, tako da koncajo v peklu. Pa su zdi, da so kar zadovoljni. Predstava je predstavljena kot enodejanka 7. mnogi-mi vključevanji presenečenj in situacijske komike, ki pa vzbudi le trenutno smešnost. Vsaj tišti gledalci, ki sedijo bližje odra, pa se naučijo, da oprijeta mini krila prav zaradi telesnih značilnosti nikakor nišo primerna za moške. Še kar posrečeni šansoni vnesejo v predstavo nekaj humorja in zanimivih predstavitev trenutne problematike, sicer pa pogrešamo sproščen smeh. Čeprav je morda lema spevoigre za kaj takega preobčutljiva. Mateja Jemec MARIJINI PRIJATELJI SO PRIPRAVILI LEPO PRAZNOVANJE MATERINSKEGA PRAZNIKA Marijini prijatelji, ki se žc več let v dveh skupinah zbirajo enkrat mesečno ob sobotah v mengeškem župnišču, so za letošnji materinski praznik, pravzaprav praznik slaršev, pripravili posebno darilo. Že kar nekaj mesecev prej so z modclčki za oblikovanje testa iz posebne mase naredili in spekli razne srčke, zvezdice in druge okraske, jih preluknjali in jih obogatili z lističi, na katerih so bile napisane imenitne misli. Te okraske so otroci podarili vsem staršem, ko so odhajali iz cerkve. Kako je Bog ustvaril mamo? Drugi del darila staršem pa je bila igrica, ki govori o tem, kako je Bog ustvaril mamo. Zgodbo je napisal Bruno Ferrero in jo najdemo v knjižici z naslovom Zgodbe iz puščave (izšla je pri založbi Salve v zbirki Knjižice). Govori pa o tem, kako se je Bog trudil, da bi ustvaril pralno osebo, ki pa ne bo iz plastike, ki bo imela 180 gibljivih delov, katere bi bilo možno po potrebi zamenjati, ki bi morala dati poljubček, ki bi vse ozdravil, ki bi imela več parov oči in še in še. Ko je njegov trud videl angel, ki je prišel mimo, je bil Bog že skoraj gotov in je videl, da je mami nekaj spolzelo po licu. Opozoril je Boga, da se je pa tukaj nekaj izgubilo.»Nič se ni izgubilo,« je rekel Bog, »to je solza.« Pojasnil je angelu, da izraza solza veselje, žalost, razočaranje, bolečino, osamljenost in ponos. Angel je bil navdušen, Bog pa je otožen dodal, da solze nišo bile v njegovem nacrtu. Igro so mladi prijetno predstavili pri vseh nedeljskih ma-šah, še bolj po-membno pa je sporočilo, ki smo ga po koncu odnesli do-mov. Starši so dobili prikupne obeske, ki so jih za praznik izdelali Marijini prijatelji. Mateja Jemec ŽUPNIJA MENGEŠ O MENGŠAN NAŠA ŠOLA Na svetu nikogar ni, ki bi več pomenil mi. Zame si dobra vila, sonce, zaklad, zvezda, vse to si moja mamica ti. Vedno si ob meni, vedno mi pomagaš, le kaj bi brez tebe. Na svetu si zame edina. i i \ Šaša Borkovič, 4. c $ M © J © (Ra ® iffii 5 Moji mami je ime Ivica. Ima srednje dolge, rjave lase in rjave oči. Je srednje postave. Rada se modno oblači. Trenutno pa ji je najbolj priljubljen usnjeni plašč. V prostem času peče peciva, bere knjige, še najraje pa hodi na dolge sprehode. Je lastnica kozmetičnega salona, tam pa je tuđi zaposlena. Naj vam še povem, * (•"""""•vi moja mami je najboljša mami! ^ Lafa Selan, 4. c Moja, mami Moja mami je žarek, ki zjutraj posije in me zvečer pokrije. Vmes mi kuha, pere in lika, skratka, naredi vse, kot se šika. Zato mamico mojo najrajši imam 'n je nikomur nikoli ne dam. Katja Ilovar, 4. c M©jjD miDaiDTTDĐ jj® dimi® MairttDODao Z®D® jj® jpirDJjaztrfla odu dISmM I® z©D© • ETsacdJo Diraa ktrafllk® svffiHD® Das® omi irjav© ©čL Vstđira© dttdo \ viharja. |AKE, BRIAIM IN ANNA, Ijub. komed., Bcn Stiller, Edward Norlon, lenna Flfman ČE ŽE MORAŠ VIRIE1I V NEKAI, I'OSKUSI VERIETI V LIUBEZEN Stiller in Norlon sla samska, uspešna in zulo priljubljena (rajerja, ki stil bila vedno najboljSa prijatelja. Sedaj pa se morata srečali še z enim prijateljem iz otroštva, simpatično suhico Anno. Sedaj pa je Anna postala pravi deloholik in prihod v njuno življenje povzroči Ijubezenski trikotnik, ki je nadvse zapleten... |AZ, IRENA IN |AZ, komedija, |im Carrev, Renec Zellwcger |im Carrey je veleran |x>lidjskih enol Rhode Islanda, le blag in pri-den oče treh sinov in je vedno pripravljen pomagati. Vendar pa ima tuđi psihološke težave in ko mu zmanjka zdravil se pojavi njegov PODEE IGRE 2, trillcr, Robin Dunnc, Amy Daviš Zgodba o dveh mladih razvajencih, ki vsak na svoj način grenita in zavajata mlade ljudi na fakulteti. Ko pa se eden odloći, da temu naredi konec... NAPOVEDUIEMO: 1.SHIRI, akcija; 2. DOBRE MRHE, Ijub. kom.; 3. PLJUNI IN |O STISNI, kultni; 4. MULC, komedija; 5. MISIJA NEMOCOČE 2, akcija VEDE2EVANJE V LITiJI OD 9. ure do 17. ure. Lahko priđete osebno ali po telefonu, če želite Vam naredimo osebnihoroskop. Oglasite se na tel. številko 01/8990-258 ali 090-44-28. Kupim enosobno stanouanje u IHengšu. Tel. 031 726 363 - nndreja. VIDEO --—.—^—-^ SSG© Slovenska 28, Mengei Telefon: 7238 988 Polona Vučko (DPM Mengeš) O MENGŠAN P O T O P I S I Domžalska Lipa potuje S poti studentov tretjega življenjskega obdobja po Toskani Življenje je polno možnosti za rast k višjemu, popolnejšemu, lepšcmu; vselej smo na poti, na njcj se utrinjajo zvezde novih odkritij. Prav gotovo je bila iz te duhovne potrebe porojena zamisel o oblikovanju druženja in izobraževanja v tretjem življenjskem obdobju, kvalitetnem preostanku upokojenskih let. Da se ta cilj v polnosti uresničuje, dokazuje-jo pestri programi domžalske Lipe, upokojenske univerze, z razvejano pahljačo tečajev in delavnic, ki skupno vključujejo mladenke in mladeniče po srcu in duhu. Občudovalci in iskalci lepote smo združeni v soli umet-nostne zgodovine, njenem 3. letniku, z mlado profesorico Nadjo Blatnik. Teoretična spoznanja umetnostnih stilov nadgradimo z ogledi razstav in ekskurzijami, kamor se vključijo tuđi slušatelji literarne, jezikovnih in drugih smeri izobraževanja. Po kompleksnem ogledu Prekmurja, Polhovega Gradca, Grobelj, Benetk, Metzingerjevih in Jelovškovih slik ter razstave o Etrušćanih v Benetkah in praslovanski naselitvi na naših tleh, smo se 9. marca podali na 3-dnevno odkrivanje znamenitosti po prelestni in božanski Toskani. Prelestni zaradi njenih mehko valovitih gričev s sivozelenimi oljkami, lahkotnimi topoli, temnimi cipresami, zasanjanimi pinijami, geometrijskimi nasadi žlahtne trte, božanski pa zaradi nepre-sežnih velikanov božje iskre - Dante, Petrarka Boccacciao Michelangelo, Leonardo in še mnogi renesančni mojstri. Toskana - dežela eksplozije človeškega duha sredi temačne družbene ječe in vrtinca neobvladljivih zgodovinskih gibanj. Spomenik človeškemu geniju vseh obdobij evropske civilizacije. Prvi dan smo se po monotoni Padski nizini mimo modernih industrijskih središč približali lahkotno razgibani pokrajini in že se je ocem prikazal visoki zvonik opatije Pomposa iz 6. stoletja, ob benediktinskem samostanu iz 11. stoletja. Rjava lepotica iz opeke, v romanskem slogu, z raznobarvn-im keramičnim okrasjem. Stolp se razgleduje po okolici z okni v obliki bifore, trifore in kvadrifore proti vrhu. Triladijska notranjost skriva gotsko fresko Zadnje večerje in Sveto pismo v slikah. Sledi! je ogled Ravene. Po širokih ulicah smo se spoštljivo približali Dantejevemu mavzoleju, z mislimi njegove Božanske komedije: O, vi, ki vstopate, vsak up pustite! Njegovi krogi pekla so barometer človekove vesti v vsakem času. Nepozaben je mavzolej Gale Placile v obliki grškega križa, v prekrasnem mozaiku predkrščanske umetnosti, in cerkev sv. Vitalija v osmerokotniku iz 6. stoletja, iz časa bizantinskega cesarja Justinijana, kjer izstopa njegov donatorski portret. Ob stičiščih vzhodne in zahodne kulture so nastajale nesmrtne podobe v kamnu, freskah in arhitekturi, žive in sporočilne v svojem duhovnem izrazu. Taka je cerkev sv. Apollinarija in babtisterij Santo Spirito, z bazenom za krščevanje v sredini in mozaičnim prikazom Jezusovega krsta. Odpeljali smo se v mestece Terme Montecatini, 30 km oddaljeno od Firenc, kjer smo dvakrat prenoćili v hotelu Ambrosiano. Drugi dan je bil rezerviran za mestece San Gimignano in Sieno. Edinstveni dragulj, v celoti ohranjeno srednjeveško mesto s 15 ohranjenimi stolpi na trdnjavi, obvladuje idilično pokrajino pod seboj in mi smo si v predsezoni lahko privoščili užitek sladokusnih turistov. Sieno zaznamujeta okrogli trg, kjer potekajo svetovno znane konjske dirke palio in Katedrala iz 13. stoletja, ki bi po prvotnih načrtih morala postati največja katedrala na svetu.Na zunaj pretresljivo lepa, bela golobica sredi rjavega opečnatega mesta .Kot čipka prefinjene rozete, kot filigran kamnoseško obdelani stebri, nezemsko pročelje z gotskimi portali in okni, v vesolje kipeči zvonik s podvojenim številom oken v vsakem nadstropju. Notranjost pa temno posvećena, mistična, da se koleno samo upogne v strahospoštovanju božjega in človeškega. Tretji dan so nas pričakale nedeljsko posvećene Firence. Nebesko mesto smo si ogledali le na zunaj, za predokus. Firence so vsestransko oblikovali Medičejci, Michelangelovi meceni in gospodarstveniki s posluhom za čas in razvoj. Na mestnem trgu si podajata roke antika z renesanco in Justicia nad vsemi dviga tehtnico pravice. Pred mestno hišo se ogledujejo kipi toskanskih renesančnih umetnikov. Kot da se je vsa energija, moć, oblast in umetnost zlila v eno samo središče, popek zahodne kulture. Čez Ponte Vecchio do palače Pitti, cerkev Santa Marija Novella in zajeli smo sapo za katedralo katedral - Duomo. Spet stolnica, ki obvladuje in zapira već ulic, ločeni zvonik, krstilnica z zlatimi vrati. Katedrala z neogotsko fasado v belem, rdečem in zelenem marmorju. Vrti se nam od vtisov, težko urejamo misli, čas se ustavi. Uživamo trenutke duhovne hrane, zgoščene v večnost. Besede onemijo. Čeprav smo stopili sele na prag zakladov, smo svoje vtise strnili v ugo-tovitev: Kdor je videl Rim in Firence, je videl vse! Komaj je bilo časa za nakup kakega spominka. Stojnice se šibijo pod belimi Davidi in žvenkljajo z lesenimi Ostržki, kajti tuđi Collodi je Toskanec. Za vnučke ravno primerno darilce. Šofer podjetja Jereb nas je varno vozi I, naši organ izatorki Metka in Marika sta s toplo besedo dvigali energijo, prof. Nadja si je oddahnila, saj je s svojo strokovno in osebno širino odlično izvedla cilj svojih andragoških učencev. Nekdo je rekel: Nekateri se starajo kot oguljene galoše, drugi kot veličastne katedrale. Kako lepo pa je priti domov, v zavetje domaće besede, v objem male domovine, ki z drobnimi biseri dosega vso veličino velikega sveta! Iva Ogorevc MENGŠAN Ž I V L JENJE V OBČIN I MENGEŠKI ZVON V CANKARJEVEM DOMU LOJZKA IN SlAVKO PISEK STA PRAZNOVALA 55. OBLETNICO POROKE 12. marca smo ludi člani Mengeškcga zvona dočakali naslop v hramu slovenske kulture - v Callusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Sodelovali smo na praznovanju 130 lelnice Tobačne Ljubljana! Osrednjo prircclilev oh tein visokem jubileju so pripravili zaposleni s pomočjo Kulturno-umetniSkili skupili, v katero sioclelujejo. ni veliko podjetij, če je sploh katero, pa Je tako znano in uspešno povrhu, ki bi z ljubiteljskimi kulturniki pripravilo program osrednje prireditve! Člen tega kolektiva je-tuđi naš drugi basist Miro Mu.šič! Režiser prireditve je bil znan režiser gospod Dužan Jovanovič! V programu so še nastopali: Pihalni orkester Svea Zagorje, Folklorna skupina Klas, Folklorna skupina Dobrova, Vokalna skupina Domen, Moški pevski zbor Dolomiti, Oktet Deseti brat, mesani pevski zbor Gloria, Pesnik Martin Vereš in vokalna solistka Zorica Čeranič! Vsaka .skupina je imela tri točke. Koncentracija je bila velika, ozvočenje in akustika super, kar se od tako imenilne ustanove tuđi prićakuje! povezovalka programa je bila Tajda l.ek.še, ki se je po posameznem nastopu pogovorila z ■tovarniškimi- člani skupine, ki so vsak po svoje, bolj ali manj hudomušno, predstavili svojo skupino in svojo vlogo v njej! Glavni govornik pa je bil generalni direktor g. Bojan Simončič, ki je na čelu Tobačne od leta 1988! Na velikem platnu pa se je med skupinami predvajal dokumenterni film o zgoclovini Tobačne! Teve Pika iz Ljubljane pa je celotno prireditev direktno prenašal! Tobačna že vrsto let finančno podpira Mcngeški zvon ob različnih projektili, zato jim ob tej priliki še enkrat hvala ! In se še priporočamo! Nekatere skupine skupine so dokaj znane, za druge pa smo prvič slišalL.Vsem pa je isti moto: strmenje za čim boljšo kvaliteto, druženje, čim boljše prijateljstvo med člani ipcl.! Tako kot v podjetju. Neliote pa se nam je po glavi motal naš -cankarjev dom- v Mengšu! Kulturniki, ki nastopamo po različnih odrih opažamo, da ima naš dom nekaj pomanjkljivosti, tako na odru kot za odrom, česar obiskovalci sicer ne vidijo. nastopajoči, tako amaterji kot profesionalni umciniki pa dostikrat ne razumemo, zakaj se v naš kulturni hram nič ne vlga. Pa tako inal obi bilo potrebno za piko na "i»! Kosec lađo Telefon : 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si Na svet sta gospa Lojzka in gospod Slavko Pišck prišla v časih, ki nišo bili najlažji. Mladost, ki jo je zaznamovalo delo in pa izkušnja druge svetovne vojne, je kljub vsemu prinesla tuđi nekaj lepega, saj sta se njuni življenjski poti združili. Poročila sta se 9. aprila 1946 v Kamniku in letos sta praznovala že 55. obletnico poroke, kar je bil pomemben praznik za njuno veliko družino, gotovo pa tuđi dokaz za današnje dni, da Ijubezen premaga prenekatero težavo. Slavko Pišek se je 28. februarja 1923 rodil v Žažarju nad Horjulom kot najstarejši sin desetčlanske družine. Že kot 14-letni deček je moral od doma, ker je služil pri trgovcu Matku Kranjcu na Vrhniki in se v štirih letih izučil za trgovskega pomoćnika. Leta 1941 je po prihodu Italijanov ostal brez dela, zatoe oprav-Ijal razna priložnostna dela. Vojne čaše je preživel v svojem rojst-nem kraju in aktivno sodeloval v vaškem odboru OF. Domačo hišo so jim v letu 1942 Italijani požgali, zato se je moral skupaj s starši pošteno potruditi, da je zgradil nov dom, saj je bilo uničeno vse njihovo imetje. Leta 1943 je bil odpeljan v taborišče pod Mežnkljo na Jesenicah in prav tam je spoznal svojo bodočo ženo Lojzko. Lojzka Pišek se je rodila 27. aprila 1926 v Franciji, v kraju Pas Deccalais kot tretji otrok očeta Kristjana in mame Ane. Oče je bil zaposlen kot rudar v Trbovljah in zaradi delavske stiske leta 1925 je bil premeščen na delo v Francijo. Leta 1934 so se vrnili domov in do leta 1940 živeli v Mostah, potem pa so se preselili v Mengeš. V letu 1944 se je pridružila partizanom v IV. operativni coni, spo- JTB HUBAT PETER s#J ~'|| ■ Hka>hxiEra> '?'§,, 12-34 M*Uiffiisgj NA VRTNARIJI VAM NUDIMO: * bršljanke 130 - 230 sit * surfinije, fuksije 180 sit * pokončne pelargonije 200 - 300 sit * enoletnice - v lončku 100 sit - v kultipacku 70 sit FlESTRA IZBIRA - UGODNE CENE o MENGŠAN ŽIVLJENJE V OBČINI mladi 1945 pa je bila kot ujetnica napotena v neko nemško taborišče, vendar so jo zadržali v taborišču pod Mežakljo, kjer je spoznala Slavka. Ljubezenska vez je bila tako močna, da sta se naslednje leto poročila v Kamniku. Že istega leta se jima je rodil prvi sin Slavko, leto kasneje (1947) pa sin Lojze, leta 1960 pa še hčerka Darinka (to je bilo tuđi Lojzkino partizansko ime). Po odsluženem vojaškem roku, ki ga je Slavko začel služiti že leta 1946 in je trajal kar tri leta, se je zaposlil na Okrajni zvezi kmetijskih zadrug v Kamniku, Lojzka pa v Induplati, kasneje pa v Živilski industriji Kamnik ter nazadnje v tovarni Trak, kjer je ostala vse do upokojitve. Slavkova službena pot pa je iz Kamnika vodila v trgovsko podjet-je Rasica v Mengšu, kasneje je postal direktor Costinskega podjet-ja, zatem pa se je zaposlil v mengeškem Filcu in nazadnje oprav-Ijal še zadnjih 10 let do upokojitve dolžnosti direktorja Trak Mengeš. Oba sta bila ves čas zelo aktivna tuđi na področju družabnega življenja. Slavko je bil vrsto let predsednik KS Mengeš, kjer je oprav-Ijal številne naloge, sodeloval v raznih odborih in komisijah, še posebej pa sodeloval v bogatem in razgibanem mengeškem dru-štvenem življenju. Opravljal je tuđi prenekatere pomembne funkcije na ravni takratne domžalske občine, predvsem na področju kulturnega razvoja občine in krajevne skupnosti, saj je bil dolgoletni predsednik ZKO Občine Domžale, kjer je vidno prispeval k razvoju kulturnega življenja. Vrsto let je bil predsednik Kulturnega društva Svoboda Mengeš, svoje moči in znanje pa je zastavil tuđi pri gradnji in obnovi kulturnega ter gasilsko-godbenega doma v Mengšu, saj je pri slednjem sodeloval tuđi kot član gradbenega odbora. Kot organizator je sodeloval na mnogih kulturnih in drugih javnih prireditvah, opravljal pa je tuđi mnoge naloge tuđi v ostalih mengeških društvih, kot so TVD Partizan, nogometni klub, tur-istično društvo, Mengeška godba in še nekatera druga. Zaradi svojega požrtvovalnega dela je postal častni član Mengeške godbe in Kulturnega društva Svoboda, 29. maja 1 998 pa mu je bila podeljena listina častnega občana Občine Mengeš. Za svoje delo je prejel tuđi številna druga priznanja, kot so red dela s srebrnim vencem, zlati lipov list ZKO Slovenije, zlato Kersnikovo plaketo Kulturne skupnosti Domžale ter številna gasilska in druga društvena priznanja. Lojzka Pišek je možu pomagala pri mnogih obveznostih, sama pa je ves čas sodelovala pri več pevskih zborih. Oba sta za razvoj Mengša žrtvovala veliko prostega časa in tako vzgajala tuđi svoje otroke. Leta 1971 sta si zgradila svoj dom, kamor še danes radi zahajajo njuni otroci, skupaj z vnuki in pravnuki Nejcem, Nino, Anžetom, Andražem in Gašperjem. Ob njuni pomembni obletnici pa jima tako otroci kot tuđi uredništvo Mengšana iskreno čestitamo in jima želimo vse najboljše! Mateja Jemec Zbiramo predloge za preživetje ZEMLJE in življenjske načine, ki nišo v škodo okolju Projekt razvoja in oblikovanja nckomcrcialnc splctne strani Vabimo k ustvarjanju otoka kot preobraženegn življenja na planetu Zemlja. V medmrežje želimo vstaviti spletno stran, na kateri bo lahko vsak-do - zanesenjak, strokovnjak, vizionar ali čisto navaden smrtnik - objavil dejanje, poznavanje, znanje, idejo, model, razmišljanje, akcijo, stvaritev, dogodek, projekt ali vizijo z vseh področij bivanja kot odgovorno stališče za ohranitev ali vzpostavitev ravnovesja živega in neživega sveta. Na otoku, ki nastaja, je okolje najvišja vrednota. Zato sprejemamo predloge najbolj preprostih in vsakdanjih dejanj, ideje novih možnosti človekovega delovanja in predstavitve rešitev, ki so že dejavne, pa tega še ne vemo. Ne zavračamo niti predlogov za spremembe na osebni ravni. Z zbranim gradivom borno oblikovali otok, na katerem borno poskusili preživeti z ustvarjenim okoljem in duhovnim svetom okrog nas. Na spletni strani ne želimo zbirati podatkov o obstoječem stanju okolja. Vodilo: Zemlja je izvor življenja, je temelj, na katerem je človek brezgla-vo uresničeval uspešne, razvojne, a žal, samouničevalne projekte. Projekt borno razvijali in nadgrajevali v fazah. Najprej borno preko elektronske pošte zbirali ideje, predloge in načine delovanja (cea. 30 dni). Z umestitvijo spletne strani v medmrežje borno končali prvo stopnjo ustvar-janja otoka. V drugi fazi borno spletno stran uredili po principu ključnih besed. Vzpostavili bomo odprt sistem neposredne diskusije prek sirani v svetovnem spletu. Z registracijo na spletni strani pa bodo uporabniki strani privolili v sprotno prejemanje vseh prispevkov po elektronski pošti. Spletna stran bo lahko na ta način delovala nekaj mesecev. Prehod v tretjo fazo vključuje še kreativno grafično upodobljeno učinkovanje predlogov. Sklepna faza projekta bo uresničena, če bodo predlogi tvorili zadostno bazo za oblikovanje računalniške igre (npr. E-otok). Ker nihče v razmerju do Zemlje ne more početi ničesar, kar ne bi imelo posledic za vse, prosimo, če pismo pošljete vsakomur, ki verjame, da so spremembe mogoče. Svoj prispevek pošlji na naslov olok@mail.ljudmila.org in rojstva otoške strani sprememb zagotovo ne boš zamudila oziroma zamudil. KLEPARSTVO i KROVSTVO TEGOLA SERVIS ANDREJ VRTAČIČ Fortunota Berganta 3,1240 Kamnik Tdoloa/foks: »18312355, GSM 041689 750 Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo stresne kritine: -BRAMAC - OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH) - ESAL (SALONIT ANHOVO) - TEGOLA CANADESE - TRIMO TREBNJE Garancija: .10 let za deh ,^, 50 |et zamatano! IRMASE imTOIi:il1til.I»]:l:7IMMl MENGŠAN Mctki in Mirku Dime iz Mcngša se je 17. februarja 2001 v Ljubljani rodila punčka, ki so jo 15. aprila krstili za Marušo. Maruša je ob rojstvu telitala 3400 gratnov, velika je bila 52 cm in je poleg Milje in Mance že trelji otrok v družini. Ginekologinja in porodničarka Terezija Kavčič je Melki meci nosečnosijo nudila velikr) podpore, za kar se ji družina iskreno zahvaljuje. Moniki in Blažu Premk iz Dobena pa se je dan kasneje, 18. februarja 2001 ob 13.01 v Ljubljani, rodila punčka, ki jo imenujcjo Ana - Pia, krščena pa bo pozno spomladi ali poleti. Ana - l'ia je ob rojstvu tehlala 3330 gramov, velika je bila 51 crn in je polog sestrice live drugi otrok v družini. Monika se zahvaljuje gospe Miri Savnik, patronažni sestri in babici iz Zl) Domžale predvsem zaradi spodbucle za naravni porod. Zahvaljuje se ludi ose-bju ljubljanske poroclnišnice za izreclno skrb in podporo pri porodu. VABILO STARSEM NOVOROJENČKOV! Starše novorojenčkov vabimo, da pokličejo urednika (Matjaža Koncil ja -GSM: 041 661 517) in v Mengšanu predstavijo ***» ŽIVLJENJE V OBČINI *» Člani smucarsko skakalnega kluba Menges koristno izrabljajo obdobje med sezonama Spet je tu pomlad in začela se je prebujati narava, pa čeprav je bila letošnja zima precej muhasta. Upamo, da nam bo letna skakalna sezona veliko bolj vremensko naklonjena. Za nas v Smučarsko skakalnem klubu je lo čas za oceno dosežkov v pretekli zimski sezoni, pa ludi že priprava na novo poletno, upamo, da še uspešnejšo. To je ludi čas, ko ni pravih tekem in treningov na skakalnicah. Zato smo se člani kluba odločili, da na svoj način pomagamo občini in kraju Menge.š in se oddolžimo občanom z delovno akcijo. l'o dogovoru s pristojnimi službami na občini smo se odločili, da očistimo velik kos gozda in območje irim steže na našem priljubljenem sprehajališču in rekreaci-jskem hribu Gobavica. V nekaj dneh smo zvlekli na kupe veliko količino razne navlake. Bilo je obilo odpadkov nekaterih malomarnih sprehajalcev in trimčkarjev, do odpacllih drevesnih vej, ki so kazila in ogrožala sprehajalne poli. Dela je bilo res obilo, a splačalo se je. Tako smo tuđi mi sodelovali v vseobčinski pomladni akciji in vsaj delno prispevali, da bo Mengeš in njegova okolica spet čista. Odpadni les in vejevje borno koristno uporabili za velik prvomajski kres na Gobavici. OBČINSKI SVETNIKI SO NAS PODPRLI So nas pa ta mesec ponovno razveselili tuđi občinski svetniki. Na svoji april-ski seji so se z veliko večino odločili, da podprejo naše elelo in uspehe. Tako so sprejeli sklep, da nam občutno zvišajo proračunska sredstva za še boljše delovne pogoje v našem društvu. Ta sredstva nam bodo v veliko pomoč, zato obljubimo, da se borno na svoj način po najboljših močeh oddolžili. Tako na športnem kot delovnem področju. V letošnjem letu smo s pomočjo sponzorjev in vas občanov, zaenkrat še na kredit, kupili leptalni stroj, ki nam bo olajšal pripravo skakalnic. Tako borno s temi sredstvi hitreje poravnali kredit za nakup ratraka, tekmovalcem pa zagotovili še boljšo opremo za dosego šport-nih rezultatov. Lahko ga borno pa ob ugodnih vremenskih razmerah uporabili ludi pri pripravi tekaških prog in smučarskih terenov na Gobavici za vses-% plošno zimsko rekreacijo Mengšanov in okoličanov. Za tako pogumno in vsestransko koristno odločitev naših svetnikov se še enkrat v imenu vseh članov SSK Mengeš najlepše zahvaljujemo. I'.nkratno in nepozabno gesto je na taisti seji občinskega sveta storil svetnik Jože ROŽMAN. Ceprav nam stoji ob strani in nam v vseh oblikah pomaga že od same ustanovitve kluba, se je tokral odločil, da nam pomaga tuđi finančno. Svoj honorar, ki ga dobiva kot sejnino v občinskem svetu, je namenil prav nam. Tako borno še lažje premagovali finančne težave v našem mlađem športnem kolektivu. Če bi se nam v tem letu izpolnila še naša velika želja, da začnemo z izgradnjo smučarsko skakalnega centra, bi bil uspeh že skoraj popoln. Tako bi lahko na domaćem lerenu trenirali in prirejali tekmovanja, tako poleti kot pozimi, ki jih moramo sedaj seliti v kraje zunaj Mengša. Znamo pa se tuđi poveseliti in razvedriti svoje prijatelje. Tako smo prvo aprilsko soboto pripravili srečanje Pri Ambrozu pod Krvavcem. Nanj smo pov-abili tokrat naše dobre prijatelje in velike konkurente iz Skakalnega kluba TRIGLAV Kranj. S tem smo se jim želeli zahvaliti za vseh pet let našega pri-jaleljevanja. Vsa ta leta so nam pomagali s svojim znanjem in objekti prebroditi začetniške športne in organizacijske težave. Zahvala pa gre tuđi gospodu I'lorjanu in njegovi družini izpod Krvavca, ki nam vedno stoji ob strani. K dobremu vzdušju sta pomagala tuđi dva nič kriva odojka, ki nam ju je podaril naš dobri sponzor za dosedanje uspehe v klubu. Lahko se pa že sedaj pohvalimo, da priprave na prihajajočo poletno sezono potekajo nemoteno, zato se lahko nadejamd spet dobrih rezultatov. Vse naše dosežke in načrle lahko najdele ludi na naši internetni strani pod naslovom: http://skakalni-klub-menges.s5.net Brane & Jože | NAŠI MALĆKI MENGSAN Poziv mengeškim občanom i in župljanom! Po sprejetju Pravilnika o obratovalnem času, s katerim je ministrica za gospodarstvo povsem sprostila obratovalni čas trgovin in dopustila, da so neomejeno odprte tuđi ob nedeljah, doživljamo ćelo vrsto protestov. Že 8. januarja letos je Komisija Pravičnost in Mir Slovenske škofovske konference objavila posebno izjavo Proti izkoriščanju zaposlenih in za zaščito družine, s katero je opozorila na nesprejemljivost podaljševanja obratovalnega časa zaradi škodljivih posledic za zaposlene delavke in delavce ter njihove družine. Člani župnijskega pastoralnega sveta pozivamo člane katoliške Cerkve ter vse druge občanke in občane, ki cenijo družinsko življenje in nedeljs-ki počitek, da se, ražen v najnujnejših primerih, odpovedo nakupom ob nedeljah. Tako borno tištim, ki sedanje ukrepe razlagajo zgolj z ekonomsko logiko, pokazali, da so za nas pomembne tuđi vrednote, ki oblikujejo družino in narodovo življenje. Če namreč ob nedeljah ne borno nakupo-vali, bodo trgovine ostale brez kupčev in prodajalci bodo ta dan spet lahko doma s svojimi družinami. Župnijski pastoralni svet in župnik župnije Mengeš KULTURNO DRUŠTVO FRANCA JELOVŠKA MENGEŠ KONCERT KITARISTKE Mete Skok V loški cerlevi sv. Primoža in Felicijana bo v petek, 11. maja 2001, ob 2O. uri zaključni koncert kitaristke Mete Skok, maturantke Srednje glasbene in baletne sole v Ljubljani iz razreda prof. Tomaža Šegule. Izvajala bo program Bacha, Coste, Giulianija, Strajnarja in Tedesca. Prisrčno vabljeni! OBVESTILA Mešani pevslci zbor Kulturnega društva Svoboda Mengeš pod vodstvom zborovodje Fernanda Mejiasa vabi na LETNI KONCERT ob občinskem prazniku v soboto, 19. maja, ob 20. uri v cerkvi Svetega Mihaela v Mengšu POKROVITEU KONCERTA JE OBČINA MENGEŠ A*ra audio AVS vimo pooblaščeni servis: SHARP KENW00D 1234 Mengeš, Hribarjcva 38 tei,fex.: 061/738-409 servisiranje: E-mail: avs.menges@siol.net delovni čas: 9.- 12. in 15.-18. ure sobota: 10. -12. ure tehnične informacije pri odločitvi za nakup audio-video aparatov SHARP in KENW00D ♦ TV APARATI, ♦ CD KOMPONENTE, ♦ VIDEOREKOPvDERJI, ♦ HI-FI KOMPONENTE vseh znamk; ♦ KAMKORDERJI znamke SHARP; ♦ AVTORADIJI, ♦ DVD (digital versatile disk) in ♦ MINIDISKI znamke KENVVOOD VAŠA POŠTA EU MENGŠAN I Z O B R A Ž EV A N j E Vabilo na izobraževanje za izvajalce pomoći na domu Center za socialno delo bo v sodelovanju z Zdravstvenim domom Domžalc in zunanjimi sodelavci v drugi polovici aprila organiziral 60-urni program usposabljanja za izvajan-jc pomoći na domu bolnim, ostarclim, invalidom in druži-nam s kronično bolnimi osebami. Program zajema naslednje vsebinslce sklope: ■ I'rcclstavitvcna clclavnica s poudarkom na komunikaciji ■ Osebe z motnjami in njihove družine ■ Staranje in starost ■ Stiske in ležave ljudi v tretjem življenjskem obdobju ■ Star čiovek in družina, kodeks etičnih načel ■ Prehrana starejših, seznanilev z ostalimi dietami in značilnostmi posameznih diet ■ Delo z duševno prizadetimi ■ Organizacija pomoči na domu in supervizija ■ Najpogostejše bolezni v starosti ■ Nega uporabnika (teoretični in praktični cici) ■ Praktično delo izvajanja pomoči na domu in na terenu pri raznih skupinah uporabnikov Program izobraževanja izvajamo od leta 1998 in je bil prvi verificiran kot strokovno kvaliteten program pri Socialni zbornici Slovenije. V letošnjem letu je dopolnjen z dodatnimi vsebinami, zato se je obseg povečal iz 40 ur na 60 ur. Potrebe po pomoči na domu se neprestano povečujejo, ljudi, ki bi izva-jali pomoč, pa primanjkuje, zato vabimo, da se udeležite izobraževanja vsi tišti, ki bi želeli opravljati to delo kot poklieno dejavnost. Nezaposlene osebe, pogovorite se na Zavodu za zaposlovanje z vašo svetovalko, če izpolnjujete pogoje, da vsa zavod vključi preko javnih del v izobraževanje. Še posebej pa ste vabljeni mlajši upokojenci oz. osebe, ki bi prosto-voljno izvajale pomoč sočloveku. Sredstva za plačilo izobraževanja borno skuSali pridobiti iz drugih virov, kar pomeni, da je za vas izobraževanje brezplačno. Prijave poSljite na naslov vodji programa Majdi llrovat na CSD Domžale, Ljubljanska 70..Število slušateljev je omejeno na 15 oseb, zato pohitite s prijavami. Vodja programa: Majda Hrovat, dipl. soc. del. GLASBENA SOIA IMA POSLUH TUĐI ZA POTREBE GODBE KD Mengeška godba v svojo dejavnost vključuje vedno več mladih, kišo pogoj za uspešno delo orkestra. Tako smo v letošnjem letu v svoje vrste sprejeli 6 novih članov in povprečno starost godbe spet krepko znižali. Tako ludi ob upoštevanju nekaj starih mačkov znaša povprečna starost godbe pod 24 let. Kljub velikomu podmladku želimo mengeški godbeniki razširiti sestav tuđi na trobilnih instrumentih, kot so tube in rogovi. Po razgovoru z ravnateljem domžalske glasbene sole, ki ima svoj oddelek tuđi v Mcngšu smo se dogovorili, da bo glasbe- na šola zagotovila vpis za 3 tube in 2 rogova in s tem dokazala, da zna prisluhniti potrebam orkestra. Zato vabimo vse zainteresirane, da se v Glasbeni soli Domžale vpišejo za šolanje na razpisane instrumente, posebej vabljeni pa so kandidati, ki že obvladajo kakšen instrument in vsaj osnove teorije. Instrumente za uk bo lahko zagotovila Mengeška godba. Vsi kandidati za učenje na razpisanih instrumentih se lahko oglasijo vsak torek ali četrtek okoli 20. ure in si v živo ogleda-jo igranje na njih. za KD Mengeška godba predsednik, Žun Franc MENGŠAN ZAHVALA Postavljamo se od moža, ki je veliko prispeval naši skupnosti. Gospod FRANC VEIDER je bil največji živeći domaći kulturnik. Njegovo delo bo ostalo zapisano v srcih mnogih režijskih in predvsem v njegovih igralskih dosežkih in prispevkih. V letu 1999 je prejel srebrno priznanje Občine Mengeš za dolgoletno delo na kulturnem področju. Bil je član uredniškega odbora glasila Mengšan in zelo prizadeven s svojimi prispevki o nekdanjih dogajanjih in običajih v Mengšu. Pri delu je vatrajal vse dokler mu je zdravje to dopuščalo. Delal je prostovoljno s prav neverjetno pripadnost jo projektom, ki jih je uspešno izva-jal. Bil je soustanovitelj Kulturnega društva Franc jelovšek in njegov prvi predsednik. V Občini Mengeš je uvedel miklavževan-je namenjeno vsem otrokom, ki so to že-leli. Bil je član Socialdemokratske stranke Slovenije, kot zaveden Slovenec, po-končen in pošten občan in državljan. Franc, za tvoje delo se ti zahvaljujemo. Ohranili te borno v spominu, kot zgled-nega in svojim vrednotam pošteno zapi-sanega moža. Ženi metki, sinu Franciju in hčerki Marjetki z družinami in sorodnikom izrekam iskreno sožalje. Bog te blagoslovi! Tomaž Štebe ZUPMJSKfl KflRITflS m e n g e š Trdinou trg 8 • Telefon: 017238 977 Pisama in skladište sta odprta obpetkihod16.do18.ure. ŽR: 50120-620-149-130ni0-134\98 ZAHVALA V82. letujeodšel od nas naš dragi ata FRANC VEIDER Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki sle darovali svece in cvelje, za osebno in pisno izraženo sožalje. Iskrena hvala ludi gospodu župniku Male/u Zevniku za poslovilne besede in obred ter pevceni Mengcškega Zvona za ohčulcno zapele žaloslinke. Iskrena hvala gospodu županu mag. Slebelu, g. 'l'onctu Uri bar ju za izrečene poslovi/ne besede in gospodu I lafnerju za občuleno podane Prešemovc verze Memento mori. Zahvaljujemo se ludi vsetn, ki ste ga med boleznijo obi skali ler ga v lako velikem Slcvilu pospremili na zadnji poli. Vsi njegovi žalujoči ZAHVALA V 92. letu nas je zapustil naš dobri ata, dedek in pradedek JANEZ ISTENIČ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisnu in uslua sožalja, za darovano cmije in svece. 11 val a osebju "Doma počilka McngeS", ki so lepo skrbe/i za našega ala. Lepo se zahvaljujemo ludi gospodu župniku Maleju Zevniku za poslovilni obred in pevcem Mengeškega. zvona, za zajK'le pesmi. linako velja ludi gasilcem za časlno sprcmslvo in poslovilni govor. Se, enkral iskrena hvala vsem, ki ste ga v lako velikem. šlevilu pospremili na. njegovo zadnjo pol. Vsi njegovi MENGŠAN LEPOTA IN ZDRAVJE PROBLEMATIKA ZOBOZDRAVSTVA ZAHVAIA V 68. letu nas je zapustila draga žena, mama, babica, teta in tašča MARIJA PETRIČ rojena Mav Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosc'dom, prijateljem in znancem za izražena pisua in us/na sožalja, za darovano cvelje in svece. f/vala ludi gospodu župniku Male/u /crniku za poslovilui obred, bralom l'irnal za zapele pes mi in gospodu /''ranci/u /min za zaigrano Tišino. Iskrena hvala vsem, ki sic nam ob naši izgubi slali ob sirani in ste jo skupaj z nami v lako velikan šlevilu pospremili na njeni zadnji poli. Uvala! Vsi njeni ZAHVAIA V 71. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in brat IVAN OCEPEK Iskreno se zahvaljujem rsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena nslna in /lisna sožalja iu darovano cvelje Icr sveče. Še posebej hvala dr. Marjanu Lobodi za nesebično pomoč ob njegovi bolezni. Hvala ludi gospodu l.ojzcln jagodicu za poslovilnc besede. Hvala ludi gospodu župniku Male/li /evnik.u in gospodu Maksimiljanu Occpk.it za lepo opravljeu pogrebni obred. Hvala ludi pevecin za gan/jivo, prečudovilo petje. Hvala vsem skupaj in vsakemu posebej. Vsi njegovi! Po podatkih ZZZS v letu 2000 40% odraslih prebivalcev Republike Slovenije še ni imelo izbranega osebnega zdravnika. Ta podatek velja tuđi za obči-no Mengeš. Pravila obveznega zdrav-stvenega zavarovanja (člen 185) zago-tavljajo celotne zobozdravstvene storit-ve samo tištim pacientom, ki so že iz-brali osebnega zdravnika. Zato nam pacienti, ki si osebnega zobozdravnika še nlso izbrali, takrat ko potrebujejo prvo pomoč, povzročajo nemalo težav. Tovrstni zapleti povzročajo slabo voljo na obeh straneh, pri zobozdravnikih in pacientih, zato želimo s tem prispev-kom razjasniti osnovne težave, povezane s tistimi posamezniki, ki še nišo izbrali svojega osebnega zobozdravnika. Želimo namreč, da bi pacienti iz naših ordinacij odhajali zadovoljni. ZZZS je leta ]995 v svojih I'ravilih opredelil osnovne pravice zavarovancev, ki plačnjejo osnovno in dodatno zdravstveno zavaravanje. Poudariti moramo, da lahko te pravice uveljavljate samo pri svojem osebnem zobozdravniku. Izjema je le nujna zoboz-dravniška pomoč, ki jo pacienln laliko nudi dežurni zdravnik. Če se ne želite opredeliti za nobenega zobozdravnika, vam bo dežurni zobozdravnik lahko nudil samo nujno pomoč. K nujni pomoći štejemo ruvanje zoba, prerez otek-line (toliko da odteče gnoj), trepenacijo zolw, namestitev zdravila pri obolelem zob-nem živcu in druga zdravljenja, s katerimi zaustavimo Sirjenje infekcije (Pravila, 186. člen). I'o nujno zdravniško pomoč se lahko zatečete vsak delavnik od 7.00 do 18.00, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00 ure. Dežurna /.obozdravniška pomoč je opredeljena v 17. členu Področnega dogovora za zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost, koordinira jo zdravstveni dom, sodelujejo pa zobozdravniki, zaposleni v njem in zasebni zobozdravniki s koncesijo. Razpo-red dežurstev je objavljen na oglasni deski v Zdravstveni postaji Mengeš in ordinacijah zasebnih zobozdravnikov. Vsi tišti, ki si ne želite izbrali osebnega zobozdravnika, se še vedno lahko v vseh naših ordinacijah dogovorite za samopla-čniško obravnavo. Opozarjamo pa vas, da vam samoplačniške usluge lahko nudimo samo izven ordinacijskega časa, dogovor-jenega z ZZZS. Zobozdravniki, ki delamo v okviru Zdrav-stvenega doma Domžale in zobozdravniki s koncesijami (ki v okviru dežurstev tuđi MENGŠAN nudijo nujno pomoč), vse občane prosimo, naj se, če je le mogoče, vedno oglasijo pri svojem osebnem zobozdravniku. Osebni zdravnik namreč najbolje pozna pacienta, ima njegovo kartoteko in morebitno rtg dokumentacijo. Če se zobobol oziroma druge težave, povezane z zobmi, začnejo po-tem ko je vaš zobozdravnik že končal z načrtovanim delom tistega dne vas prosimo, da skušate bolečino oblažiti sami. To boste najlažje dosegli s katerim od sredstev proti bolečinam, naslednji dan pa se oglasite pri svojem zobozdravniku, ki bo najbolje vedel, kako resiti vaše težave. Glede na število prebivalcev Upravne enote Domžale zobozdravniki nismo enakomerno obremenjeni, zato občane prosimo, naj si svojega osebnega zoboz-dravnika izberejo v kraju, kjer stanujejo. 1. Občani Mengša in Trzina v Zdravstveni postaji Mengeš, kjer delajo za odraslo populacijo sledeči zasebni zobozdravniki koncesionarji: - Ivo Raišp, dr. stom. - felena Markovič, dr. stom. - Gabrijela Strosar-Rozman, dr. stom. 2. Občani Lukovice v Zdravstveni postaji Lukovica, kjer je zaposlen v javnem zavodu Matija Andrejka, dr. stom. 3. Občani Moravč v Zdravstveni postaji Moravče, kjer je zaposlena v javnem zavodu Barbara Škrlj, dr. stom. 4. Občani Domžal v Zdravstvenem domu Domžale, kjer so zaposleni naslednji zobozdravniki: - Majda Lenassi-Sibič, dr. stom. - Helena Šubclj-Gregorič, dr. stom. - Iris Strlič, dr. stom. - Marko Mole, dr. stom. in zasebniki koncesionarji: - Maja Komatar, dr. stom., Mestni trg 2, 1230 Domžale - Janez Novak, dr. stom., Mestni trg 2, 1230 Domžale - Igor Praprotnik, dr. slom., Zg. Jarše, Kamniška 24 - Ana Lukič-Merela, dr. stom., Preserje, Pelechova 15 - Vojko Gašperin, dr. sto., Domžale, Prešernova 21 b. Op. (podatki o zobozdravnikih za odraslo populacije)). Zaradi prevelikoga šlevila pacientov, ki so si nas izbrali za svojega osebnega zoboz-dravnika, lahko sprejemamo samo še pa-ciente, ki stanujejo na območju posameznih zdravstvenih postaj ali zdravstvenoga doma. Izbira osebnega zobozdravnika: Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja v 162. členu, 2. točki cloločajo: Osebni zobozdravnik je zobozdravnik, ki si ga zavaravana osoba izbore praviloma v kraju svojega stalnoga ali začasnega prebivališta oziroma tam, kjer je najlažje dosegljiv. Vsak paciont ima pravico zainenjati osebnega zobozdravnika (167. člen), zamenjavo pa lahko zahteva oziroma predlaga ludi osebni zobozdravnik. 168. člen Pravil nava-ja, da zobozdravnik lahko zahteva zamenjavo, če ugotovi, da ne more uspešno in odgovorno opravljati nalog izbranega osebnega zobozdravnika tor zaradi neprimerne-ga odnosa zavarovanca in zaradi nespošto-vanja navodil oziroma postopkov pri zdrav-ljenju. 1. aprila je začol veljati nov razpored nujne zobozdravniške pomoči. Zobozdravniki, vključeni v to službo vse paciente vljudno prosimo, naj si ga ogledajo in se po njem ravnajo. Med letnimi dopusti bo veljal dru-gačen razpored, ki bo tuđi objavljen v občinskih glasilih. Svctujemo vam, da si ga ogledate in ga shranite, tako da se ne boste takrat, ko bo zob najbolj bolel, ukvarjali šo z vprašanjem, kateri zobozdravnik je dežuren in kje ordinira. Ob koncu bi vam vsi, ki skrbimo za zdrav-je vaših zob sporočili, tla smo tucli mi samo Ijutljo in kot taki lahko sem ter tja zbolimo, zato vas prosimo, da pred prihodom v ordinacijo pokliče!e telefonsko številko vašega zobozdravnika. Pred in med prazniki v letu 2001 smo dežurni: 30. april 2001 -Ivo Raišp, dr. stom. 2. in 4. maj 2001 - Gabrijela Strosar-Rozman, dr. stom. 2. november 2001 -Ivo Raišp, dr. stom. 24. december 2001 - Gabrijela Strosar-Rozman, dr. stom. URNIK SPREJEMANJA ZOBNIH BOLEČIN ZA ODRASLE OD 1.4.2001 DALJE VOBČINI MENGEŠ Dan dopoldne Kraj, kjer zobozdravnik ordinira popoldne Kraj, kjer zobozdravnik ordinira Ponedeljek Jelena Markovič, dr. stom. ZP Mengeš, Zoranina 3 Gabrijela Strosar-Rozman, dr. stom. ZP Mengeš, Zoranina 3 Torek Gabrijela Strosar-Rozman, dr. stom. ZP Mengeš Jelena Markovič, dr. stom. ZP Mengeš, Zoranina 3 Sreda Gabrijela Strosar-Rozman, dr. stom. ZP Mengeš Ivo Raišp, dr. stom. ZP Mengeš, Zoranina 3 Četrtek Ivo Raišp, dr. stom. ZP Mengeš, Zoranina 3 Jelena Markovič, dr. stom. ZP Mengeš, Zoranina 3 Petek Ivo Raišp, dr. stom. ZP Mengeš, Zoranina 3 MENGSAN LOČENO ZBIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV Pravilna izbira sistema ločenega zbiranja komunalnih odpadkov je ena najpomembnejših odločitev, ki bo v bodoče vplivala na učinkovito ravnanje z odpadki v najširšem pomenu. Kakšen bo sistem za ločeno /biranje komunalnih odpadkov? Koliko ekoloških otokov bo postavljenih v dolo-čenem prostoru? Na vsa ta vprašanja najdemo odgovor v pravilnikih, kateri točno clo-ločajo koliko ekoloških otokov je potrebno na določeno število prebi-valeev, vendar je satna gostota in izgled teli otokov dokončno prepuščena dogovoru med občino in komunalnim podjetjem, ki deluje na določenem prostoru. V strokovnih krogih se neprestano krešejo iskre kateri sistem je učinkovitejši, kateri enostavnejši za nas uporabnike in kateri še eenovno sprejemljiv. Vendar je pravilna odločitev kako, koliko in na kakšen način ločiti oclpadke med seboj, splet več dejavnikov. kot so na primer možnost končne oskrbe, ekonomski učinek določeno /brane frakcije in nadalje smotrnost red k laže tako ločeno /.branih sekundarnih surovin. Nekaj dejstev je nesporno. Cena deponiranje ali kaka druga končna oskrba ostanka komunalnega odpadka ne lio nikoli več tako poceni kot je dan-danes. /ato se je smotrno zazreti v bo-dočno.st in najti pravilen sistem ločevanja dela komunalnega odpadka, ki ga je možno ponovno predelati ali kako drugače oskrbeti (komposliranje) in se tako izogniti še večjemu strošku za ravnanje z odpadki. Na enem primeru bi vam rad prikazat dilemo med različnimi sistemi: Kaj je bolj primerno? Ali ločeno zbiranje odpadnega papirja na ekoloških olokih ali neposredno pri pov-zročiteljih (dodatna posoda za odpadni papir poleg vsake posodc za komunalni odpadek. Iz izkušenj držav Kvropske unije se več papirja /.bere ločeno, če so posode Informacije: PUBLICI !S cl.o.o. Brnčičeva 29, Ljubljana; lel: 01 561 17 IO,JožeGrcgorič za odpadni papir postavljene neposredno pri povzročiteljih odpadkov in to kar za 1t - 20 %. Vendar je ta način zbiranja odpadnega papirja.dražji kot zbiranje po sistemu ekoloških otokov. Seveda je nesporno bolj ekološki vendar gre tuđi, kakor marsikateri drugi ideal, tuđi ekologija najprvo skozi želodec. Zato je potrebno graditi sisteme ločenega zbiranje po ekonomskem vzgibu. Na kratko sem vam hotel prikazati eno od dilem, na katero bo potrebno najti pravi odgovor v sklopu s seveda še mnogo drugimi dilernami. Drugi sklop odpadka. ki je ravno tako problematičen, je biološki odpadek. Ni problematičen toliko v smislu zbiranja in nato nadaljnje obdelave (komposti-ranje). vendar v smiselnosti zbiranja biološkega odpadka na območju kjer ima većino prebivalstva poleg svojega doma možnost lastnega kompostiranja. Prednosti lastne pridelave komposta smo že opisali v eni od predhodnili številk. Naslednji segment v odpadkih je odpadna PIT embalaža. Mislim, da je to odpadek. kateremu posvećamo premalo pozornosti. Glede na razmere na trgu embaliranja prehrambenih proizvodov nič ne kaže na upadanje PIT embalaže. Ravno obratno, 'l'rencl uporabe P.KT embalaže še narašča. 'Jako je čedalje pomembneje, da se tuđi PIT embalaža ločeno zbira na ekoloških otokih. *»» Naslednji sklop odpadkov so nevarni odpadki. Le ti nišo sekundarne surovine. Potrebno jih je ločiti čisto z ekološkega vidika, da ne onesnažujejo deponijskega prostora in v bodoče ne povzročajo ncljubih zaplelov pri more-bitni termični obdelavi komunalnih odpadkov. Ekološki slovarček Smotrno ločevanje komunalnih odpadkov Smotrno ločevanje komunalnih odpadkov je sistem, ki optimalno /oči posamezne frakcije komunalnih odpadkov in hkrati zagotavlja optimalno nizek in še sprejemljiv strošek ter zagotavlja delovanje tržnih mehanizmov pri posameznih frakcijah ločeno zbranih odpadkov. Pri tem mora zagotavljati zadovoljivo čiste posamezne frakcije, ki se jih nato ponovno predela ali na kak drug, ekološko in ekonomsko sprejemljiv način oskrbi ^•PUBLICUS ODPADKI IN PBEDEIAVA strip tel. 01723 D 903 fax. 01723 0 904 e-mail: hompare@siol.net ..iiiniiii ltos kn Li ) nompare h.d. ™ lanševa ulica 3,1834 menqeš JE BIL JASTOG? NE, NI BIL JASTOG... JE BIL ŠKAMP? NE, TUĐI ŠKAMP NE... JE BILA SIPA? NE, TUĐI NE... SO BILE OSTRIGE? NE, TUĐI NE... OPROSTITE, KAJ STE ŽE REKLI, DA IMAM? PA KOLIKOKRAT VAM BOM TO ŠE POVEDAL?!! RAKA IMATE!! A-S DOM2ALE Audi OBVEŠČAMO LASTNIKE KMETIJSKIH TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV, DA BODO TEHNIČNI PREGLEDI TEH VOZIL PO NASLEDNJEM RAZPOREDU: TOREK 15.5.2001 OD 8.00 DO 12.00 URE IN OD 13.30 DO 18.00 URE V RADOMIJAH PRED KULTURNIM DOMOM SREDA 16.5.2001 OD 8.00 DO 12.00 URE V TRZINU ZA STAVBO OBČINE TRZIN IH SREDA 16.5.2001 OD 13.30 DO 18.00 URE V MENGŠU V JAMI SCT DRUŽBENA PREHRANA LEBAN TOPOLE TEHNIČNI PREGLEDI TRZIN, BLATNICA 003 A TEL.: 01/ 562-18-13 Lastnike traktorjev in traktorskih priklop-nikov OPOZARJAMO, naj na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila, pre-gledajo naj zlasti kretni mehanizem, svet-lobna telesa in zavore, s seboj pa naj imajo obvezno opremo: prvo pomoč in varnostni trikotnik. Na tehnični pregled prinesite prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz pretek-lega zavarovalnega obdobja, če je vozilo že evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila - račun, carinsko deklaracijo in pogodbo. Lastnike traktorjev in traktorskih priklop-nikov seznanjamo, da morajo NOVA VOZILA evidentirati pri Oddeku za upravne notranje zadeve Upravne enote Domžale v 30 dneh od dneva opravljenega tehničnega pregleda. S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled, in osebno izkaznico lastnika vozila. MENGŠAN nagradna ki izanka Gesla, ki jih boslc dobili ob rešitvi tokratne križanke, pošljilc na naslov: Uredništvo glasila Mengšan, Slovenska c. 30, 1234 Mengeš, do 10.5.2001. Sreta bo med poslanimi pravilnimi rošitvnmi izbraln Iri na;;rajenc:e, ki borio prejeli nagrade MIC Mengeš d.o.o. in sicer: 1. nagrada: eno pakiranje Bio-Quinone Q1O 2. nagrada: brošura "Vsa nadslropja deluje-jo boljše " 3. nagrada: brošura "Vsa nadstropja deluje-jo boljše" Pravilna rešitev marčevske križanke je bila: TRAK, TOVARNA TRAKOV IN ELASTIKE Žrcb je izmed številnih pravilnih odgovorov nngrnde nakloni!: 1. nagrada: Jožc Brojan, Loka, Tesicnova 40, 1234 Mengeš 2. nagrada: Niko Robavs, Veselo nabre/je 14, 1234 Mengeš 3. nagrada: Anja Markovič, Dragarjeva 10, 1234 Mengeš Izžrebani nagrajenci naj se dogovorijo s podjeljem MIC Mengeš d.o.o. o prevzemu nagrade. • VTDR STAREJŠI v"J,EolTR°, PREBI- Č0LN ZA VLAKNA STAR MADKO SNEŽNA SL0V. Vjosti DELNIŠKA VELKA ENEGA ZA CITR0E- ROKALIČ BR0ZGA IGRALEC „„u DRUŽBA AFRIŠKE VESLAČA, VREĆE- N0VAVT0- BQKALll; (ALI) 6ALSKE DRŽAVE SKIF VINO MOBIL KRAJ NAD AJ00V-ŠČINO FARMAKOLOŠKI IZRAZ ZA OPIJ STAREJŠI FR. PISAT. FIAT0V (PIERRE) MODEL VZHODNA GR. PISEC SOSEDA I BASNI________________________VENEZUELE_______________________________________ VI ^ ODISEJU B ZNAN W GRSM f______________________________________________________________________OTOK |^^^^ BlfllNll NEMSKI ...„.,. ICLAST0 "^^ I ^ZGODOVINSKI RT V "^^^ 0BL?K0V ČUVAR STAV- M»I.EK TELJ*" »"»ti* °REV0 ZAH0DNI GRČIJI MATEVŽ ŽIVINE BARSTV0 "i"* MIŠKE £?£„' ~ --------- AFR1ŠKI SPIKERKA BOKALIC VTard^)' JE"RY CATANIA_____________________________J„"mK „OROŠEC __________________ ........... ..... ....... "'"'"' " TELUR " "" ........ SODELO- VANJE, DELAV- UDELEŽBA NICAZA __________________________________________________________________________________BRUŠENJE___________________ PLANŠAR- ITAI 1UKALKA cui r»| te ■rnutnin SKUPINA GARDNER 5IU PLES K0MEDI0- OTDK0V GRAF OTDKOV JADRAN. ___________________________________________________________________________LU^AJ__________________________±PLOIPK________________________ VRSTA OKVIRNI KLEŠČ NACRT, -----— osnutek enaki ___________________________________________________Crki_...........______________.............____________________________________________________________ avstrij. mest0 ekipa smucar objezu (MARIO) NA NILU GL|?A- S >=A W "'""OVE "*»«* »■NA LIŠtE »»»frW VARABUI „^, K.SLINE STNR»HJ ____________________________________________UtiJO______________________________......._______________________................__________________________________ OLGA KRAJ PRI »OHODEK ČEHOV SKOFLJICI ČANKA ""0ST SE^yN1 CANEGA ROMABJEV DELI "EHARJA v MEKO____________________MOLEKUL________________________________________________________________________ ---------------------------------------------------------------------------------------- - SOVJETSKI KNEZOVA ŽENA DIKTATOR TOPLOKRVNA ŽIVAL KACA S KRILI IN PERJEM ________ VELIKANKA_________________________________________ T SL PEVKA TULEC ZA PEVEC (MAJDA) OČALA GREGĐR KING C0LE PLATINA SMUČAR. VELIKA ™™ PRINCIZ RESEVAL PISANA MAHAB- NAPRAVA_______________________________PAPIGA. _______ _^^__ "ARATE______________________ vnun»~ MOČNEJŠE N0V0ZE- PDACkP LANDSKI PRASKE P»*K"S- SREDIŠČE CAR ______________________ViTENJA___________________________________________________________________________________ PREBIVAL^ p0LITII< KEEVR0P. PRIJETEN IZ VRST OTOŠKE VONJ LDS DRŽAVE ___________________(JELKO)____________________ dIelViša skučena VrN »uski IN SKOPJA CDRSK» V£V AVT° IN SKOPJA SKUPINA _________________________________^-M^ | __________ Super Bio-Quinone Uvoznik in distributer MIC MENGEŠ d.o.o., Levčeva 16, 1234 Mengeš Tel/FAX: 01/ 723 77 67 GSM: 041/ 769 544 e-mail: nikola krstic@siol.net ' > •- ^■ ' ' Prepustite si^fl^ff , Moška srajci^* 3.^0 SIT ^ A Ženska blu2^J|»jg ^ IP.fOOS™ Ženske hlače 7.890 SIT Moške hlače ' • 7.190 SIT VEU p rije t. e, n n,;a. k i.....i p ^_ Otroška jeans obleka ■P 4.790 SIT Otroška jeans jakna 6.690 SIT^^^^^^ i L ..._.................. ■ Utroški pulover '2 Otroška polo majica 1.890 SIT Otroške hlače 4.390 SIT C^mmHjprodaie zalog. ^^^^^HB*z vt;|iu(:cn|r"n DDv. WflWI^^^^Wo možne. hompar9'