Leto IV.
Szombathely, 22. julija 1917.
Štev. 29.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁ JA VSAKO NEDELO.
Cena Novin Je nn leto vonkoml na njegov naslov 6 K. Sküpno v edno faro.............. . 4 K.
Cena Novin v Ameriko Je na leto .	. . 12 K.
Cena ednoga droboa je doma 6 Šterov.
VREDNIK :
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Creneevolh, CSERF0LD, Zalamegye.
K tomi to more pošilali naročnine I vsi doplsl, nej pa v tlskarno.
Vsi naročniki tak domači kak amerikanske, dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „ Marijin List“ i na konci leta „ Kalendar Srca Jezušoroga.“
Krivice špan.
Od njega je guč v denéšnjem evan-géliumí. Pa ga Jezuš pohváli. Ne záto, ka bi njegovo delo hválo, nego záto, ka je bio čeden za sebé. Samo na telko nam Jezuš pred oči postávla krí-více špána, na kelko je potrebno nam spreviditi, ka smo nespametni, kda se ne skrbímo za naše príhodnost. Zakaj? Záto, ár se za príhodnost brezí krivice tüdi lehko skrbímo pa smo se tüdi dúžní skrbeti.
Nešćemo zdaj eti od tiste príhod-ností pisali, štero z drűgov rečjov za vekívečnost zovémo, liki od tiste, za štero se vsaki človek etí na zemli tüdi dužen skrbeti.
Delo tak stojí, ka pečeni golob malo komi v lampe zletí, liki vsaki človek se sám more skrbeti, či ščé živeli; pa kem bole de svet naprej šo, tem žmeče do živeli lehkožívci, či ne z tolvajíje. Svet pa napredüje, národ se povno-žáva, vsaki dén se nove prílike zmí-slijo, štere národe blíže prikapčíjo vküp pa pride čas, ka lüdjé pár dnévov pridejo z ednoga dela svetá v drűgoga. Te se po tom nadígne trgovino, obrtíja, rokodelstvo, mi mo pa sedelí domá pri péčí pa mo nojté grízlí od gláda, ár nam zemla ne dojde, se razdelí na mále žlake pa nas ne bode mogla več hráníti, kak nas je dozdaj.
Lepo je, ka mi Slovenci lűbímo do-máče ognjíšče pa se ne dámo vkraj od njega. Ešče bi pa lepše bilo, či nas nevole ne bi prísíljávale hoditi okoli po Vogrskom, v Slavoníjo pa celo v Ameriko. Pa Zakaj je to? Žáto, ár si ne verno domáčega ognjišča prav zozídati. TO domá vsaki ščé polodela-vec, kmet ostáti, kak je bio njegov oča. Z toga pride síromaštvo pa ván-¾ranje po sveti za krühom. Domáčí pa či morejo kaj rédítí dati, či májo kaj k odaji, či njim potrebno kaj kűpíti,
vsíkdár s tüjinci, s príšlekamí morejo to opravítí, ár domáčega človeka nei-majo, šteri bi kaj takšega razmo. Naš človek te ide na meštríjo, te začne krčmo, ali trgovino, kda je z vérstvom na níkoj prišeo. Pa si te v tom svojem novom stání rávno tak ne vé pomočti, kak si je prle ne znao vu gospodar-ství, ár neima potrebníh penez, z šterimi bi svoje novo delo začno. Brezí toga pa začétek ne ide. To je eden zrok, Zakaj naši lüdjé vu takšem nemro naprej prídti.
Ne píšemo za stáre, liki za dečáke, šteri so domá pa. za, j)jíh¾v^ staríš¾^ Meštríjo pa trgovino se more dúga leta včíti, rávno tak, kak polodelstvo, Nišče je ne naednok kosec, niti oráč, níšče ne žívinorejec i konjár pa rávrió tak níšče nemre gratatí od ednoga dnéva do drűgoga trgovec, ali mešter.
Za to naša deca neídejo na meštríje. Kda je 12 let staro, te ide na repo pa prínesé oči 60 koron vsako leto, si zapráví mládo zdrávje, raztrga obleke za što koron vrednost! pa z dűšov tüdi malokda pride z takšov domo, kak je tá odíšlo. Pa to vse za 60 — 80 koron. Či bi je pa oča dao k pošte-nomi meštrí vu svojoj vésí, ali vu blížanjoj okoli«, bi njemi večér vsíkdár domo príšlo — malo kaj bi ga zaprva koštalo, liki sledkar bi desét-krát telko slűžílo kak zdaj, ka na-slednje drűgo nevé, kak repo okápatí pa povrsla sűkatí v Slavoníji do svojega šéstdesétoga leta.
Ali nam je ne potrebno več me-štrov ? Črevlarov prej dosta mámo. pa či odneséš k ednomi obüteo, za 2 — 3 t j edne jo nazáj dobíš. Stolarov vse puno? Pa Či ščé Š omár dobili za kčér, kda se žeuí, njoj moreš prle oprosíti, kak na svet pride. Neščemo z tem me-štrov razžalíti, liki tak je, ka tej, ki so, so puní dela pa ne zadolejo, Kde so naši starínski kováčje, kclárje, pin-
tarje, stolarje kde so šporarje, glážarje, küžnarje, tkálci, sabolje, vožárje ? Ne bi z teh vu vsakoj vésí Iehko dobro žívo konči eden, z ovíh drűgih pa po desét pa tresetí tüdi, či je njihova meštríja bole ískana I Dečácje, vám píšemo: Ite na meštríje. Dvakrat telko národa bi šče ží-velo etí, či bi domáče sínü meli za dobre meštre i trgovce, ka ne bi po-trební bili okoli hoditi po sveti küpü-vat tisto, ka se domá tüdi lehko do;g
Pétdvajsti ietnica vlč. g. Bednarik Rudolf a, gornjelendavskoga plebanoša
Kak tihi vetrič v večernom mraki ne dela drügo, kak boža lice rož, hladi i krepča vtrüjenoga delavca želem se pa skrije med listje drevja i pomali preminé, ravnotakše tiho, krotko, blagodejno je pastirstvo tistoga dobroga, v dobi Srca Jezusovoga živo-čega dühovnika, koga se spominjamo. Bednarik Rudolf, gradški plebanoš so té. Té mesec 15. so postali pred 25 leti po pokladanji rok višjega pastira sluga Jezusov i vseh 25 let velike trüde i težave posvetili v hasek $lo-venskoga ljüdstva. Zaistino brez oléj-šanja sama težava je bilo njihovb dü-hovno pastirstvo. Bili so samo na ve-likih, teških mestah za kaplana: v Črensovcih i Beltincih tri leta, zatem pa dvadvajseti let kak kaplan i plivanuš pri Gradi. Ki zna, kaj je brežna Gor-uja Lendava ali Grad, ki zna, ka je tam pét jezere düš v desetih občinah po bregah raztepeno, ki zna, ka se tam sprevod i spoved vse peški opra-vlja, ki zna, ka je tam ves, štera je od cerkvi 11 kilpmetrov oddaljena i ka dühovnik samo pri ednom cerkvenom opravili pet vür hoda more peški napraviti, tisti bo zarazmo trüde, štere so prestali požrtvovalnost, štero so
2.
NOVINE
1917 julija 22.
kazeli zasluge, štere so si zaslüžili g.. Bednarik v 22 letah, celo, če k tomi premisli še to, pa so večkrat sami brez kaplana bili.	t
Tiho, kak tiha rosa, ali tem bole sadonosno so delali med Slovenci oni rojeni Slovak. Novo živlenje šo vfae-lali med Goričance, pripelali so je k Mariji i po hjej k Jezusí. Vpelali šo bratovčino rožnovensko, škapulersko, oltarskoga Svetstva, Tretji .red sv. Franciška, katholičansko Jjüdozavezo i zdaj na spomin i v zahvalnost, ka jih je sladko Srce Jezűsovo" v ' vseh 2$ letah pastirovanja z svojim dühom na-punjavalo, bratovščino Srca Jezusovoga vpelavajo. Starodavna Marijina cerkev se je pod njihovov rokov tüdi ne v ed-noj reči ponovila i olepšala. Začeli so tüdi gibanje za povekšanje cerkvi, kaj je pri Gradi zaistino krvavo potrebno. V düše vernikov so cepili z svojim kratkim dühom pravo pobožnost, štera je rodila vnogo-vnogo lepoga sada.
Zdaj obhajajo zahvalni spomin, ra-dostni spomin, ka so vredni bili 25 let nositi Gospodov teški križ mimo, zadovoljno. Zdaj se veselijo, ka so njim kotrige opešali v iskanji Jezuso-vih ovčic. Zdaj jih napunjava radost, kda si v dobi prebrodijo dvajsetih petih let mraz i vročino prestano v Gospo-dovih goricab. Vešelijo se i mi ž njimi vred. Čeravno so tiho opraviii svoj 25-)etni jubilej, glasen je bio té v nebi pred Bogom i v srci dobrih farnikov, dühovnikov, poznancov, vu srci dobrih starišov, oče i matere pa sestré, šteri so |se včakali srebrne meše svojega sina i brata.
I kda se veselimo z vanii, prečastiti g., naš Slavljenec, vam iz toga od ra-dosti kipečega srca ponüdimo en mali sponiin: molili in prečiščavali se bomo za vas, naj vas sladko Srce Jezusovo okrepi i obdrži še dugo med nami vam na vekšo večno plačo, nam pa na düšno zveličanje. Živio na vnoga leta!	' Vrednik.
Bojna.
Kak smó že poročili eti, na Rusu-Skom so se prvoga toga méseca znova bojne začno!e. Ne záto, kak či bi ruski národ tak preveč želen bio boja, liki záto, ár je novi ruski ministerium na vajati Angležov pa more bogati njé, či ščé oblást obdržati. Náj?ékši napádi ruski so bili med Zloczmom i Brzeža-nami, kde so prvi dén nikaj malo naprej prišli, dokeč so jih ne naše re-serve stavile. Vés Konjuhi so vroke dobili. Pri 8tanislávi so tüdi na déa prvi napádov 12 kilometrov naprej-príšli na širini 16 kilometrov. Tü so je stavili naši regementi, med šterimi
je posebno hválo dobo od vojvodstva i kráta 83. pešpolk, vu šterom naši želézni Slovenci slűžijo.
Té mále napredke vsaki dobi prvi dén, dokeč protivnik ne ve, kde ščé napád vövpelati, liki kak se nam vidi, dale ne bodo mogli.
Odspodi na RomailSkoj fronti se tűdi močno giblejo, tam de se naskori tüdi začinjalo.
V Macedonii je strélárije zdaj malo henjalo, ka je dozdajšnji francuski voj-voda Sarrail domo odišeo pa na mesto njega eden Grk prekvzéo voditelstvo.
“''Na Ta!janskom se stráže i patrolje ižčejo: ‘Zuaménje novoga nakanenja za napáde. — l!la Francoskom boji trpijo z preminjávajočov srečov na celoj se-vernoj liniji.
Na morji so naši ivánščeka meseca više míllion tonn vtopili neprijátelom. Či de tak dale šlo, te ne bodo dugo močni.
Mir.
Mir se nam tak vidi, kak či bi malo dale odišeo od nás, pa je, mislimo, tak ž njim, kak z deždžom, šteroga smo dugo čakali, pa nam je samo na-ednok náglo tü bio.
SocijáldemÖkrátje so ga ne napravili. Zdaj nam z drügih držánj glásijo, ka naši neprijátelje namenijo okoli sredine toga meseca na Francuskom v Parisi pogovor držati od mira, sledkar pa na Angležkom v Londoni. Pa te bi njihovi voditelje vöpovedali, kakši mir želejo. Šlo je;žná, Bog sám, jeli njim je že pamet prišla, ali pa ešče itak to v glávi májo, ka tečas ne hen-jajo, dokeč, kak právijo, nás z cela ne vničijo.
Dom i svet. — Glási.
Zračni boj. Nemška letala so napad-nola Angležko glavno mesto London. Mrtvih je 41, ranjenih pa 141.' Dve letali so Angleži doIstrelili. — Angleži so pa napadno!i Köln i Essen, nemška mesta i drüge kraji ne. Kvara jemalo. Angleži pisejo, ka je to najvekši nemški napad bio i so se nemški letalci nezmerno junaško obnašali, nisiko so leteli i nikaj ne marali na strelanje topov.
Nemško. Nemški socialistov menjšina se je poravnala z ruskimi socialisti na pogoje mira gledoč. Vsi zahtevajo mir brez odškodnine i naj vsaki narod sam določi svoje ravnanje.
Slovo vzemejo:	Forjmič Ferenc
z Motovilec, Tanacek Karol z Vadarec huzára.
Kitajsko. Casar je odstopo. Kitajsko je znova ljüdovlada. Novi predsednik je Tang-Huot Öang.
Kotli za žganje so pobrani. Samo eden kotel bo zdaj v* Soboti, kje se slivovica, drožjenica itd. lehko da napraviti.
»Novine in Marijin List redno vda-blam, štero me prav veseli. Komaj ča-kam Soboto, te den redno prido Novine
i mi kaj düšne tolažbe i novoga pri-nesejo z našega 1jüboga domačega kraja sem vö na široko Adrijansko mbrje. Ob ednim tüdi nezračunaüo po-zdravov pošrlám vsem Ijübim prijatlom i poznancom po raznih bojiščah. Daj nam G. Bog, ka bi se za kratek čas zdravi i veseli povtnoli nazaj v svoj domači kraj, 'šteroga* smo'pred dugimi letami mogli zapüstiti.“ Prša Franc, mornar na Njih.*vlč. ladji „Radetzky.^
»Vse je vktip zostrelano-v Gaiiciji, kje se nahájamo, samo en križ ;je¾stao celi. Sem hodimo molit, moč jemat z britkih péterih ran Jezusovih. Tü sex okiefičamo i' z ljüti¾¾űö¾tjöv mislimo na svoj rojstni' kraj pa pózdravljámo vse naše drago. Lang Jožef i Magyar Štefan pajdaša z Večeslavec stá tü med nami zakopaniva. Molimo za nji-dva i mislimo nasé ka i nas zna dojti njihova usoda.“ Gomboc Viktor z Večeslavec, Domjan Franc ¾!tKroga, Kuhar Viktor z Petanec, pešaki 83. pp.
Robiranja na Petrovo v Beltincih. Na prošnjo Rdeéega Križa Vcgrskih Kronovin se je na Petrovo cela vogrska drüžaba genola, naj se more vdeležiti gibanja od središča začetoga. Beltinska podrüžnica Rdečega Križa — kak nam z Beltinec javijo — se je hvalevrednó potegnoli za to delo; osnovala je od? bore za pobiranje doma i v okolici, šteri so delom^t z š para vči, deloma z nabiralnimi listi pokrali. Kotrige od-bora so z gorečnostjov trüda nepozna-jočov prijeli za delo i njihov nesebičen trüd je obrodio tüdi obilen sad, kajti od beltinske pudrüžnice je središče 1322 kor. 46 fil. dobilo. Pobiramja so se vdeležili sledeči smilenoga srca gospodje i gospe: Bašša Ivan pleb. z Bo-gojine, Graššanovič 01ga, Némethy Margeta, Klekl Jožef vp. p!, z Črensovec, Némethy Nellika, Mraz KoIomana gospa, Doma Margeta z Türnišča, Balcz Ilóúka, Bayér Roberta gospa, Bürgözdi Adalberta gospa, Bešnjak Irenka, Fe-kete Blanka i Šarika, Gabriel Margeta, Hobacht Janoša gospa, Kaufman Elza, Monda Gabriella, Kaufman Jožefa, Ke-lecsényi Alice, Orbán Ilonka, Perényi Ladislava gospa, Szepesy Güstav i gospa, Szőcs Elizabeta i Irenka, Vida Štefana gospa, Wéisz Štefanija i Zaun-fuchs Julia z Beltinec; Feisz Ladislava gospa z Bratonec, Krajčič Maričika z Sr.-Bistrice. — Predsedništvo po-drüžnice se nabiralcom za plemenito, človekoljübno nevtrüdljivo delo tak v svojem kak v imeni središča i trpe-čega človečanstva po toj poti tüdi za-hvali.
Slovenci v ednoj stotniji. ,Naznan-jam, ka zdaj mamo slovensko stotnijo. Vse Slovence so nas spravili v edno stotnijo pa še neštere Hrvate i Bošnjake med nas vredili.“ Grüškomjak Štefan poddeSetnik 48. pp.
Prepovedano je brez dovoljenja oblásti odpadke od špagovine, obleke, pamuta, z ednov rečjov cote na pošte davati. — Prek mej države je tüdi ne |lo-bodno šli ve ali slivino mezgo (lekvár) spravlati.
1917. i ali ja 22.
NOVINE
3
Dvejezero betežaste, siromaške dece z Peáta i njene krajine šče Vlada na vesnice spravili na štiri tjedne. Plača 25, koron za edno dete, ki je vzeme.
Törniške trgovske babe so zvedile, ka je na goričkom malo repnoga se-mena. Osem se ji vküpe zeme i se pašči tekcče leto julius 8. k Nedeli (Péterhegy) na senje, náj pomore gor-čance, ár bi se td nikak ne bi dosta-jalo, či bi dolinec gorčanca ne bi po-mágao. I té blage düše babe so nasi-čavale gorčance z repnim semenom po litri za 32 koron. I da so se bojale, ka je žandarje za to pod svojo obrambo vzemejo, so se rane popaščile iz plača i niti za mesto, gde so tržile, ne pla-čale. Vü svojem vbegi jih 5 že proti Križavci drži, gda se prijaha na konji za njimi berač penez od plača i je lerja. Samo od sebe se razmi, ka je ^grač tü že ne bio zadovolen' samo z listov plačov, kak doma. Babe trgo-vske, mejte več poštenosti i si ne mislite to, ka od vašega tržtva ne te davale računa pred dobrim Bogom.
Nesreče. Grah Ferenc 8 let star dečkec je v Martjancih okoli mlatil-noga stroja (mašina) hodo i njemi je te levo roko odtrgao. — V Tešanov-cih je Ošláj Ani slüžbenici žaga štiri pršte odrezala.
Štirje novi ministri do prinas začasno , pomagati državo ravnati. Ta pravda je že sklenjena.
Tiskarne moío znova oddati državi 10% svojih ćrk ali liter, s!ov. Te so naime iz olova, šteroga za strlivo po-rabijo.
Zosmicali SO v krčmi Kočar Ferenca, desetnika 83. pp. z Stanjovec. Na slo-boščino je v krčmo prišo domo, tü se z pivci posvado i nesrečno obhodo. Spravljen je v sobočko bolnišnico.
Zrnje de se po hižaj rekvireralo, ár Vnogi z cepni mlátijo pa potakšem bi se tistim krivica godila, ki z mašinom dajo mlatiti.
Dari. Na podporo M. Lista i Novini. Iz Malo Polane: Kovač Terezia 3 kor., Špilák Ferenc 2 kor., Šömen Martin 2.—, Hozián Bára 2.—, Šernek Franc 1.—, Šernek Štefan 1.—a Ška¾č Ivan 1 kor., Dominko Ferenc 1.60, Kostric Jožef 1.50, Gjörkős Štefan li—, Merbük Štefan 1.—, Diih Pavel 1.—, Merbük Marko 1.—, Režonja Mihal 1.—, Gjerič Ferenc 1.—, Raščan Marko 1.—, Hozián Jožef 70 f., Hozián Maria 40 f., Gjerič Štefan 60 f., Raščan Jožef 30 f., Hozián Jožef 60 f., Lebar Ferenc 20 f., Sömen Štefan 40 f., Horvat Kaba 60 f., Sömen Marko 40 f., Winčec Peter 40 f., Spilak Štefan 40 f., Spilak Ivan 20 f., Spilak Janoš 40 f., Šernek Ferenc 1 kor., Šernek Marija 1.—. Vküp 29 kor. 70 fil. — Nabrala Šernek Marija. — Iz fare Gornje-lendarske: Ob črna G. Lendava: Bežan Stevan S kor., Farič Jozefa 2. — , Kučer Henrika žena 2.—, Horvát Janoš 2.—, Récek Mikloša žena 2.—, Vrtič Maria 1.—, Wehab Mihal 1.—, Hajdinjak Antonia 2.—, Sukič Kata 1.—, Kelko Maria 1.—, Gomboc Alojzia 1.—, Spilák Jűri 1.—, Gumilár Mihal 1,—Grah Mi-ha!a žena 1.—, Bežaa Kata 1.—, Kováč Treza 1.—, Grah Klara 1.—, Poklič Jozefa 00 f., Vrtič Štefan 1.—, N. 1. kor. — Ob-
čina:	Vidonec: Ž3kš Maria 2.—, Gumilár
Maria 2.—, Sukič Jožefa žena 2.—, Spilák Mihala žena 1.—, Spilák Ana 1.—, Spilák Treza 1 kor., Kerec Roza 1.—, Fickó Maria 1.—, Bašša Ana 1.—, Kerec Koža 1.—, Moršič Maria 40 f. — Občina: Vaáarec: Hüll Maria 4.—, Snkič Mihal 2.—, Kováč Ana 2.—, Sárkánj Maria 2.—, Kováč Fran-ciška 1.—, Kovač Koža 1.—, Récek Jürij 1.—, N. 1.—, N. 50 fil. — Občina: Dolič: Bunderla Štefan 1.— , Skapér Treza 1.— kor. — Občina: Kovačovec: Sestre III. teda 6.—, Mosonj Cecilia 1.—. — Občina: Kuzma: Ropošša Maria 2.—, Farfek Maria 2.—, Bo-kan Mariii 50 fil. — Občina: Matjašorec: Godár Mapia 3.—, Pelcar Johanna 2.—, Kle-ment Lena 2.—, Ropošša Ana 2. — , Bunderla Treza 1.—, Pelcar Treza 1 kor. — Občina: Ottorec: Keréc Jožef 2.—, Keréc Adela 1 kor. — Občina: Badorec: Gaber Maria 1.—, Ficko Kata 1 kor. — Občina: Koprirnik: Keréc Janoša žena 1.—, Cvörnjek Maria 1 kor., z Ottorec: Marič Maria 2.—, z Vidonec: Cőr Ferenca žena 2.—, z Gomjih Slareč: Sinkó Jozefa 1.—,, Grah Maria 40 f,, z Dolnjih Slareč: Ferko Ana 4 kor., z Ob-čine Miótovilec: Vukaič 6jurja žena 2.—, Gomboc Ferenca žena 2.-—, Forjanič Anton 2 kor., z Vidonec: Spilák Mihal 8.—, Keréc Žužana 2 kor., z Gornje-Lendare: Semler Peter 3.—, Contala Jožefa žena 1.—, Spilák Mikloš 2.—:, Fickó Ferenc, 1.—, Ovörnjek Ferenc 1 kor., z Vadarec: Tenácek Ferenc 2.—, Tenácek .Ana 1 kor., z Ottorec: Slátuar Jürij 1.—, z Holičor: Perkič Ana 1 kor., jun. 17, in jun 24 offer v cerkvi 64 koron. Vküp 187 kor. 40 fil. — Nabrala preč g. plebanoš i kaplan. Iz globočine srca se za-hvalim pa želem od' Srca Jezušovoga vse dobro g. nabiratelom i vsem darovnikom. —
Vrednik.
vkrepčevalne, tóč-né in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za male stroške. V zalogi so: ananas, jaboka*, gre-nadina, maline, muškatelka, mela, pomaranče strašnica in višnjá. Neuspeh izkijüčen. Ta domača pijača se pije po leti mrzlo po zima pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 12 pošt-nine proste proti povzetji. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarska, delavnice, tovarne i. t. d. je to sredstvo velikanske vrednosti, ker se delavci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko} zmožnosti
Janez Grolich, drogerija »pri angelju“ Brno Štev. 65. Moravsko.
Nikše drügo .sredstvo,
kaksté se zove i kaksté glasno se ponüia, nema veš zahvalnih pisem i zdravniških priporočitev kak právi dobrödiáeči
FELLER V. EUGEN LEKARNAR
more posvedóčiti, ka je više 100.000 zahvalnih pisem i zdravniških pripo-. ročitev prišlo k njemi za to zsnesljivo domače vrastvo.
Kaj vsi hvalijo, dobro more biti!
Fellerov „Elsa-Fluidti se rábi:
Kak vrastvo za r!banje vsele, kda je močno ribanje potrebno,
Roke, nogé, kotrlge, po teákih potaj i delah, pri trüjavi, onemog-Íosti krepi, friši.
Za vüeta
kak dobrodejna reí za zobé i glésnja.
Veti
pri vodi za kopanje i mujvanje, se zmes vlijé Oživlja odprávi znoj, desiflncitra.
Gutl
pomaga pri grgranji te se med vedo zmeša, v mrzlih, mokrih dné- * . vah.
Kožo
od nesnage očisti i jo ofriši, poživi.
Vlase
krepi, ár kožo na, glávi čisti i lüske odstrani.
Šteromi I mladoml " • je prava dobrota. —
1000-krat
se je pokazao dobro-, dején i hasnoviten zato v ni ednoj hiši ne sme faliti.
Nlštema kapla ga bolšo i vekšo naoč ma, kak solnati Vinski alkoholi šteroga ne-vttčéni pripravlja.
V vsakoj drüžlnl vnogokrat zna hitro pomagati kak izvrstno vrastvo.
Vzlml
nas čuva od poslcdic mokrote 1 zime.
12 mali ali 6 dvojnih ali 2 specialniva glaža franko 7 K 32 t., 24 malih ali 12 dvojnih ali 4 specialne kante franko 12 K 38 fil.. 48 malih ali 24 dvojnih ali 8 specialiiih’glažov fraoko že samo 22 K. 72 f. če se penezi naprej notripošljejo, ali pa po povzetji, Svetüje se, naj se penezi na poštnoj nakaznici naprej notripošljejo, da drügač pošta 12 fil. raćnna pri povzetji. Ki pravi ,ELSA- FLUID11 šöé meti, naj jasno naslovi svojo naročitev na:
F e 11 o r Vi Eugen lekarnar, Stubica, Centrala 146. (Zagreb žup.)
Vedno pri roki
in védno taki rabljiv je Fellerov boI lejšajoci, osvežü-joci mentolov črtnik proti migreni z znamkov ,Elsa,1 šteri stane samo 1 K in se hrani v lesenoj posodioi. Lehko se nosi v žepi v damskih torbicah, shrani se lehko povsod. Rabi se skoro nevidno. Nekaj potez z njim učinküje dobrdejno, bol lešajocč, hladeče in oiiv-ljajo2e, Poljski delavci, goroazci itd, ga rabijo za ohla-ditev pri prehüdoj vroćini, za priprecenje sunčnoga pika, dame pa proti migreni, glavoboli. Pri pikih žü-ževk trganje v koži, odstrani, zabranja rdecenje in za-tečenje kože. Stane samo 1 K.
Da se preprećijo ocesne bolezni, slabe oči i dr., rabite ocesno vodo (collyrium). Stane samo 1 K. 40 f.
_ Ti mnogo jezokrat preizkušeni izdelki se narocajo pri lekamari.
E. V. FÉLLf R, STUBICA, Centrala br. 146. (Horvatska)
Da se pribranijo poštnjnski, stroski se lehko naroce zednim še drügi tü priporočani ali splošno Znani izdelki. n. pr. močno francosko žganje, címetove, Hoffmanove kapljice, tucat stane samo 4 K 30 t. s zavijanjom iu poštninov 2 K 30 f več dalje švedske kapljice, Balzamova tinktura itd. enako tüdi vse pomade za lica, za lase, vsake vrste caj, prsni, topeci tej, (eaj), kitajski caj vsakovrstni strupi, prsni sirup, prašek proti kašíji, jedilni prašek in vse drüge kapljice, linkture itd., kak jih pozna lekarniška veda.
4.
NOVINE
1917. julija. 22.
Dögodki z vojne.
To je zaistino lepa smrt!
Že več vür dugo je trpela bitka. Sunce se je že skriio za goro. Na zemli je nastao mrak. Strojne puške so pa to vse nikaj ne gledale, nego so pokale s šrapneli vred, pa so pri-našale smrt.
V ednom strelnom jarki leži mladi vojak s prestreljenimi prsami. Odihavle si težko. Z vüst njemi teče krv. Roke ma vküper sklenjene ober smrtne rane pa lepo tiho moli.
Njegov tovariš ga opazi, se k njemi nagne pa ga pita: ,Prijatel, lejko bi ti mogeo s kem pomagati?*
Ranjenec je odgovoro: »Dragi moj, jaz merjem .. i merjem za domovino, za krale! Či je to boža vola, te red merjem... Daj mi sem Čislo, tam v telečaki je ... Čislo, štero mi je dala mati na pot.. .*
Tivariš je hitro odpro telečak pa je dao Čislo svojemi ranjenomi prijateli.
Mirajoči je pobožno küšno križec pa je zatem grgrajoč pravo: „Zdaj že lejko merjem; Jezuš, tebi živem, Jezuš tebi.. .*
Zgrabo ga je kašel, püstila se njemi je znova krv, oči so postale glažovene pa so se zaprite.' Krv njemi je šče en časek tekla z vüst, 'zatem je pa tüdi to henjalo ...
Na nebi je plavao mesec, pa je s svojov bíedov svetlobov sveto na prijazen obraz mladoga mrtveca.
Pripravlajte se!
Eden stotnik je dobo zapoved, ka bi s svojov česov, gda bi priplezili na nekšo višino, najprle napadno sovraž-nika. Med potjov je stotnik zapovedao v ednom logi, ka bi malo poči?ali, pa je opominao vojake:
„Za en četrt vüre bodo že na nas letele sovražne krugle, zato se pripravlajte !“
Nato so vsi vojaki vzeli v roke mo-litvene knige pa čisla. Nišče je nikaj nej gučao. Vsi so molili.
Nad logom je prebivala globoka smrtna tišina, samo veter je šošnjao pomali med vejkami...
Razpetje.
Poleg edne vesničke na Élsaskom so se vršili luti boji med Nemci pa med Francozi. Granate so letale po zrak! pa kapale na zemlo. Med sovražniki je stalo zapüščeno pa brezi obrambe edno tri metre visiko kameno razpetje. Ednok je samo priletela edna francoska
granata, je zadela v križ pa ga je po-drla. Podro se je pa samo kameni križ, Kristušova podoba pa, štera je bila na ednoga človeka visika, je ostala nepoškodüvana pa je brezi križa stala vujška, kak prle, gda je šče za njov bio križ pa je ona bila na njega pribita.
Ta Kristušova podoba ešče i zdaj stoji tam, roke ma razprestrte pa prosi mir od Oče nebeskoga tisto) okolici pa njenomi lüstvi.
Sveto Čislo na bojišči.
Človeka do srca genejo tista vnoga lepa pisma, štera pošilajo vojacje z bo-jišča, pa v šterih pišejo, kak velko za-vüpanje majo do Marije, pa kak njim je že Marija večkrat rešila živlenje. Zlasti naši slovenski vojacke radi ča-stijó pa na pomoč zezavlejo [Marijo. PoIeg Slovencov pa znači globoka vera pa goreča častitev Marije tüdi tirolske vojake.
Poslüšajmo, ka piše eden tirolski vojak svojoj materi:
»Jako je lepo, gda večer več naših stotnij moli sveti rožni venec. Včási moli jo tak, glasno, ka je častnik more opominati rekoč: Moli te bole potihoma, zato ka* vas ovači rusi začüjejo pa vam zmešajo. molitev. * | J,
Eden častnik; pa tüdi piše eta :
,Moji vojacje na bojišči, gda njim dovolim malo počinka, naprej vzemejo čisla, njim eden moli naprej, ovi pa za njim, kak či bi bili doma. Večkrat tüdi mene prosijo, ka bi ž njimi molo.* Eden vojak je pripovedavao v bol-nišnici, ka je on bio 6 mesecov na bo-jišči, pa je niti ednokrat nej čüo, ka bi što preklinjao, pač pa je čüo moliti večkrat rožni venec.
Eden drügí vojak, ki je dobo protin pa zdaj Ieži v bolnišnici, kaže Čislo pa edno kruglo z, ruskoga šrapnela, pa pripovedavle: „Ta krugla mi je predrla do žepa na *telovniki (prusleki), tam se je zadela v Čislo pa je je raztrgala, nego meni je nikaj hüda nej včinila.* Na Rusko-Polsko,m se je zgodilo, ka je naša edna četa zablodila v ednom velkom logi, pa je nikak nej mogla priti ž njega. Blodili so tak dugo po logi, ka so že nej; več znali, v šteri kraj so bili naši, pa v šteri kraj je bio sovražnik. Kak so tak blodili, je je eden vojak opomeno:
,Molimo sveti rožnivenec!* Kak či bi meli zapovedano, so vsi začnoli moliti... Nej so pa šče zmolili drüge desetine, pa je že prišeo k njim eden mali dečkec, pa njim je pokazao naj-bližanjo pol, po šteroj so lejko prišli k svojim.
Edni vojaki ešče dnes pravijo, ka je te dečkec bio njuv angel, zato ka se je na celoj krajini nej držao nišče, bila je zevsema zapüščena.
Od Franeožov ponižani — od Nemcev podignjeni.
V edno francosko vesnico so prišli nemški vojacje. Obiskali so tüdi zapüš-Čeno šolsko zidino. Gda so ednok v parmi med ropoterjom rovali, so najšli edno razpetje, štero je prle bilo obešeno v šoli. Brezverska francoska Vlada je najmre leta 1908 dala odstraniti razpetja z šoL Nemški vojacje so prinesli s parme za-prašeno razpetje, pa gda so je skrbno zosnajžili, so je obesili v šoli nazaj na svoje staro mesto. Odspodi pod njrso pa napisali v nemškom jeziki:
„To razpétje so Francozi vö z šole vrgli — Nemci so je pa nazaj postavili*.
Od Tirolcov.
Eden částnifc prve tirolske casarske lovske stotnije je popisao svojoj' rod-bini eto zgodbico:
Augusta 28. leta 1914 je v Galiciji okoli edne višine bio luti boj, Vojacje, ki so se vojüvali na našoj strani, so proti najvekšemi vitežtvi i kuraži nej mogli dosegnoti nikšega uspeha, či-ravno, ka so že večkrat ponovili bajo-netni naskok. Nazadnje odvečara ob pol šestih je prišla ta prve tirolška lovska stotnija, štera je trinajst vür neprestanoma mašerala, nej ka bi si konČi ednok kaj ddejnola pa se nahra-nila. Gda so ta prišli, se je v par minotaj zgodilo nekaj takšega, nad kem sam se samo čüdüvao. Stotnije so se same spravlale v vršio pa so stopale naprej tak kuražno, kak či ne bi bilo na bojišči nego doma v vojašnici. Šrapneli, granate so muvil¾ pa füčkale skoz po logi; nego Tirolce je to nikaj nej znemirjalo. Samo to so kričali: »Naprej!* ,Rusi morejo bežaii !* Eden jarek so vzeli za drügim, pokeč se je nazadnje nej dalo znamenje na bajo-netni napad. Skričalo se je najmire ,Hurá!* Tirolci so osvojiili višino. Zavzeli so 500 rusov pa zaplenili 14 topov i dve strojnivi puški.
Naednok se je samo dalo znamenje k molitvi. Vsi Tirolci so spokapali na kolena, pa so dali hvalo Bogi, ka so dosegnoli tak lepe uspehe. Morem vam povedali, ka je to tak genolo mene pa moje tivariše, ka so se nam vsem zasuzile oči. — Takši so po-božni Tirolci!
NjOMBte*t iz Egyházmegyei Könyvnyodnda gyorssajt6ján, Szomhttheljen,